-   20   -
 Dopis slovenskiga vojaka
iz Laškiga. *)
Vareze 19. prosenca 1849.
Predragi moj Tonče ! „Ne vzemi mi ža hudo, de Ti do tega časa nisim nobene čerke na znanje dal, ker ne-kterikrat nisim imel časa, drugikrat sim bil bolan, in tako do današnjiga dne nisim mogel Tvojih želj spol-niti. Preden Ti dam vedi ti, kaj je noviga in kako se mi zdej kaj godi, Ti hočem poprej enmalo svoje včasi veselo, včasi britko življenje razodeti. — Kdaj de smo iz Ljubljane šli, Ti bo morde še znano. Iz Ljubljane smo na ravnost v Tre v is o šli, kjer smo en čas bili; od tod smo šli vMestre pri Benedkah, kjer sim pervikrat sovražnika pred obličje dobil, in pervikrat kugle žvižgati slišal. Kako veselo življenje sim tukej imel, Ti nisim v stanu povedati, zakaj tukej sim pervikrat življenje slo-vanskiga vojaka vživati začel; sami Slovani smo skorej na Laškim v bran proti sovražniku. Pa kmalo bi bilo šlo moje življenje rakam žvižgat, enkrat po eni granati, ki se je komej štiri čevlje od mene razletela, drugikrat je pa kugla, 36 funtarca, lih zraven mene na tla padla. Pa dolgo nam ni bilo dano tukej biti, zakaj naš hrabri oče Radetzkv nas je hotel vse Krajnce pri sebi imeti in tako smo mogli iz Mestre se na pot proti Milani podati.a
Ko smo iz Mestre vTreviso prišli, me je huda merzlica popadla , in tako sim mogel svoje tovarše zapustiti in v špital iti; tretji dan me je v špitalu še zla-tenca poprijeia, in že sim mislil, de nikoli več ne bom zemlje tlačil; pa Bog mi je kmalo zdravje dal, in nisim bil dalje kakor poldrugi mesec v špitalu. Ko sim se ozdravil, sim šel v Mi lan o. Kako lahko sim hodil, boš lahko prepričan, če pomisliš, de sim od Vero ne do Milane spet merzlico imel; vender sim radovoljno puško nosil. Ko sim v Milano prišel, me je spet merzlica popustila, in od tega časa do današnjiga dneva nisim nobene bolezni več imel, in sim tako zdrav, de še nikoli tako. — Kaj bi Ti od Milane pisaril? de je lepo mesto , že tako veš. V Milani smo bili poldrugi uiesec. Iz Milana smo šli v Šesto Calendo prav na Piemon-težko meje, kjer le voda Tiči no, ki lih* tukej iz jezera (Lago Maggiore) izvira, obe deželi deli. Tukej smo šli jez in še dva druga korprola (desetnika) na Piemont
*) Pričijoči dopis, kteriga je verli korporal P i mat svojirau prijatlu gosp. T. P. v Ljubljani pisal, bo bravcam Novic zavoljo vec reci gotovo prav všeč. Mi nismo v njem clo nič premenili, razun tega de smo semtertje kak slovniski po-grešek popravili.                                            Vredništvo.
  -   21    -
*} Mende od gosp.  Tysna,   ki je že več let zvest prejemnik Novic in jih tudi v ptuji deželi ni v nemar pustil.
Vredništvo.
čez. Pietmontežki vojaki so nam večkrat rekli, de se nočejo več zoper nas vojskovati, in de le težko čakajo, kdaj de bomo tje prišli, de bi k nam prestopili. Iz Šesto Ca-lende smo šlivVareze, kjer smo še zdaj! Lahje so spet enmalo začeli se napihovati in nekej na Francoze štejejo. Pa nej se le še enkrat vzdignejo, tepeni bojo, de še nikoli tako, in če lih tudi Francozje pridejo jim pomagat. Obeh se nič ne bojimo, ker slovanskima duha smo! — Govori se pri oficirjih, de ho kmalo spet vojska, in če Piemontezi ne bojo šli nad nas, jih bomo pa mi ob kratkim začeli šegatati z kuglami in smodnikam."
j,Z eno besedo, komej tukej armade čakajo, de bi se spet vojska začela la
„No , Tonče! kaj kej dela vaša pravicoljubna Slovenija, ali še zmirej hodi na dan ? kako je z našim jezikam kej ? Tonče! tudi pri nas v daljni deželi, kjer te kterikrat eviva! slišmo vpiti, so se jeli slovenskiga jezika poprijemati. Kmetijske Novice dobivam od eniga gosp. oberlajtnanta, *) ktere skorej vsak dan gmaj-narjem prav z veseljem zavolj naše ljube domovine in tudi feldbebeljnam berem in jih razlagam. Kar me pa nar bolj veseli, je to, de eniga oficirja zdaj učim brati in govoriti slovensko. Verjemi mi Tonče ! še nobeniga dela nisim s takošnjim veseljem opravljal. — Skorej vse za našo slovensko domovino živi in gori. Nej iivi naša draga Slovenija!"
„Druziga Ti ne vem nič več pisati, kakor de se za Slovenijo trudi, zdrav ostani in piši kterikrat na
Svojiga prijatla Janeza Pirnata, korporala.