List 35. Tečaj XXXIX. gospodarske, obrtniške Jzhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljanýí po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za cetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 31. avgusta 1881. _ m * • Vř Obseg: Kako se vinu odpravi plesnjivi duh? Besedica o ribštvu. Dupuyeva namaka žitnega semena > da ne po- stane snetjavo. sadja. Šolske hranilnice. Oteklina popka pri mladih teletih. v - ___ _ _ - Gospodarske novice. Kako nevařen je preobilen užitek Žumberški okraj in Marijindolska obcina v razmeri z deželo Kranjsko. (Konec.) Slovansko slovstvo. Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novi čar. Gospodarske stvari. Kako se vinu odpravi plesnjivi duh? Spisal prof. F. Povše. Mnogo takih vprašanj mi je došlo letos od raznih strani tudi iz Kranjskega , in ker se bliža trgate v , ki vsaj dosedaj jako obilno letino obeta, ter bo vsled obil-nega pridelka marsikater vinorejee vse kote preiskal in še tako slabo ohranjene vinske posode pobral ter jih napolnil z žlahnim blagom, zato ne bo odveč, ako to vprašanje javno po ,,Novicah" rešim. Vino dobiva duh po plesnjivem iz poškodovane nemarno ohranjene posode, katera se je nezamašena hranila brez vse skrbi na vlažném, zatuhlém, morda tudi smrdljivem prostoru. Ni tedaj čuda, da je les ne le zvunaj, ampak tudi znotraj zacel plesniti. Siva pes-njiva preprega more se še popolno odpraviti, a veliko težje je, če se je plesnjivec uže vrinil v notranjost dog in se vidi nekaka rumena smetanasta plesnjivost v sodu. Take mnogo huje plesnjivosti vselej tudi poraba žvep-lene kisline, živega apna itd. ne odpravi, in ako v tako posodo pride vino, kmalu njega alkohol izpluži iz dog plesnjivost, ki mu tako zopern duh poděli, da navadno nepitno postane. Pogostoma me gospodarji prosijo dobrega sveta : kako z vinom ravnati, katero se je skazilo, pa nikdar nisem tako nejevoljen pomagati, kakor kedar me kdo poprašuje po sredstvih za odstranjenje duhá po plesnjivosti, ker — brez zamere — premala skrb, nemarnost je navadno kriva tej napaki, zarad katere se je uže mnogo vina moralo zavreči ali vsaj veliko pogubiti. Kedor skrbi za snažno ohranitev posode, temu ni se bati, da bi se v njegovi kleti našlo po plesnjivem smrdljivo vino. Mnogo se sredstev nasvetuje za odpravo neprijet-nega duha iz vina ; skoro vsa so taka, da se mora člověk, ki zna misliti, le smejati, ko jih sliši, ker nikakor niso zmožná odpraviti duhá! Kako more, na pr., žgani ječmen v žakljiček nasut, ki se obeša skozi veho v vino, plesnjivec odpraviti? Vsaj je treba pomisliti, da plesnjivost obstojí iz majhnih toiščobnih telesic, katerih ječmen , prav tako tudi korenje in vse enako, kar se nasvetuje, nikakor ne more na-se vleči. Le edino olje fino je sposobno, da po naravnem zakonu na se potegne sebi sorodna tolščobna plesnjiva telesca, katera hranijo v sebi oni zoperni duh. Na po-lovnjak vina zadostuje 1 liter olja, pa opominjati moram, da rabi temu le najfineje namizno olje zato, ker po njem vino ne dobi oljnatega okusa. Olje naj se vlije na dno onega soda, v katerega mislimo pretočiti smrdljivo vino; in potem naj se polagoma vliva bolno vino, tako, da vedno, ko en par škafov vina vlijemo, s kolom vino prav dobro pretepemo, vse to pa zato, da se olje, kolikor je le mogoče, prav dobro in enakomerno po celem vinu razdeli, toraj da pride olje v vse plasti vina v dotiko, ter da iz teh zbira in odnaša plesnjivost na površje; vsaj olje, ki je bolj lahko memo vina, plava na vinu. V malo dneh se olje zbere na površji vina, in zdaj ga moremo z nategačo potegniti in spraviti znad vina, katero je s tem skoro ves ali vsaj večinoma zoperni plesnjivi duh izgubilo. To olje se ve da za jed ni več porabljivo, ker zeló smrdí po plesnjivem, porabi se pa lahko še za svečavo, mazilo itd. Nekateri kar naravnost vlijó olje skozi veho v sod. Al če tudi dolgo in dobro pretepavajo vino , nikdar se po vsem vinu ne bode enakomerno razdelilo olje, če pa se to ne zgodi, ne bode vino nikoli zgubilo zopernega duhá, vsaj ni mogoče, lahko olje s kolom zbiti in spraviti do dna. Ce tudi ga s pretepavanjem nekoliko spravimo v vino, gotovo ne do dna. Sicer pa naj si vsakdo , ki tako delà, zapomniti blagovoli, da je vino zoperni duh po plesnjivcu přejelo od soda, da je toraj prvi pogoj to, da se vino pretoči v drug snažeu, nekoliko zažveplan sod. Dokler bo vino v smrdljivem sodu ostalo, toliko časa bo izluživalo plesnjivost iz dog. Bolnika, ki je zbolel, na pr., na spridenosti krvi vsled prevlažnega, zatuhlega stanovanja, ne bo zdravnik ozdravěl, ako bolnik ostane v istem stanovanji. Da se obvarujemo enakih vinskih nepriličnosti, moramo skrbeti za pravilno shrambo prazne vinske posode, kar je kaj lahko, breztrudno delo. Ko je vino poteklo iz soda, nikar ga ne zavrzimo nekako jezni, vsaj sod ni kriv, da je prezgodaj prazen postal, ampak mi sami, ki smo vino pili. Lepo ga in hvaležni takoj , ko je vino iztočeno bilo, splahnimo s čisto vodo, dokler ta čista ne prihaja iz soda. Potem pustimo sod na zračném prepihu, z odprtimi vehami, čepinci in pri večih z vratcami, da se dobro posuši zunaj in tudi znotraj. Zdaj mu odločimo snažen in suh 0 prostor, zažvepljajmo ga cekoliko in s trdno veho zabij mo prav tako , kakor bi bilo v sodu vino. Siehern mesec enkrat ponovimo to žvepljanje, katero se izvrši kaj hitro in brez stroškov, vsaj za par soldov žvepla zadostuje za več mesecev. Kdor bo tako oskrbovai svojo prazno vinsko po-8odo, sme zagotovijen biti, da ne bo nikdar skušal, kaj je plesni ivo vino. Trgatev je blizo, — posode bo letos menda manjkalo; snažne, popolno dobre posode je malo, kaj tedaj storiti? y di Ako je posoda malo plesnjiva in je le sivi ple3nji-vec po dogah, more se popraviti, tako-le: Vzemi ži-vega, neugašenega apna O kil na polovnjak, vrzi ga skozi veho v sod, vlij potem vode, katera apno ugasi, kajti pri tem razvijajoča se gorkota pripomore, da les postane mehak, — vsaj slehern vé, kako skoz doge šine vřel krop, ki se je vlil v sod — ter da živo apno bolje more delovati tudi v znotranjnost lesá, to je, da razje-duje plesnjivost. Ko je voda vlita, je treba veho zama-šiti in sod prav dobro kotati, da oni apneni belež vse stene cele posode převleče. Drugi dan se izlije apnena voda in sod s kropom spere, ker gorkota apno bolje odpravi kakor mrzla voda, s katero se pa posoda ko-nečno izplahniti ima, če ne moremo soda zakuhati z vinsko vkuhovino, katera mu dober duh podělí. Nikdar pa naj ne rabimo tako popravljene posode za žlahnejša stara vina, ampak le za nizka mlada vina. Ono posodo pa, v kateri najdemo smetanasto ru-menô plesnobo, katera se je uže daleč v les zarila, raji porabimo za kaj druzega , ali pa jo kar naravnost vrzimo v drva, da nam gospodinja iz teh drv skuha ve-čerjo; bolje je, kot da bi žiahno vinsko kapljico po taki posodi pokvarili. Bcsedica o rlbstvu. V naši domovini imamo mnogo studence v in poto-kov s čistimi, bistrimi vodami, kateri so zavoljo neved-nosti, a tudi zavoljo zanikrnosti ljudstva dandanes ža-libog skoraj brez rib, kateri pa bi se z umeteljno ribjo rejo lahko zopet pomnožili z žlahnimi ribami. Le premalo je pri nas še znano, kako imenitne so ribe kot živež čloreški, — živež zdrav, okusen in tudi tečen. Umeteljna ribja rej a, to je ona reja, s katero člověk sam v studencih in rekah oživi ribe, nam kaže pota, po katerih na malem prostoru in z malo stroški lahko izrejamo si najžlahnejše ribe, in si vsak posestnik kakega studenca ali potoka napravi lastno ribštvo. Uže koncem 3. leta se bode riborejcu dobro izplacal mali trud, ako se marljivo poprime te ribje reje. Gosp. Kôttl, umeteljni riborejec v Cipfu v gornji Avstriji, naznanja javno, da je v potoku, katerega je kupil za 20 gold., čez tri leta vjel 1400 posterv, katere je dobro prodal. To nam kaže, kolikošen dobiček donese samo maj hen potoček, ako se stvar trdno vzame v roke. Priporočamo torej vsem našim domoljubom, katerim je mar blagostan ljudstva, naj povzdignejo svoj glas za umeteljno ribjo rejo povsod, kjer vidijo bistre vodice prazne ia zapusčene nb. Posebno še pa se obraćam do prečastite naše duhovšcine in častitih gospodov učiteljev, ki med ljudstvom po deželi živijo in njega zaupanje vživajo, naj svoj vphv porabijo za povzdigo domaće umeteljne riboreje! Njihovim živim besedám bo ljudstvo bolj verjelo ko mrtvi besedi na papirji, da ne samo iz zemlje, temuč tudi iz vode si moremo dobivati dohodkov. « Kdor v tej stroki kaj več pojasnila in poúka želí, naj se obrne do mene ; vsacemu sem iz srca rad na postrežbo. V" Ljubljani avgusta meseca. Rajko Kastelic, prvomestuik kranjskega ribarskega društva. Gospodarske izkusnje. Dupuyeva namaka Žitne g a semena, da ne postane snetjavo. Gosp. N. Dupuy na Dunaji priporoca neki prah (pulver), o katerem trdi, da žito (pšenico, ječmen, koruzo, proso in oves) obvaruje snetjavosti in da celó snetjavemu semenu to bolezen odvzame. Zavoljo te zdravilne moci je Dupuyeva semenska namaka (Samen-beize) uže v nekaterih razstavah odlikovana bila z me-dalijami. Ker gosp. Dupuy želi, da bi ta njegova semenska namaka se poskusila po vseh deželah , je družbi kmetijski kranjski brezplačno poslal nekoliko paketov, katere družbini odbor rad brezplačno razdeli med kmetovalce take , katere nadloga snetjave pšenice itd. večkrat zadeva in ki obljubijo, da prihodnje leto poro-čajo, kako se jim je namaka obnesla. Z manjšim paketom Dupuyevega prahů se dá 100 litrov semena namočiti („beizen", kakor se po nemški pravi). Namakanje pa se mora natanko izvršiti tako-le: Prah se v 4 litrih mrzle vode v kakem škafu popolno raztopí, in s to vodo se potem seme počasi in po-lagoma poškropi, med škropenjem (močenjem) pa se seme prav dobro z lopato mes a tako dolgo, da je vsako semensko zrno mokro; navadno se to doseže, če je seme z lopato Kakih 12krat premešano bilo. — 400 do 600 litrov semena se tako na enkrat dá močiti (namakati); na to pa je zmerom treba paziti, da od navedene namake nič ne gré v izgubo. Uže čez 24 ur se tako močeno seme sme, kedar kdo hoće, sejati. Gosp. Dupuy pripisuje tej namaki, če se natanko po njegovem propisu izvršuje, tako veliko moč, da ne ubrani le snet, temuč da se iz uže snetjavega semena, če se po propisu moči, pridela zdravo žito. Večji paket, s katerim se dá 200 litrov žitnega semena močiti, prodaja N. Dupuy na Dunaji (Wind- muhlgasse Nr. 35) po 30 kraje. (ř^íf* Kdor, kakor gori rečeno, želi za majhno po-skušnjo brezplačno dobiti ta pomoček , po katerem gosp. Dupuy trdi, da ne bo nobenega snetjavega žita vec na polji, naj pošlje po-nj v pisarnico družbe kmetijske v Ljubljano ali pa naročilu priloži poštnino. Živinozdravniske izkušnje. Oteklina popka pri mladih teletih. Mladim teletom se večkrat popek vname , kar se vidi v tem, da oteče in je boleč. Ker je vzrok temu vnetju mnogokrat to, da je mati krava po rojstvu mlađega njegov krvavěli popek prehudó lizala, svetuje neki gospodar v časniku ,,D. landw. Pr.ťť, naj se popek te-letov koj, ko se je popkovina odtrgala, namaže z blatom, in krava ga ne bode več lizala. 279 Gospodarske novice. Obcna colna tarifa za Italijo se je 8 postavo od 23. julija štev. 320. nekoliko preme- nila in se je, kakor c. k. ministerstvo za trgovino trgovinski in obrtni zbornici naznanja, coin ina pri izvožnji iz Italije preklicala za te-le stvari: vole in bike, krave, telice ali junice, junce bike ali mlade bike, teleta, prešiče . meso frišno in pripravljeno, kuretino in sir. To blago se odslej prosto vsake izvoznine iz Italije v Avstrijo in na Ogersko izvažati sme in se tedaj v Avstriji le ona colnina placa, katero določuje tarifa za blago italijanskega izvira ali delà pri vvožnji na Avstro-Ogersko. Komisija zoper trtno uš se je osnovala za mariborsko glavarstvo na Štajarskem. Predsednik jej je c. k. okrajni glavar, komisijonarji pa so načelniki okrajnih zastopov, kmetijskih podružnic, vinorejskih drustev in vinorejskih okolišev ali sekcij. Komisija pričela je delovanje dne 15. avgusta. Gledala bo strogo nn izvršitev postave, ki je bila proglašena zavoljo zatiranja trtne uši. Kdor zapazi znamenja, da se trtna uš nahaja v vinogradu , ta je dolžen rec takoj naznaniti županu, ta pa okrajnemu glavarju. Od politične gospóske potem zaukazane naredbe morajo se natančno izvrševati, če ne, se naloži kazen do 300 gld. C. k. ministerstvo za trgovino naznanja trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani, da se mora na Nizozemskem (Niederlande) od sledeČih stvari dac ali colnina plačevati : od jesiha, piva, opojnih žganic, klavne živine, cukra, vina, soli in mila. Na-tančna določila o tem daću se nahajajo v listu 34. ted-nika „Austria" od 20. avgusta t. 1., zvedó se pa tudi v pisarni trgovinske zbornice v Ljubljani. PreskuŠnja na slovenski kmetijski Šoli v Gorici, katera stoji pod vodstvom prof. Povšeta, je bila na sv. Jerneja dan. Kakor ,,SoČa" poroča, so se te preskušnje vpričo obilo poslušalcev in izvedencev prav dobro izvršile, kajti učenci niso kazali samo izvrstnega teoretič-nega znanja v različnih strokah kmetijstva, tem več tudi sposobnost in moč za praktična delà. Dovršilo je letos to šolo 6 učencev: dva z izvrstnim, dva s prav dobrim in dva z dobrim vspehom. — Prihodnje šolsko leto se prične 15. septembra in se sprejmó za učence v slovenski oddelek mladeniči, ki so spolnili 15. leto, in so krepke postave, brati in pisati znajo, ter dokažejo lepo nravno vedenje. Določenih je 8 štipendij po 100 gold, za sinove poljedelcev. Prošnje za sprejem naj se vložó do 7. septembra. Podučite stvari« Kako nevařen je preobilen užitek sadja, naj, kakor poroča časnik „Der Obstgarten", posebno mladini služi sledeca dogodba v svarilo: Delavec Jahn v vasi K. je nedavno v krogu svojih prijateljev izrekel, da sne dva litra češenj s peškami vred takoj, če se mu obljubijo 4 kozarci piva, ako bi dobil stavo. Ker so mu prijatelji še več obljubili, poslal je takoj po češnje, katere je res v krátkém času pojedel. A ni bilo potreba dolgo Čakati žalostnih nasledkov. Kmalu začelo je predrznega člověka tako po želodci grizti, da je hudo bij uval ter predno so mogli dobiti zdravnika, bil je mrtev. Národno-gospodarske stvari. Šolske hranilnice. Ko so se bili pri nas začeli sem ter tje oglašati nekateri časopisi za vpelj a vo poštnih hranilnic, kakoršne na Angleškem , Francoskem in Italijanskem poslujejo uže nekoliko let z najboljšim vspehom in blagodarnim vplivom, čuli so se proti njim takoj neutemeljeni pred-sodki, in še celó nekatere trgovinske in obrtnijske zbornice izrekle so se bile v tem smislu. Se le sedanja vlada , kateri je — kakor to dokazuje vse njeno delovanje — v resnici ležeče na tem, da pripomore držav-ljanom do većega blagostanja, morala je vse te pred-sodke razpršiti s tem, da se je — nečakajoč inicijative iz ljudskega zastopa — začela sama zanimati za stvar ter izdelovati postavni naćrt za vpeljavo tako potrebnih in koristnih poštnih hranilnic. V 32. št. „Novic" omenjeno je bilo, da je prvotni namen poštnih hranilnic izpodbujati ljudstvo k varčnosti , kar se doseže s tem , da mu je na več kraiih in brez posebnih težav mogoče vsak znesek — naj si bode še tako neznaten — vložiti na obresti; denar, ki se bode vkladal v poštne hranilnice, pa da se bode po-rabil v povzdigo kmetijstva in obrtnije. Ker so poštne hranilnice iznajdba francoskega uma, naj mi bode dovoljeno spregovoriti tudi o tem, kako si Francozi veliko udeležbo pri istih zagotovljajo s tem, da uže pri svojih mladih državljanih — šolar-jih — izbujajo čut varčnosti. Znano je, da „Jaka ob-drži, česar se Jakec nauči". Posebne važnosti za gmotno stanje vsacega naroda je toraj , da je odgoja njegovih otrók uravnana tako , da se v nežni mladosti navadijo varčno živeti. Francozi so to važnost spoznali in država upeljala je s posebno postavo leta 1874. šolske hranilnice. Vsacemu šolarju mogoče je one centime, katere dobiva od svojih starišev sèm ter tjè v dar, in katere bi sicer skoro gotovo izdal za kako nepotrebno igračo ali za slaščice, vložiti pn svojem učitelju na hranilnično knjižico. In res vložilo je do 1. januarija t. 1. v 15.372 šolskih hranilnicah 302.841 šolarjev šest in pol milijonov frankov ali vsak šolar razmerno 21 frank. (8 gld. 50 krajc.). Francoski minister Jules Ferry, iz čegar statističnih podatkov sem vzel te številke, je pa tudi mnenja, da je vpeljava šolskih hranilnic izbudila tudi pri odraščenih večo čut varčnosti in v dokaz tega navaja, da — med tem, ko je do 1874. leta v vseh francoskih hranilnicah 2,170.000 strank vložilo 575 milijonov frankov — so te vloge do 1. januarija t. 1. narastle do 1281 milijonov frankov, število štedilcev pa se je povišalo na 3 milijone in 838.000. Po vsej pravici občudujemo Francoze zavoljo nji-hovega bogatstva in blagostanja; skušajmo jih toraj po-snemati tudi v inštitucijah , katere so jih pripeljale do tega blagostanja, in ena teh važnih inštitucij, katera uže pri otrocih budi varčnost ter jih uči spoznavati vredoost denarja in jih tako obvaruje zapravljivosti, katere se med nami žalibog le preveč nahaja — ena tacih vpeljav so tudi šolske hranilnice. Vlada, katera bi nam te vpeljala, storila bi za povzdigo našega narodnega gospodarstva neizmerno mnogo. Prilika, da se ta misei sproži, pa se bode našim gospodom poslancem ponujala pri posvetovanji o postavi za % 280 vpeljavo poštnih hranilnic in živo jim priporočam, da jo porabijo. J. H. Zgodoviiiske stvari. Zumberski okraj in Marijindolska obcina v razmeri z deželo Kranjsko. (Konec) Za Marije Terezije leta 1746. priklopilo se je navedeno ozemlje Slunjskemu polka vojne krajine; toda kmalu so prepiri nastali zaradi me je med Kranjsko in Hrvatsko , kateri pa še dosedaj niso konecno dognani. Obravnave gledé teh prepirov dale so uže pre)šnjim kranjskim stanovom, pa tudi poznejšemu deželnemu zboru, in sicer najbolj onemu leta 1863., priliko, da so kazali na vtrjene pravice Kranjske; al visoka vlada tega ni v poštev vzela, temvec odredila je mejo leta 1865., a ne da bi se bila ozirala na vtrjene pravice dežele kranjske. Deželni zastop kranjski pa je to vladino uredbo 1. 1866. z izreônim pridržkom na znanje vzel, da se je tadaj, kedar se bode vojna krajina odpravila, potezati za pravice Kranjske. Leta 1869. se je ta stvar zopet sprožila v deželnem zboru. Vsled zadevnega predloga jo je ustavni odsek pretresal in nasvetoval, naj se deželni odbor za obve-ljavo teritorialnih pravic vojvodstva Kranjskega do s cesarskim ročnim pismom 19. avgusta 1. 1869. razpu-ščenih delov vojne krajine c. kr. Slunjskega polka, to je 11. in 12. kompanije njegove — žumberški okraj — isto tako tudi za to poganja, da se marijindolska občina spojí z vojvodstvom kranjskim. Toda predmet ta ni přišel do obravnave, ker je bil dan pozneje deželni zbor zaključen. Cesarskim manifestom dne 15. julija t. 1. je spo-jitev hrvatsko-slavonske Krajine s kraljestvom hrvatsko-slavonskim določena; al zadeva zastran Zumberka in Marijin dol a je zopet obvisela. §. 26. zadevnega cesarskega ukaza dne 15. junija gledé navedene spo-jitve namreč izrečno določuje tako-le : ,,Ker se pogoj, stavljen v členu IV. postave od leta 1872., po katerem je pokrajenje ob enem izvršiti z uravnanjem meje gledé žumberškega okraja in marijindolske obcine, dosedaj ni mogel doseći, je samo ob sebi razumljivo, da določba omenjenega postavnega člena, vsled katere pokrajenje navedenih ozemelj zacasno obvisi, merodajna ostane do tadaj, kedar se bode vprašanje zastran uravnanja meje ustavno resilo. Da se pa uprava navedenih ozemelj ne ovira, jo izročam začasno svojemu banu." Tako cesarski sklep. Radovedni smo , kako bode kranjski deželni zbor v tej za Kranjsko važni reči dalje postopal. Slovansko slovstvo. * Lurska mati Božja. Francoski spisal Henrik Lassere, poslovenil in na svitlo dal Franjo Marešič, kaplan v St. Vidu nad Ljubljano. V Ljubljani. Tisek Klein in Kovačev. Imenitno to knjigo, za katero je pisatelj Henrik Lasserre dobil pohvalo in blagoslov od papeža Pija IX. in katera je v 7 letih na Francoskem doživela sto dva in Štirideset natisov ter je uže přeložena v skoro vse evropske jezike, imamo tedaj zdaj tudi mi Slovenci. Ni nam po takem treba te s!avne knjige, zanimive pri-pro8temu pa tudi naobraženemu čitatelju še le na dolgo in široko priporočati, ker toliko natisov in prevodov v tako kratkem času dovolj jasno govori za njeno veliko vrednost. Dobiva se ta knjiga, katera obsega 17 tiskanih pol, pri gosp. prelagatelju samem v St. Vidu in pa v katoliški bukvami v Ljubljani. Stane meh ko vezana 1 gold., v polplatnu 1 gold. 20 kr., v polusnji 2 gold. 25 kr. in vse v platnu 1 gold. 40 kr. Po pošti za vsak iztis 10 kr. več. Kdor vzame 10 iztisov, dobi jih pošt-nine proste. * Jugoslovanski Stenogr%af pričel je s 1. avgustom t. 1. svoj peti letnik. Mi smo uže večkrat priporočali ta izvrstni list slovenskemu občinstvu, a vse eno bi skoro bil moral ponehati zavoljo pomanjkanja denarne pomoči, če ne bi bil blagi knez Aleksander I. podařil mu 600 levov subvencije, kot neobhodno potrebni naučni knjigi za stenografijo. Prva številka tega lista prinaša razun omenjenega ukaza knezovega zgodovino stenogra-fije v bolgarskem jeziku, poduk o bolgarski stenografiji, životopis Fr. X. Gabelsbergerja , siavnega iznajdenika stenografije, oceno prof. Magdičeve „Stenografije hrvatske" v hrvatskem jeziku, naznanilo novih knjig in čas-nikov tesnopisnih, dopise, različne stenografične novosti iz Nemčije, Avstrije in Anglije v bolgarskem in steno-grafičen razgled pri južnih Slovanih v francoskem jeziku. Razun vsega tega ima pa ta, kakor vsak drug list, litografirano prilogo v stenografičnem pismu, katera prinaša: pesen bolgarsko ,,Po uoči" , poduki stenografom, stenografovan životopis Gabelsbergerjev, popis Sofije od dr. K. Jirečeka in ponatia slovenske pesni ,,Pred bogom" iz prof. Heinrichové stenografične molitvene knjižice, ki je nedavno izšla v Ljubljani. Ta bogati obseg uže sam dosti priporoca ta časnik , ki izhaja v Sofiji vsaki drugi mesec ter stane na leto 2 gold. Mi želimo, da bi rodoljubi slovenski, posebno pa naša mla-pina, mnogobrojno posegli po njem. * Kakošna bo jprihodnja zimat Uže se proglašajo preroki o prihodnji zimi. Eni prerokujejo prav hudo zimo in sicer zato, ker resje (Haidekraut, Erica vulgaris) svoje cvetje nastavlja do vrha stebla. To pa je po starodavnem pravilu^ lovcev in kmetov gotovo znamenje oštre zime. — Cujmo še druzega vremenskega preroka, ki pravi, da je star in potrjen pregovor ta le: Na sv. Jakoba dan cvete sneg (to je, podoba podnebja ta dan kaže, kakošna bo prihodnja zima). Po večletnih izkušnjah utegne letosnja zima prav suha biti in z malo snegorn, ki bode prvikrat še le meseca decembra padel. — Kdo teh dveh prerokov je pravo zadel? * Konec svetá. — Nedavno se je v nekaterih časnikih prerokoval konec svetá za tisto leto, ko bode Velika noc padla na dan sv. Marka (25. aprila), bin-koštna nedelja na dan sv. Antom. (13. junija), sv. Rešnje telo pa sv. Janeza Krstnika dan (24. junija) — kar se bode zgodilo leta 1886., tedaj čez 5 let. Da tedaj po-tolažimo vse tište, ki morebiti uže svoj testament de-lajo in se pripravljajo na konec svetá leta 1886., naj jim povemo to-le: Res je, da leta 1886. bodo imenovani prazniki 25. aprila, 13. in 24. junija , al vedeti je treba, da oni trije prazn ki so uže v prejšnjih čas i h padli na navedene dneve in to leta 919., 1014.. 1109., 1204., 1451., 1666. in 1734., in da po 1. 1886. bodo padli na iste dneve leta 1943., 2038, in 2199. Naj tedaj nikogar ne straši tako prerokovanje, kajti konec svetá vé Edini tišti nad nami , ki svetu „veliko pra-tiko'^piše. Ce pa naši pozemeljski preroki letos zavoljo repa-tih zvezd (kometov) prerokujejo dobro vinsko letino, utegnejo pravo prerokovati, kajti leta, ko so se prika- „Moskovske Vědomosti" v en zale repatice p VHP!' na nebu, so res ske letine bile. („Kometenjahr Bosni in Hercegovini O.JW, ll/l«, JW S3\J a\š IU.M , , «Jt vs » u. vr » . „/«.v^^v«. » - )J"VlUJV " ~ " skor zmerom bogate vin- Ta dva časopisa se med seboj nikoh ne kavsata koš z „Rusjo" Aksakova. kar > gutes Weinjahr pise eden f to trdi drugi, oba spadata k glavnim glasi« kakor „Soča" dobro poroca — niso stvari še tako uredjene , kakor bi bilo janofili' ljudstvom v srečo. Pritožujejo se, da se Nemci in Ma- lom ruskih narodnjakov, naj jih Stasjulevič pita s t â-i v\ /i -n 1 i ^ c^fil ° r« n n 1 n rr infi i i »1« rr *to i n 4-r\ f> ) S yy slav panslavisti" ali z „varijagri", to prepu stimo njegovemu okusu ter podajamo to-le uganjko : gjari pre več vsiljujejo, ki po tuje občujejo z ljudstvom. Ruski „panslavist" obžaluje preganjanje vere na Fran- dve pokrajini Magjari radi coskem, ruski „liberalec" se je veseli. Katero vero pre- —n?-,... i_ ganja francoska vlada na žalost ruskih „panslavistov" vsega se vidi > da bi Zato Je in na radost ruskih „liberalcev" ? Katoliško, zakaj pra pridobili in v obče svoje kraíjestvo razširili. poslal zdaj njih minister Szlavy barona Lappenno zarad pravnih zadev v posedeni deželi; ta Lappenna pa voslavne vere na Francoskem ni. Je tedaj verjetno je velik nasprotnik Slovanom. Magjari hočejo, ka- bi ruski „panslavisti" hoteli avstrijskim katoliškim Slav- kor nemški nacijonalci, Slovane > da zafcreti; zato tu in da bi se ruski „liberalci" kričé, kakor da bi bil uže Rus v njih deželi. Žejo, xvaav, v*« „X — — —o « c ----J--- strijske Slovane po Ogerskem. Magjari zatirajo tudi odgovorili. pa tam janom jemati njihovo vero Zato la- iskreno potezali za obrambo katoliške vere avstrijskih kakor da bi bil uže Rus z denarjem podpíral av- Slavjanov? Na to vprašanje si bodo častiti čitatelji sami Jaz morem to-le še pristaviti : desetih Rumune zato kričé, kakor da bi rumunski Rumunci meje naše , ^^ „c «uuiMuv* uiv.v letih svojega bivanja v Rusiji sem se prepričal, da ruski prestapljali. Magjari bi radi sovraštvo vzbudili narodnjaki vsakega spoštujejo, kdor ima iskreno prepri- med Rusijo in Avstrijo zatirali. da toliko lože Slovane C 2k D J 6 J ucv uai vuuuoi i u v o i c% v v ^ tv u a ^ t m> n u stvar, in tacega člověka oni nikoli ne nadlegujejo s proselitizmom, zato pa tudi oni sami iskreno izpovedu- kdo s proselitizmom nad- da narodnost in vera v Boga ni prazna Nasi dopisi. jej o svojo vero, in kedar Rusije avg (Konec.) Dalje se izlagajo Aksakova leguje, oni odkritosrčno zajavljujejo, da ne čutijo nikaka potrebe, zatajevati svojo vero. Tak pomen ima článek kakoršen je mev, takošen odmev", pravi te štiri zadeve po vrsti. rečeno to-le: „Vlada ranj i vere je čila, še enkrat in „poslednjikrat" umakniti se tirjatvam preganjanji in za ti- prislovica. Na dragi strani sem se pa tudi prepričal, se je zopet odio- da ruski ,,liberalci" s takim ošabnim zaničevanjem gle- daj o na vse 9 kar je v kaki dotiki z vero v Boga y s radikalcev, ter jim je v žrelo vrgla vero , naj jo požró. kakoršnim zaničevanjem vero zasmehujejo liberalci v Začelo seje noro, vrtoglavo, slepo preganjanje vsega, drugih deželah. Časopisi Stasjuleviča, kakor tudi „Strana" karkoli je v kaki dotiki z vero. Ministri, deputati par- in Kijevska „^«^jc* o^ mu.«jnjv xx» iv^u «lu« lamenta, udje in svetniki municipalnih uprav, žurnalisti, Hinzburga, redaktorji so razni liberalci, glavna njihova Z arj a se izdajajo na kredit poljskega žida ulični vlačugarji in potepini, vsi vprek so hiteli kdo zadača pa je: hujskati avstrijske in balkanske Slavjane bo prej — oponašati, zasramovati, preganjati, teptati vse, na Ruse, kedar je priložnost, pa Ruse na avstrijske in kar je duhovnega, svetega. Iz šol so izgnali učitelje balkanske Slavjane, ker v tem liberalci vidijo najbližjo vere (katehete), a vsled za njimi so vrgli iz šolskih sob pot brezverstvu in breznarodnostnemu komunizmu ? svete podobě in križe; iz bolnišnic so izgnali usmiljene mi pa, v Avstriji, na Balkanu in v Rusiji, pobiramo v sestre; vládni komisarji s policijsko in vojno silo raz- svoje časopise strup in otrovo iz ostudnih gnjezd teh bivali so vrata samostanov ter s hohotom in vriščem gnjusnih gadov brez narodnosti in brez vere. Dovolite mi druhali iztirali iz njih pohlevne in krotke prebivalce ; sestavile so se po vsej deželi družbe „svobodné misli" drage Dolenjega Zemona 20. avgusta } omotav uv^ O\J OU JJU v OUJ UU^gil VAl UííUU j^O v vuv;uuc Uiioil y Vi L No V1CG y Jlliwjlv/ j/i vutvi Ml y ViUi J/V/* W*»v katerih udje ne smejo biti v nikaki dotiki z duhov- slabo podučenega dopisnika v ,,Slovencu" od 28. dne malo prostora, da pojasnim poročilo stvom ; vojakom kev; prepovedane je bilo oštro prepovedano hoditi v cer julija št. 82. Omenjeni dopisnik dolži BistriČane y ozi so bile procesije in vsak verski obred roma c. kr. okraj no glavarstvo postoj nsko , da so Pod zunaj cerkve; izgnali so iz službe vse tište ljudi, koji grajcem edino pot zaprli. Istina je, da je bila pot za niso hoteli javno zatajiti svoje vere; vso deželo je ob- pta, « uv, uu i/iom^uuv , «lu^»^ ^.iu, jela neka strast, neka oštra bolezen, katera se lahko po porazumljenji s si. c. kr. okrajnim glavarstvom. imenuje teofobija ali bogobojazen, bali pa se niso Boga, pa je bilo silno potrebno zaradi varnosti, ker je znano, ampak bali so se imena božjega, izganjali so ga po- kako malomarno se po Istri v enaeih zadevah skrbi in prta -xx vvxtuv j^v/u "w f , v.v, r - - a ne od Bistričanov, ampak po obćini Jablanski To vsod y kjerkoli so ga našli. Tako na pr novi zakon o ker je bilo paziti, da se kozé na našo stran ne za ljudskih šolah ni bil sprejet zato, ker deputati parla- menta nikako niso mogli privoliti y y trosijo iveža kupiti in dovažati se jim pa ni zabra da se imenovalo nilo, kakor dopisnik trdi. To bi se sicer res bilo moglo ime božje če prav samo v enem kotiču enega paragrafa drugače zgoditi, ako bi bilo kaj Podgrajcem mar tega čudnega šolskega zakona , v katerega so ga želeli jim pa ni bilo mar > zabraniti nalezljivo bolezen y da raz- senatorji skriti franeoske senatorje oštro posvarila za kar so glasila naših „liberalcev" u vidno je iz tega, da so se kozé pol leta njegovale. Da bi ne bilo podpisano županstvo in pa c. k. okrajno Tako piše Ka tko v v „Moskovskih Vedomostih" glavarstvo Postojnsko skrbelo, bile bi se gotovo kozé 24. julija (to je 5. avg.) v št. 203.*) Stasjulevič meče po vsem okraji zatrosile in še zdravnik ne bi bil přišel > * Tej izjavi našega gosp. dopisnika nasproti ne moremo razumeti onega „poslanega u y ki smo ga v včerajšnjem da bi bolezen, kolikor toliko zavri. — Naj navedem le en zgled, kako se skrbi po Istri za obrambo nalezljivih „Slovencu" čitali s temi-le besedami : „Ker se mudim nekoliko bolezni: Bilo je pred kacimi leti y kar je en sam člo- věk zatrosil koze v Jelšane tako da dni v središča Slovenije , stopim tudi v ljubljansko čitalnico, ce15 vsa fara Jelšanska kozava.' Omenjeni člověk šel I V « « t « « 1 • « á W * w-w VS % « * « » 13 je iz Jelšan na svoj prejšnji dom svoje sorodnike ob- bila vsa vas m hoteč brati kak poljski časopis. Pa čuda velika! ne enega nÍ8em dobil. Videi sem pa ruske tri, in med njimi „Moskovskie ponujal pri Puškinovi slovesnosti in " dr. Piragovem jubileju. Viedomosti", to je, list, ki je uredovan od Katkova, od tistega Katkova, ki zahteva, da se morajo vsi neruski Slovani odpo- Sramota je, vedati svoji veri in svojim jezikom ter sprejeti pravoslavno vredovan od Katkova, katerega Rusi sami zanicujejo v ce kak Slovan in katoličan prebira list y ki je vero in ruski jezik; od absolutizem ne sme na tistega Katkova , ki zahteva. da se ? Poljak iz Varšavě". Ruskem odpraviti, od tistega Katkova, Kako da se z imenom ni podpisal, kdo da je ta 17 prija kateremu pošteni Rusi niso hoteli roke podati 5 ko jim jo je telj poštenih Rusov"? Vred. 282 iskat. Ker so tam ravno razsajale koze, jih je naleze! ter zanesel na dom in ker naši ljudje mislijo in pra-vijo: ,,E, kaj se bom varoval, vsaj ako Bog noče, ne bo m obolel", je kmalu nalezla kozé vsa vas in vsa fara. Mnogo ljudi je takrat umrlo, a še več pa obrazi bivših kozavih ljudi še dandanes prióajo pri vsaki hiši, Ako bi se bilo tako postopalo, kot na Gorenjem Zemonu, da so sami vaáčani, ko je eden obolel, tisto hišo dejali pod kordon in zastražili, da se ni bolezen širila, ne bi bila nesreća tolika. Ako bi se bilo v Podgrajah isto tako skrbelo , da bi se bila prva hiša zastražila in děla pod nadzor , ne bi bilo treba ne čuvanja nam in Podgrajci bili bi prosti. — ,,Slovencev" dopisnik se dalje prito-žuje v tem, da je b;lo prepovedano, ijudem v Podgraj-sko cerkev hoditi, — ali g. dopisnik ne vé, da pridejo v cerkev tudi taki, ki so sicer uže bolezen prestali, iz katerih pa še kozavi soparji puhté. Prepoveaano je bilo le iz naše strani ljudém. Dalje gospod dopisnik piše: ,,dobro je, se čuvati, a kar je preveč, ni zdravo'". .Naj bi raje rekel: ,,prevelika nemarnost ni zdrava!" Ako bi bil kak èlovek kozé zanesel in vas okužil, ali bi bilo to zdravo in dobro?! Ne vé li gosp. dopisnik, da je lože ogenj v prvi hiši pogasiti, nego kedar je uže vsa vas v plamenu; takrat je prepozno. Gosp. dopisnik naj takih reči več ne objavlja, ki jih ne ume; župan-stvu naloga je, nalezljive bolezni, bodi-si živinske ali ljudske, zavirati, ne pa, Ijudem potuhe dajati. N. Potepan, načelnik. Iz Vipave 2d. avg. (Kmetijsko tombolo) napravi tu- kajšnja kmetijska podružnica 8. dne prihodnjega meseca septembra v Vipavi. Pri tej tomboli se bodo dobili sledeči dobitki : 1) prva amba : 5 méhov za žvepljanje grozdja, vrednih 5 gold.; 2) druga amba: garnitura sadjerejskega orodja v vrednosti 8 gold. ; 3) terna: grozdni mlin v vrednosti 16 gold.; 4) kvaterna: aparat za filtriranje vina v vrednosti 24 gold.; 5) kvinterna: slamorezni stroj, vreden 40 gold.; 6) tombola: junica muricodolskega plemena v vrednosti 50—60 gold. Pričetek tombole bode točno ob 3. uri popoludne. Kartelica veljá 20 kr. Kakor druga leta, nadejamo se tudi letos obilne ndeležbe naših Vipavcev pri tej tomboli , katera ima namen pomoenica biti kmejijskemu napredku. Iz Krškega 27. avg. (šolske zadeve.) 25. dne t. m. je bila v Krskem uradna okrajna učiteljska skupština pod predsedstvom okrajnega šoiskega nadzornika prof. Wurnerja. Navzočih je bilo 36 učiteljev in uciteljic. Šolstvo nekoliko napreduje v tem okraji, kakor je nadzornik poročal, vsaj šolske mladine je 64°/0 od one, katero veže postava, v šolo hoditi. Pri skup-šćini je bil naj več o tem govor, kaj in koliko naj se v ljudski šoli otrokom iz zgodovine razlaga. O tem predmetu je poročalo mnogo učiteljev , nekateri v slovenskem, mnogi v nemškem jeziku. Ne da bi hoteli v učiteljskih skupščinah odstraniti nemško besedo, moramo vendar povdariti, da ravno takim kolegialnim sho-dom se naj bol j prilega domaća — slovenska beseda. Ako se učitelji naših ljudskih šol ne držijo tega pravila, ne morejo se hudovati, če se jim za njihovo ,,Um-gangssprache" podtakne nemšcina. — Naj tem vrsticam dodam še to, da je v prejšnji učiteljski skupscini bil sprejet predlog g. Lapajne-a, po katerem naj učiteljstvo krškega okraja izda zemljopisni in zgodovinski popis krškega okraja z zemljevidom tega okraja. Temu predlogu pa mora pritrditi še c. kr. okrajni šolski svèt, ki se je ob enem podpore v to svrho naprosil. Iz Dednega dola na Dolenjskem. — Pri novi vobtvi županstva v Uednein dolu so bili izvoljeni : za župana Mihael Nadrah, posestnik v Starem trgu, — za s vetoval ca pa posestnika baron Beno Taufferer iz V'išenj in Franjo Kastelic iz Starega trga. Iz Šent Lamberta. — Pri volitvi novega občinskega starešinstva je bil za župana izvoljen Valentin Vôzel is Golice, — za svetovalce so bili pa izbrani Franc Zore iz Golice, Janez Cirar iz Brezovice, Franc Lovše iz Kale in Josip Jurjovec iz Podbukovja. Iz Kranja 27. ^avg. (Peticija do sl. deželne vlade o nasi gimnaziji') SolsRe počitnice se bližajo svojemu koncu in kmalo se odpró zopet šolska poslopja. Naša na novo ustanovljena gimnazija se je lani pričela s 1. razredom, kateremu letos pristopi 2. razred. V 1. razredu je bil i blizo 50 učencev, kateri večinoma presto-pijo v 2. razred. Nadejamo se pa zopet letos precejs-njega štev.da učencev v 1. razred, in tako od leta do leta naša gimnazija čeda!je bolj spolnuje svoj namen, da zabraňuje presilno gnječo v ljubljansko. In zakaj bi ne? Vsaj je prav tako osnovana kakor ljubljanska in ima dobre učitelje, Gorenjcem pa je v vsacem obziru bolj priročna in starišem cenejša o vzdržavanji svoje mlad.ne v cenejšem Kranji. Ker pa vendar nekateri nepreudarjeno silijo v Ljubljano, je treba, da vodstvo ljubljanske gimnazije ne sprejema učencev iz Gorenjskega v ljubljansko gimnazijo , kateri se brez potrebe s paralelkami množiio stroški. Zato se, kakor lani, tudi letos nadejamo, da bode sl. deželna vlada opozoriia na namen, zaradi katerega je bila ustanovljena kranjska gimnazija in to temveč , ker je blagajnica kranjskega me3ta na-se vzela veliko denarno breme za vzdržavanje tukajšnje gimnazije. Iz Hauptmance na Ijubljanskem močvirji 25. avg. - Na desnem bregu kljukaste Ižice pod Gr mez o m leži najnovejša močvirska naselba, ki šteje kakih 14 uborno zgrajenih, sè slamo kritih koč. Ljudska pripovedka trdi , da je njega dni na Grmezu gospodoval silno mo-gočen tolovaj, ki je po dolenjski cesti potujoče ljudi in selišča dalec na okrog napadal in plenil. V to je bil ta grič o tistih časih, ko je vso ravnino voda krila, kakor otok sredi vodá in íuž , takim tolovajem naravno zavetje. Iz deblov narejena steza vezala je Grmez z Babno Gorico. Sled te stezé nahaja se še zdaj, kjer svet še ni požgan, kakih 0*6 metra globoko v šotni poli. 'Ta kraj se toraj od tod gospodujoče^a roparskega gla-varja ali harani baše „hauptinana" še danes imenuje „Hauptmanca". V poslopjih, v dva razdeika razae-ljenih, sè sajatni znotraj in zunaj ocrneiih , borujeta se dan danes na enem koncu člověk, a na drugem živina za obstanek. Kraj, kjer ženska sicer za telesno hrano peče in kuha, tù večidei proti hlevu ni obmejen ; gospodinja v piskre zamaknena z burkljami čestokrat kravo v stegnu dregr.e , čemur muhe otepajoča žival s tem odgovarja, da ji z repom preko glave zavihti. Ta pohištva ločijo se od stavb nekdanjih ,,jezercevu ( Pfahi-bauten) le v tem, da na koléh ne stojijo, a ravno to jim je v zló, kajti Ižica ta kraj od dne do dne bolj topí ter vsako leto najmanj enkrat tukajšnje koče ob-išče , da odnese še to , česar pod stražo ubegli člověk popraviti ni utegnil. Letos je Ižica ravno velikega Smarna dan to globel preplula ter vničila skoro ves pri-delek teh krajev, krompir, fižol in ajdo. Kar pa uto-nilo ni, pokrito je z nanošeno šoto in z dražovjem. Po vodi je splaval pridelek ž njim, pa tudi vsa za prihodnje leto potrebna hrana. A tudi upanje v boljšo bo-dočnost šlo je po vodi, kajti za vspešno zboljšanje tega sveta, to je, za iztrebljenje Ižice, se dozdaj ni ničesa » 283 storiio. Le mestna gospóska priskoči, kedar je sila lika, da za prvo potrebo živeža poskrbi skega. C. kr. okrajni cenilni komisiji se je predio klic iz kup Ljubljane Notranjske žila reklamacija za novo vcenitev močvirskih zem anovic. ljišč in pa prošnja za znižanje te vcenitve, a ta prošnja 189. listu ,,Slov. Nar." smo brali je ostala do zdaj brez vspeha, kajti okrajna komisija se Barj y odoljubov v Ljublj Na delo!" Ta klic nasvetuje opira na postavo, po kateri imajo samo občine in po ustanoviti materijalno blagostanje in kako ga ohraniti za posvet, kako sestniki pravico reklamirati , ne pa močvirski odbor Ce je jen uže zeló obširen predmet tej skup prošnjo zastran ome se zeló katerega razpravlja „klic iz Notranjskeg I P ^ ♦ 1 ^ 1 // 1 # • 1 i pomnožil odmev „Slovencev 9 ki prideva namer » ga v„N y Vsled tega poročila sklene odbor, njene reklamacije vrniti c. k. okrajni komisiji z dostav kom, naj jo ona predloži c. k. deželni komisiji z moti rodu" nasvetovanim obravnavam še mnogo druzeg gram zborovih obravnav bo po takem tako o gro m da ne poznamo dosihmal še nobenega parlamenta, Pro ki bi vacijo, da je ta vloga bila podpisana od odbornikov, ki so ob enem tudi posestniki močvirja. — Ker je odbor okrajnih cest zopet povdarjal potrebo, da odbor za ob- log delovanje močvirja preskrbí popravo brega na Cor- rešil v teku enega leta, ki bi jo imela mo- novci skozi Viški log tam kjer bilo treba za obrambo ondotne okrajne ceste , zato so se po novem tako n rebiti v par dnevih resiti ljubljanska konfere Čemo se spusčati v dokazovanje, da deželni zbori, raz- obhodu in ogledu naroćila vsa ona delà, ki so bila spo-lična društva, slovenski časniki in sedanji državni zbor znana za neobhodno potrebna in katerih izvršitev sta gledé na res žalostné razmere narodnega gospodarstva nadzorovala dva odbornika ; stroški za popravljanje tega niso dosihmal rok križem držali, al to moramo po- brega in ograje znesli so 106 goid. — C. kr. deželna vdariti, da če se mnogo tega ni doseglo, za kar iskreni rodoljubi na poti pouka in predlogov uže vec let vlada je 10. junija t. 1. nazoanila odboru, da je visoko c. kr. ministerstvo poljedelstva izmed inženirjev, ki so pač niso oni tega krivi, kakor tudi nasvetovana se oglasili za izdelanje nacrta, izvoliio nadinženirja laj ljubljanska konferenca ne bo kriva, ampak jbolj SJ1 pl. Pod h aga ky-a s plačilom 16.000 gold.; vsled pregreški većletnega prejšnjega vladanja , katero se je tega je po dotičnih pogojih bila sklenjena pogodba med bahalo s „volkswirthschaftlichem Aufschwunge", čeravno močvirskim odborom in pa gosp. Podhagsky-em ; od s „volkswirthschaftlichem Aufschwung propadalo kmetijstvo, obrtnijstvo in vse drugo. S čeravno močvirskim odborom in pa gosp. Podhagsky-em; od vis. ministerstva ukazano nadzorovanje in kontrolovanje je prav, naj rodoljubi, ki od nasvetovane konference izdelovanja onega nacrta je prevzel odbornik gosp. nad-pricakujejo blagodejnega uspeha, osnujejo in vodij skupščino. Dobro srečo blagemu namenu! Kaj ima d manj sedanj deželnega odbora pričakovati, prav i kaže y y Laib Wochenblatt v adnjem em listu s temi besedami „Es gibt keinen verfassungstreuen Abgeordneten Krains, der die national klerikalen Tendenzen, wie dieselben von nicht den slovenischen Parteifuhrern vertreten werden mit aller Entschiedenheit die nationalen Wiihlereic e r d a m m t und Hetzerei y y nicht Einen, der 3n nicht auf das inženir Stedry; določeno pa je bilo, da se gosp. Pod-hagsky-u izplačuje denar zmerom le v razmeri dočas-nega izdelovanja načrta. — Tehnično preiskavanje za izdelanje načrta o prihodnjem zboljšanji močvirja pri-Čelo se je s stavljanjem potrebnih znamenj za niveliranje; nadzorovanje sta prevzela dva odbornika. Naprosila so se ob enem županstva v Ljubljani in na deželi, naj skrbijo zato, da se ne premaknejo ali pokon- (Dal. prih.) cajo imenovana znamenja Tiefste verabscheut, nicht Einen, der die traurigen Folgen derselben, den Niedergang der Bildung und des Wohlstandes im Lande nicht auf das Lebhafteste be- klagen wíirde". Potem pa se ta li st y ki od laži in škandalov živi, norČuje iz narodnih poslancev, ki uže dve letižugajo, da ne gredó v deželni zbor, rekoč: „Wir haben niemals an die Mahre glauben konnen , dass die Nationalen auf die Dauer vom Landtage ferne bleiben wiirden. Sie wissen es ja selbst, dass in dem Momente, wo ihre Tiraden in der krainischen Landesstube nicht mehr zu vernehmen wáren, man ihrer bald ganz ver-gessen wiïrde". Za c. kr. okrajnega zdravnika v Kamniku je imenovan dr. Anton Bin ter, v Krškem pa dr. Fr. Zu- Metelkovih premij po 42 golâ.) je razpisanih za učitelje ljudskih šol na Kranjskem, kateri dokažejo lepo vedenje, zvesto spolnovanje svojega pokliča, marljivost v učenji 8lovenšcine in umne sadjereje. Dotične prošnje se imajo deželnemu šolskemu svetu vložiti do 4. oktobra t. 1. po dotičnem okrajnem šolskem svetu. Med mnogimi slovenskimi napevi, ki jih ,,Glas-bena Matica" ravnokar svojim udom razpošilja, naha-jamo tudi v krasni obliki v Blaznikovi kamenopisalni natisneno „Transkripcijo narodne pesmi „Lutlâ Sije", katero je za klavir zložil in visokorodni gospici Mariji Win kler je vi (hčerki gosp. deželnega pred- sednika) poklonil Danilo Fajgel. Cena tej mični piesi je 60 kr. panec, — za^c. k. zdravstvenega asistenta v Logatec pride dr. Ed. Sa v nik. SI. ministerstvo kmetijstva je z odlokom od 23. dne t. m. prošnjo družbe kmetijske za državno podporo razstave in delitve premij za govejo živino v Kranji ugodno řešilo in naukazalo, naj odbor druzbin kmalu předloží program, kako naj bi se vršila ta razstava, ki ima veljati samo za gorenj s ko stran, in koliko in ka-košnih premij naj bi se razdelilo. Družba kmetijska bode radostno spoínila to nalogo, da tudi Gorenj ci letos v Kranji dobij o razstavo goveje živine s premiranjem, kakor so jo v Postojni. Da slovenski jezik uže častno mesto uživa med jezici evropejskimi , kaže nam nova nemška knji- žica, to je o. snopić y ,Schalk-Bibliotbekť í y ki Je ravno- 7 uže imeli Dolenjci v Novomestu, Notranjci pa kar na svitlo prišla v Lipskem in v kateri je med drugim Schillerjeva balada „Der Handschuh" v 13. je- zicih natisnena, namreč v nemškem, francoskem, angle-škem, holandskem, italijanskem, latinském, novogrskem, ruskem, Českem, poljskem, slovenskem, rumunskem in hebrejskem. Slovenski převod: „Rok ovi ca" je o našega Koseskega; iz predgovora izdateljevega Fr. Thiela pa je razvidno , da ga je prof. Miklošic nasve-toval. ' * i i ; (O gorenjski ali Rudolfovi železnici) smo slišali (lz seje glavnega odbora za obdelovanje močvirja.) uže več pritožeb, pa jih nismo marali prenaglo na ve Nazočih je bilo 13 odbornikov; deželni odbor je zašto- liki zvon obesiti, nadjaje se, da bo uže boljše. Zdaj pal gosp. Dežman. Po odobrenji zapisnika zadnje seje pa nam někdo, ki se je v nedeljo^ pred Vélikim Smar- dr. Kos 1er sledeče: Po sklepu nom peljal v gorenjsko stran, o tej železnici piše to-le poroca prvomesuiuv g. ur. ivusici sicucuc, au — — . —-, - — j ——------- r— -- - 7 seje od 27. maja se je c. k. okrajno glavarstvo v Ljub kar kaže, kako se tu prav pogosto brezozirno in grdo tnik ljani naprosilo za obravnavo odprave jeza Udmat- dela z ljudmí. vlakom ob un zjutraj se je 28 hotelo peljati veliko Ljubljančanov, gotovo čez 500 se enkrat oko gospoda ministra trgovstva prav oštro in to nas Je z bralo na kolodvoru. Dasiravno je blagajnik v prid državni blagajnici in davkopiačevalcem. svojo lino prej ko navadno odprl, vendar ni mogel od-praviti do pravega časa vseb ker je bii (Pisarnice c. ljubljanskega okrajnega glavar- sam, in stva) so se iz dosedanjega večletnega stanovanja za tu tako je bilo tu uže dobre pol ure zamude; odpeljali kajšnjo bolnišnico preselile na Valvazorjev trg nasproti " v ) ~ "v v ^ j^v^a ví» v ~ v j vu^vij oijj v/ kj\ji uiouiv^u pi totiiiti jj a* » ai va^Jijcv ti smo se toraj pol ure pozneje, ker to nas vse komaj po- šolskemu poslopju v nekdanjo „tobakopalto". spravili po vozovih. ljudi, Nekaj Loki je čakalo gotovo čez 300 Notranjce naše opozorujemo na tombolo kme- največ romarjev na sv. Višarje; al kam ž njimi? tijsko, ki se bode vršila one malega Šmarna popoludne potaknili še po tovornih vozovih, kjer so v Vipavi in je na drobno razložena v dopisu iz Vipave živina natlačeni, čeravno so stali kakor razred do Trbiža in nazaj; čez 100 pa jih je moralo ostati, ki so tudi plaćali uže. Po vagonih je bila huda nevolja, ker smo zopet tu morali stati pol ure. Moj tovariš praša nekega znanega mu železniČnega uradnika plaćali za tretji v današnjem listu. Novičar iz domaćih tujih dežel. kako Dunaja. Poleg dalmatinskega, goriškega in je to i viiv/^« oumuv^m uiu uwiuuuívuv^« uiauuia»j - i uicg uaiuaaiiuoa^^a , guiioa^^n i u da se železnica ne preskrbi z zadostrJm istrijskega deželnega zbora se je pričel uže tudi tirol- številom vozov, ker mora vendar vedeti 7 da o takih ski. predlogah vladnih je dozdaj ena znana iz praznikih hodijo meščani ven, kmetje pa na božja pota. tirolskega zbora, pa ta je jako važna, namreč organi- Odgovor ki ga dobi 7 je prav karakterističen. „Naše zacija kmetij skega stanu f to je f osnova kmet- vodstvo nima nić vere" — pravi uradnik in mi ga s kih okrajnih zádrug. Vládni nacrt, kakošne imajo razumimo. Enaka se je godila v Kranji, kjer so mo- biti te okrajne (kantonske) rali ostati vsi, ki so karte uže kupili, in teh je bilo tudi novati in tako skoro do 100. Se več jih je ostalo v Podnartu in menda zádruge, kako se imajo os- upravljati , nam ni še znano. Očitno je iz te predloge, da sedanja vlada ni iz oči izpustila, kar tudi v Lescah, akoravno srao tu skoro vsi Ljubljančani je cesarjev govor obljubil o začetku državnega zbora, izstopili. Na ta način je zaostalo okoli 400 ljudi, ki so — Mnogoteri časniki, vzlasti poljski, razpravljajo karte uže imeli, toraj tudi pravico peljati se. Ako bi pogostoma potrebo upravne reforme v političnih se bilo kaj tacega zgodilo kje drugje y na pr na Nem deželnih uradih. Ali si. ministerstvo res namerava škem , bi bil velik kraval, naš kinetic je pa pohleven predrugačiti politično upravo (verwaltungsreform), kakor ni še gotovo; živo potrebna pa je ta reforma, m rajse potrpí. Gotovo jib je šio mnogo, ki so ob sla- ni- o bem vremenu od daleč prišli, zopet domu in to samo kateri je tudi kranjski deželni zbor uže se razgovarjal zavoljo zanikrnosti vodstva ali uradnikov železnice potem tudi sama škodo trpi. Ne morem si kaj ? j ki da in so tudi „Novice" uže večkrat to potrebo povdarjale, ki posebno na to sega , da naj se odstrani dual i z em i-----~------------7 r --------— -—j 7 — r^ ^ 7 w — ne bi tu sem pritaknil par svojih opazek. Znano mi je v upravi: deželna vlada naj bo, deželni odbor naj se namrec y da vodstvo te železnice kaj rado pošilja na pa odpravi ; eno računovodstvo naj bode ena nase deželna blagajnica in en stavbeni urad c. k. deželni v državnih zadevah ministerstvu, v de- Kranjsko za uradnike tujce, katerim naš jezik razmere in navade našega ljudstva niso kar nič znane načelnik naj je in ki si tudi ne prizadevajo študirati jih. Tako ne vedó želnih pa deželnemu zboru odgovoren ; — okrajna gla- za naše praznike , ne za božja pota itd. in le tako se varstva naj se odpravijo in namestu njih naj se vpe- more zgoditi kaj tako škandaloznega, kakor se je ljejo nekdanji mešani c. k. okrajni uradi;. — občine naj zgodilo v nedeljo pred Vélikim Smarnom ; če bi bilo se rešijo uradnega bremena, ki jim dandanes pripada vreme lepo j ^^'J » Ciianu kjiiiaiuuui , VvC ut uuu Bc ICOljU UlčtUUC^O. UlCUJCUčt , iYl JÍLU UaUUailCD jjllfjaua»} bi bilo gotovo vec ko 1000 ljudi moralo in nove občine naj se uredijo po farah. To bi bil pri- ostati domá zavoljo gole zanikrnosti vodstva ali posa- prost, naravno uredjen, pa veliko cenejši in ljud- meznih organov Rudolfové železnice , ker tega ne mo- stvu bolj priročen oprávni organizem remo verjeti 7 da bila tako beraška . da bi imela tistih par vozov j kar 80 Íih > temu vlaku z vseh po- staj do Lesec komaj skup spravili. Vsaj Štajarsko. Tabor v Ptuji ostane prepovedan. In še nekaj dru- chelbad. e morebiti bolje, da ne bi doživeli kak Ku- zega je. Rudolfova železnica je zdaj državna železnica 7 71 v • _ uren a Po dolgera besedovanji in njerganji je za njeno reníabiliteto so porok davkoplačevalci. Iz tega prepir med Turčijo in Grško zarad mej zdaj popolnem marveč tudi ne- dokončan. Turki so popustili po berolinski pogodbi sledi. da imajo ne le pravico ako kontrolo , do nje da se vse s tori 7 kar more povišati Grkom odločene pokraj in dpotovali njene dohodke, da potem njim ni treba doplačevati pri- še eno vas, menda za spomin turške „ljubezn pozgavsi . -------- 7 IT O V X «/ * pr. o prihodu nadvojvode Karla Ludovika v Ljubljano vejša in najboljša knjiga, katera z razjasnili v podobah v r uci češ železniški kontrolor postajnika v St, Vidu prijel zakaj je pustil napraviti na kolodvoru ovacijo nadvojvodi, akoravno je on niti zabraniti ne bi bil mogel, ker se ni godila na železničnem svetu. je pri Rudolfovi železnici veliko gnjilega, jaz bi utegnil ledenice delati za pivo, meso itd. se zove 77 Der Bau der Vse to kaže , da Eiskeller sowohl in wie uber der Erde und das Aufbewahren des Eises in denselben nebst einem Anhange : Die Fabrication des Kunsteises von Dr. E. A. M e n z e 1. Mit Illustratio-nen und 2 Farbendrucktafeln. Vierte Auflage von C. Nowák, povedati še marsikaj , pa za danes bodi zadosti. Le to Inge pristavim še, da bi se tudi na to železnico moralo ozreti Leipzig 1879 G Knapp, Verlagsbuchhandlung E Nowák Odgovorni vrednik Alojz! Majer Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljublj