283
Socijalno-politiške razprave.
Bivša parižka komuna in socializem.
Socijalno-politiška študija.
Spisal dr. V. Zamik.
VIL
Linguet je že 1767. leta, kakor smo zadnjič omenili, rekel: „Glas narave odmeva v vseh srcih in oznanuje, da so vsi ljudje svobodni in popolnoma enaki rojeni. V istini se pa vsakdo, ko komaj luč tega sveta zagleda, priklene na tisti strašanski lanec, ki se društvo" imenuje. Podvizajo se vsakega vkovati v ta lanec z izgovorom, da bo doticnik njega dni tudi sam član tega lanca namreč „društva" postal. Zavežejo ga precej v dolžnosti, kterih niti ne pozna, niti jih spolniti ne more. Prekanjenost in sila ste odločili o posestvu naše zemlje. Bogatinec se nič ne sramuje, ko trdi, da ima samo on pravico misliti; on zmerom premišljuje, kako bi siromaka potlačil iz gole bojazni, da ne bi se reveži enkrat vzdignili in svojo moč na ves drug način porabili, kakor bi njemu ljubo bilo. Pravosodje, rečejo pravniki, je neprenehana volja vsakemu svoje dati. Pa siromak nima nič druzega kot svoje siromaštvo. Kaj mu pomagajo potem vsi zakoni tega sveta? Postave ne štitijo nič druzega kot bogastvo proti napadom siromaštva. Ostrost postav je ravno najbolj naperena proti tistim, ki bi njihovega štita najbolj potrebovali* Postave si bogatinci dajejo in krojijo na svojo korist; postave so le od njih sezidane trdnjave v sredini njihovih sovražnikov (to je, revežev). Nekdaj se je revež imenoval ,,suženj" ali „rob", dandanes se imenuje „dru-žinče". Po mestih in na kmetih je vse polno tega mnogoštevilnega, koristnega in pridnega „družinčetau, ki nam je tudi pod imenom „delavec" znan. Ti ljudje hodijo okoli slabo oblečeni in se nikdar ne vdeležuje o vžitka izvirajočega iz obilnosti in iz bogatstva, kar bi jim zavoljo dela in truda najbolj pripadalo. Čemu jim je svoboda in kakošen prid vlečejo siromaki od nje ? K večemu večni strah, da ne bi enkrat lakote umrli. Sužnja, ako tudi dela nima, njegov gospodar živi. Kaj če pa svoboden delavec začeti, ako nima dela, ali ako več delati ne more?    Kdo   se zanj   briga?    Kdo kaj
284
zgubi s tem, ako revček lakoti in ubostvu podleže ? Komu kaj do življenja tacega reveža stoji? Suženj ima do smrti vrednost za svojega gospodarja zarad tega, ker ga je za denar kupil in ker ga za denar spet lahko spečd; svobodnega delavca pa bogatinec lahko zastonj dobi. V času robstva je človeška kri vrednost imela; kar je pa isto nehalo, dobiš jo lahko zastonj. Pri armadi je na priliko voznik („furbezen") mnogo manj vreden nego njegov konj , kajti voznika dobiš lahko vsako trenotje zastonj, konja moraš pa kupiti. Z od-pravJjenjem robstva so se ti nazori, ki so poprej samo pri armadah veljavo imeli, tudi v meščanskem življenji razširili in vsak bogat meščan misli o svojih delavcih, kar general o svojih „furbeznih".
Tako je mislil in pisal Linguet pred 104 leti, to je, v tistem času, ko je bil ves izobraženi svet za liberalizem navdušen in ko je od liberalizma kakor od nekega mesija pričakoval, da bo rešil društvo vsega žela in vseh napak. Linguet-ov prognostikon je potem postal kritično prepričanje sedanjih obrtniških de-lalcev. Linguet-ove besede so prešle v program opozicije, ki se že leta in leta in zdaj dan za dnevom bolj ostro proti ekonomičnemu liberalizmu in proti bogatemu meščanstvu (kapitalizmu) vzdiguje.
Prvi sistematični komunist je bil Francoz Grachus Babeuf, mož velikih duševnih zmožnosti in tako neizmerne predrznosti, da ne bi se bil nobenega podvzetja vstrasil. Živel je v času prve velike revolucije. Izprva je bil navdušen liberalec; al ko se je prepričal, da od liberalizma ni nobenega rešenja za ljudstvo pričakovati, vrgel se je z vso strastjo v naročje komunizma. Vstanovil je on komunistično društvo pod naslovom : „la societd des 6gaux" (društvo enakih). Najbolj je pa delal na mase s svojim listom „le tribune du peuple" (zagovornik ljudstva), kteri je bil v čarobno zgovorni in prepričavni besedi pisan.
Tedanja francoska vlada, direktorij, je Babeuf-ovo društvo razpustila, ktero se je vsled tega v tajno za-rotno društvo spremenilo, ki mu je bil namen direktorij vreči in celo državo na komunistični podlagi osnovati. Pa direktorij je namere teh zarotnikov zavohal, vse ude tajnega društva poloviti dal in jih nekoliko na smrt, nekoliko pa na deportacijo obsodil. Babeuf in njegov sodrug Darthč sta pod giljotino umrla s starorimsko mirnostjo in z navdušenjem za svoje ideje do zadnjega izdihljeja 1795. leta.
Zarotniki z Babeuf-om na čelu so bili že odbrali odsek, ki je izdelal celo vrsto naredeb in dekretov, po kterih bi se imela država na temelju komunizma osnovati.