Št. 64. V Gorici, v sredo cW 12. avgusta 1903 Tečaj XXXIIL Uhaja trikrat bm teden ˇ Šestih feossijib, in sicer: vsak torek, eotrtek in loboto, jutranje la-danje opoldne, reforno tedanje pa ob 3. ari popoldne, ia stane z uredniškimi Izrednimi prilogami ter s .Kažipotom' ob novem letu vred po poŠti pre-pmana ali 7 Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 5etrt leta ........ 3 , 40 » , , 1-70 Posamične Številke stanejo 10 vin. Od 23. julija 1902. do preklica izhaja ob sredah in sobotah ob 11. uri dopoludne, ' '" * Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulio Štv. 11 v Gorici v«Gori§ki TiBkarni* A. GabrSdek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oi 9. do 12. ure. Na naročila brei depe«l»a« aaroSnlofl te ne obiramo. Oglasi Im poslanice se nounijo po petit-vrstah fie tiskano 1-krat 8 far., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. .viakji, m vrsta. VeoTtrat po pogodbi. — Večje Brke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Ureduifitro se nahaja v Gosposki ulioi St 7 v Gorici \ L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 11. Naročnino hi oglase je plačati loco Gorica, »opisi n..; se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo t delokrog uredništva, npraviilStvu. naj se pošiljajo le »Vbb za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavni. „PR1M0BEC« izhaja neodvisno od jo. Ne prihajam rad na polje narod-nostn!' rekriminacij, toda v vsakem mislečem in čutečem človeku mora vzklpeti, ko vidi, kako se reže kruh pravičnosti enim in kako drugim. Ko bi zahtevali v Gorici nemško šolo, bi jo takoj dobili. Vlada bi že našla sredstva, s katerimi bi prisilila magistrat, brez rešpekta pred občinsko avtonomijo, da bi postavil zahtevano šolo v sredino mesta. Znano je, da je vlada slov. Ljubljani kar te-legrailčno zaukasala, da mora nemudoma odpreti nemško šolo. In zdaj, ko je padlo na um nekim nemškutarjem v Šiški pri Ljubljani, da brez nemščine ne morejo bili vzve-ličani, sem prepričan, da ne bo treba dolgo čakati, in v slov. Šiški na pragu Ljubljane so bodo potujčevali slov. otroci! Seveda, tukaj gre za nemško šolo, in to pojuj hitro. Kako drugače se postopa pri slov. zahtevah! Koliko let se že bije boj za slov. ljudsko šolo v Gorici, ali še zdaj je nimamo. Za sto in sto slov. otrok si moramo sami vzdrževati šole, in goriško mesto, ki ima svoje dohodke največ od Slovencev, se brani na vso kriplje slov. šol. Toda za vedno so jih ne bo moglo ubraniti, ker tudi v Gorici se iz-vrži isti narodni proces, ki se vrši povsod, da namreč okolica premaga mesto, in tudi slov. okolica goriška stre laško hegemonijo v Gorici. Znano je vsem, kako iz neznatnih početkov in v kako kratkem času se je razvila slov. stvar v Gorici. Šele !. 1862. se je bilo ustanovilo prvo slov. društvo, namreč „Slov. čitalnica*. Ne da se oporekati, da je bila čitalnica velikega pomena za probujenje Slovencev, toda slov. stvar v Gorici se je začela še le tedaj razcvitati, ko so Slovenci videli, da je vse delovanje na narodnem polju brezuspešno, ako se ne postavi temelj temu delovanju, in ta temelj je narodno šolstvo. Kaj je pomagalo vse navdušenje tedanjih rodoljubov, ko so se njihovo otroci sproti potujčevali! Še le črez 20 let po ustanovitvi Čitalnice se je začelo misliti na slov. šole v Gorici. Ustanovil se je najprej otroški vrtec v ulici sv. Klare, potem se je ustanovila ravnotam dekliška enorazredna šola, ki je dobila pozneje tudi 2. razred. L. 1889, se je izvršil na Goriškem velik politični preobrat, in od tedaj se je pojavila na šolskem polju večja delavnost. V ulici sv. Klare8 se je ustanovil še 1, razred za dečke, in potem so rastli razredi od leta do leta. V ulici Barze-lini se je sezidala nalage hiša za slov. osem-razrednico, v Cipresni ulici in pod Kapelo sta se osnovala otroška vrtca. Pozneje se je otvorila tudi nadaljevalna šola za obrtne učence ter dekliška obrtna šola, in tako se je povzdignilo slov, šolstvo v Gorici do ono višine, na kateri se zdaj nahaja. Ko se je sezidal 1. 1898. »Šolski dom-, je našlo v njem slov. šolstvo v Gorici varno zavetje. Tega lepega razvoja bi se prav od srca veselil vsak Slovenec, ako ne bi mu kalila veselja grenka zavest, da moramo vse to Šolo sami vzdrževali in jih iz lastnega žepa plačevat'. Šolski dom ima na leto okoli 25.000 kron stroškov. Te stroške bi morala nositi mestna občina goriška, ki pobira občinske dokladc tudi od slov, davkoplačevalcev. Slovenci morajo plačevati mestu davke in še posebej vzdrževati šole, za katero bi moralo skrbeli mesto, Boj za slovensko ljudsko šolo v Gorici ni imel onega vspeha, katerega bi bilo pričakovati, ko bi imeli naši nasprotniki le trohico smisla za pravičnost, L. 1890. se je začela akcija za slov. šolo in I. 1895. je upravno sodišče razsodilo, da je mestna občina dolžna, vzdrževati 4. razredno slov. ljudsko šolo. Koliko truda je bilo, predno se je dosegel ta vspeh! Trikrat se je moral izvršiti popis šolskih otrok, dvakrat so se morali celo podpisi starišev legalizirati pri notarju. In kaka gonja se je začela proti starišem! Ulični pometati, ki so se bili izjavili za slov. šolo, so bili odpuščeni iz službe, in nadomestili so jih z Italijani iz kraljestva. In to so počenjali ljudje, ki se tako radi ponašajo s svojo kulturo. — Kljub razsodbi upravnega sodišča še niso dobili Slovenci ljudske šole. Vse to pa ni nič pomagalo« upr. sodišče je razsodilo, da mora mesto vzdrževati slov. šolo. Toda prefrigani židje — se niso udali a so slov. šolo na ta način onemogočili, da so jo postavili v staro Katine-lijevo kasarno, ki leži že na skrajni periferiji mesta. Tja dol naj zahajajo slov. otroci z Grčine, ki je oddaljena 4 km, in ker je pouk celodneven, naj bi delal 6-letni otrok 4 krat — 1U.J ---- Križarji Zgodovinski roman v štirih delih. Poljaki «p!s»l H. 81enklewiei. - Posl. PodratskJ. .Dalje. »Po vojni odrine moja žena na grob vaše kraljice Jadvige, da jo poprosi blagoslova,« odvrne de Lorche ter globoko vzdihne. »Prav. Pravijo, da je to najboljše sredstvo in da v tej zadevi ni druge boljše priprošnice nego je sveta naša kraljica. Velika bitka nastane čez nekoliko dni j, t>otem pa nastane mir«« »Da.« »Toda Križarji te gotovo smatrajo za izdajico.* Ne!« odvrne de Lorche. »Znano ti je, kako se i^z držim vitožkih običajev. Sanderus je bil po narodu plockega škofa v Marburgu in po njem sem poslal pismo velikemu mojstru Ulriku, v katerem sem mu odpovedal službo ter navel vzroke, radi katerih se nahajam na vaši strani.« »Ha, Sanderus!« zakliče Zbišek. »Rekel mi je, da mu je je\& posedati cerkovnikova služba in da se je v njem vzbudila težnja po železu in po jeklu, čemur se jako čudim, ker je bil vedno velik plašljivec« Gospod de Lorche pa odvrne: »Sanderus ima tu toliko opraviti z Železom, da brije mene in moje orožjenosce.« »Ah, tako!« zakliče raz vesoljen Zbišek. Nekaj časa so jezdili molčd, na kar dvigne del Lorche oči proti nebu ter reče: I »Povabil sem vas k večerji, toda predno tjekaj dospemo, vtegno biti večerja že zajutrelc« »Mesec Še sveti,« odvrne Zbišek. »Naprej!« Dohitevši Matijea in Povalo, so jezdili dalje vsi štirje skozi tabor po široki ulici, ki je bila naravnana med šotori in ognji. Hote" dospeti k mazoveškim praporom, stoječim na nasprotnem koncu tabora, so morali prejezditi ves tabor. »Odkar stoji Poljska,« je rekel Matija, »ni še nikdar videla toliko čet, kolikor se jih je tukaj zbralo od vseh strani j sveta.« »Noben drugi kralj no more postaviti toliko vojakov na bojno polje,« odvrne de Lorche, »ker nijeden nima tako velike države.« Ali stari vitez se oftrne k Povali iz TaČeva ter ga vpraša: »Koliko čet, gospod, je dospelo s knezom Vi-toldom?« »Štirideset,« odvrne Povala. »Naših poljskih in mazurskih je petdeset, ki pa niso take kakor Vitol-dove, ker pri njem pogostoma po tisoč ljudi služi pod jednim praporom. Ha", Culi smo, da je veliki mojster nekoč dejal, da so ti ljudje sposobnejši za žlice nego za meče, toda Bog daj, da je to izrekel v slabem času, kajti mislim si, da se litvinske sulice značno pomažejo s križarsko krvjo.« »Kdo so ti vojaki, mimo katerih korakamo?« vpraša de Lorche. »To so Tatarji; pripeljal jih je Vitoldov vazal Saladin.« »Ali so dobri vojaki?« »Litvinci se znajo ž njimi bojevati ter so si jih precejšni del podjarmili, radi tega so morali priti na to vojno. Toda zapadno vitežtvo jim le težko pride do živega, ker so v begu strašnejši nego v boju.« »Oglejmo si jih nekoliko natančneje,« reče de Lorche. In krenili so k ognjem, katere so obkoljevali ljudje z golimi rokami, ki pa so imeli na sebi ovčje kože z volno na zunaj, dasi je bilo poletje. Večina od njih je spala na golih tleh, ali na mokri slami, ki se je kadila od ognja, drugi pa so sedeli poleg ognja. Nekateri so si krajšali čas po noči s tem, da so po-pevali svoje divje pesmi ter udarjali z jedno konjsko podkvo ob drugo; drugi so imeli male bobenčka, ali nekake vrste gosli s konjskimi strunami. Nekateri so vlačili iz žrjavice velike, še krvave kose mesa ter jih tlačili v usta. Vsi so bili tako divji in strašni, da so bili mnogo podobnejši nekakim gozdnim bitjem nego ljudem. Od ognjev se je dvigal gost in smradljiv dim ter se je na ognju cvrla slanina; vrhu tega se je Širila povsod neprijetna vonjava od osmojenih kožuhov in v naglici pečenega mesa. Na drugi strani so se nahajali konji, od katerih se je rasprostiral smrad njihovega znoja. Ti konji, vedno pripravljeni v bližini, so grizli travo pred seboj ter razgetali in grizli se med seboj. Posamezniku ni bilo varno hoditi med nje, ker so bili to jako divji in ropaželjni ljudje. Nekoliko za na dan to pot! Ali ni to barbarsko, da bi se sililo 6-letno dete, prehoditi 10 km na dan, l. t. dobre 4 ure otroške hoje? Kje je tukaj huraaniteta? Razume se, da so slov. stariši z gnjevom zavrnili to nakano mestnega magistrata in nikdo ni hotel pošiljati svojih otrok v Pcdluren. K temu pride še to, da je magistrat določil za šolo bivšo vojašnico, katera je bila tako nezdrava, da so se morali celo vojaki izseliti iz nje. Za slov. otročiče naj bi bilo to poslopje dobro! Tako postopanje goriškega magistrata mora obsojati vsak pravicoljuben človek. To šikaniranje ni dostojno za .civilizirane ljudi. Slov. stariši so se pritožili radi šolskega poslopja, v staro kasarno je hodila komisija za komisijo, in slednjič je priznal dež. šolski svet, da je tista podrtija primerna za šolo. Ko bi imeli gospodje na magistratu le malo pravicoljublja, bi postavili šolo v sredino mesta, in Slovenci bi bilo zadovoljni. Tako pa delajo nepotrebne stroške slov. in laškim davkoplačevalcem. Stvar je zdaj taka, da vzdržuje mesto za 17 otrok v Podturnu slov. Vrazrednico. Takega luksusa menda nima nikdo, kakor goriški Slovenci, da se jim za 17 otrok vzdržuje 4-razrednica. No, stvar ni smešna, ampak sramotno je za civilizirano državo, da trpi take škandalozne razraere. Take razmere so nevzdržljive, sramotno bi bilo tudi za Slovence, ako bi mirno trpeli počenjanje pre-potestnega magistrata. Boj za slov. šolo se mora nadaljevati, prisiliti je treba magistrat, da osnuje slov. šolo v sredini mesta, seveda 4-razrednica ne zadošča več, aH pa da ustanovi v vsakem delu mesta po eno šolo. Mi se moramo zavedati, da brez šol ni napredka, da narod brez šol nima bodočnosti, zato moramo upreti vse avoje moči, da si jih priborimo, kajti še le potem smemo upati, da pridejo tudi za goriške Slovence boljši časi. Drugi govornik je bil cand. iur. Bo-gumil Vošnjak: Slovenci! Zbrali ste se danes tu, da glasno in odločno zahtevate to, kar se je zahtevalo že pred tremi desetletji na velikih narodnih taborih po celem Slovenskem in tudi na goriških tleh, na taboru pri Seropasu in v Brdih, na skrajni meji Slovanstva. Že tedaj so naši prvoboriteiji in buditelji pod milim nebom s prepričevalno besedo zahtevali, kar nam pritiče po božjem in človeškem zakonu. Na taborih se je razlegal tedaj urnebesnt klic: .Dajte nam slovenskih šol! Slovenski jezik v šoli in uradu! Uradnik mora urado-vati, sodnik soditi v slcv. jeziku*. Mnogo časa je že preteklo, odkar se je naš narod predramil k novemu življenju, ali vendar se marsikatera pereča zahteva in želja ni uresničila. Ni naroda, ki bi se bil moral boriti za vsako drobtinico, kakor mi Slovenci. Razprav-liati mi je danes o goriškem gimnaziju. Cesarica Marija Terezija je ustanovila nemški gimnazij v Gorici, da bi se širila nemščina po naši deželi. Smoter eesaririn je bil, spremeniti mnogojezično Avstrijo v nemško državo. Po celi goriški deželi je ustanavljala nemške ljudske šole in klicala nemške uradnike in obrtnike v deželo. Znani zgodovinar goriške grofije Czoernig piše v knjigi »Avstro-ogrska monarhija*, izdani pod pokroviteljstvom ce-sarjeviča Rudolfa, da je cesarica z ustanovitvijo nemškega gimnazija v Gorici podvrgla našo deželo nemški kulturi. V tem zavodu se naj vzgajajo možje, ki bodo skušali po-nemčiti slov. in italijansko prebivalstvo. Prvi in glavni namen tega zavoda naj bode ponemčiti goriško deželo. Raznaroditi nas, vsiliti nam tuj jezik, to je bila želja dunajske vlade. Jožef D. je nadaljeval delo svoje matere, želel je, da bi bila Avstrija kar črez noč nemška. Deset let seje trudil ta veleura, da bi[dosegel svoj smoter. Ko je ležal na smrtni postelji, sprevidel je, da je kriva pot, po kateri je hodil. Vsakemu avstrijskemu vladarju naj bode v svarilo poslednja ura Jožefa H. Kaka je bila posledica nasilne ger-manizacije ? Punt in vstaja v deželah, katere je hotel ponemčiti. Umirajoči cesar je moral, predno je zatisnil oči, preklicati vse zakone in odredbe, ki bi naj spremenile Avstrijo v nemško državo. Raznaroditi cele narode, to je danes s kratka nemogoče. Uspeh ponem-čevanja je le ta, da se prepreči zdravi narodni razvitek, ki bi bil v blagor narodom in državi. Ali je pa dandanes Avstrija res poklicana, da nas poneračuje, ali bi ji bilo to v korist ? Državi v pogubo je, ako se nas hoče v nemških šolah ponemčevati in ako se daja tam gori na Dunaju potuha Nemcem, katerih edina Želja je, da naj bode starodavna Avstrija provincija Vsenemčije in avstrijski cesar ponižni namestnik pruskega kralja. — Borba za slov. srednje šole je lep kos politične zgodovine našega naroda. Ta ijuta borba traja že dolgo, in v njej se zrcali celo naše stremljenje po kulturnem in obče človeškem napredku, katerega hočejo naši mnogobrojni sovražniki oviran in onemogočati. Poduk na srednjih šolah mora biti v materinem jeziku, temu ne more nobeden pameten človek oporekati. Naši nasprotniki so se pa vedno izgovarjali, ko so se zahtevale slov. srednje šole, da naš jezik še ni dovolj razvit. Grof Auersperg na Kranjskem je zasmehoval nekdaj Slovence, rekši, da lahko prinese celo slov. literaturo zavito v svoj robec v deželno zbornico. Dandanes bi pa rabil ta zagrizeni Nemec pač koš, da b* spravil v njega vse slov. knjige, ki se jih je tiskalo tekom ed-nega leta, in to bi bilo za grofov ifrbet težko breme. Ne samo naša književnost, ampak tudi naš jezik se je teknm poslednjega pol-stoletja tako razvil, da se v gimnazijih in na vseučilišču istotako lahko uporablja, kakor v ljudskih šolah. Dandanes se nam mora priznati, da je najhujša krivica, da se morajo naučiti naši dijaki čisto tujega jezika, predno vstopijo v gimnazij. Neštetokrat so zahtevali slov. poslanci v državnem zboru, da se naj snujejo slov. srednje šole. Konečno so Kranjci vendar dospgrli tri spodnje gimnazije s slov. učnim jezikom Po dolgem obotavljanju je vlada osnovala slov. paralelke v Mariboru. Treba je bilo izvenredne spretnosti in odločnosti, da se je vladi izsilila obljuba, snovati slov. spodnji gimnazij v Celju. Windisch-Graetzovo ministerstvo je izpolnilo storjeno obljubo. Nemci so zagnali strašen krik in vik. Vse je bilo pokoncu, dolgo časa je polnilo celjsko vprašanje predala avstrijskih in inozemskih dnevnikov. Ministerstvo je padlo radi celjske slov. spodnje gimnazije. Nemci so radi slov. srednje šole razburkali celo javno mnenje in vznemirjali celo državo. Slov. srednja šola v Gorici je že dolgo srečna želja goriških Slcvencev. Že pred 35 leti je vlada obljubila, da uvede slovenski poduk na goriškem gimnaziju. Obljuba se pa ni izpolnila. Dne 18. junija 1886* so izročili poslanci Poktukar, Tonkli in Mhael Vošnjak memorandum o slov. šolstvu naučnemu ministru Gautschu, v katerem se zahteva snovanje slov. spodnjega gimnazija v Gorici. Pretekla je dolga vrsta let, nemški gimnazij je ostal nespremenjen. V najnovejšem času se je poprijelo ferijalno društvo .Adrija* z vso vnemo vprašanja slov. gimnazija v Gorici. Ni težko dokazati, da je goriški nemški gimnazij velika krivica, katero trpi slov. prebivalstvo. Pest Nemcev je v deželi, in ti imajo cel nemški gimnazij, domače prebivalstvo pa mora dajati svoje sinove v nemško srednjo šolo. Na gimnaziju se podučuje v jeziku, ki ni deželni jezik, katerega ogromna večina prebivalstva ne razume. Predstavljajte si, kako je težavno za slov. dijaka, ki ni čul doma niti edne nemške besede, napredovati na nemškem gimnaziju. Treba js?, da se nauči iiem&cine, predno vstopi v gimnazij. Da se nauči slov. učenec popolnoma tujega nemškega jezika, mora obiskovati pripravnico, in potem šele more vstopiti v gimnazij. Dru-godi prestopajo učenci iz ljudske šole naravnost v I. razred srednjih šol, ne da bi jim bilo potreba priučiti se čisto tujega jezika, katerega doslej niti govoriti še niso Culi. Pri nas se pa morajo sinovi slov. kmeta celo leto v pripravnici in že prej dve leti mučiti z učenjem nemščine. Ali ni ta pripravnica sama že velikanska krivica? Slovenski dijak mora pravzaprav študirali celih 9 let na goriškem gimnaziju, nemškemu dijaku ni treba obiskovati pripravnice in se učiti tujega jezika. Slovenski kmet pač ni v takem sijajnem gmotnem položaju, da bi naj po nepotrebnem svojega sina, vzdrževal celo leto, premožni nemški meščan bi to lahko storil, njemu pa to ni treba. Ta krivica ni še ne bila tako huda, ako bi vendar mnogo onih« ki so vstopili v gimnazij, tudi izdelali te šole ter dosegli svoj cilj. Ni treba še posebej povdar-jati, da je sploh težavno mlademu slov. dijaku izobraževati se na podlagi čisto tujega jezika. Vsak pameten Človek sprevidi, da je tak način poduka skrajno nepedagogičen, to je, da ne odgovarja onim načelom, po katerih se mora ravnati vsak učitelj. Učni uspehi so si no žalostni in klaverni. Statistični po- datki kažejo, da pada v nemških kronovinah 9%—12% vseh dijakov, na goriškem gimnaziju pa pada 21%. Od 1000 maturantov jih pada drugodi 65—80, na goriškem gimnaziju pa povprečno 224 dijakov. V Gorici prihaja komaj 13% vseh dijakov srečno iz 1. v 8. razred. Tako slabih učnih vspehov ni v nobedni drugi deželi v Avstriji. Te številke so prav poučljive, to so posledice nasilne germanizacije, posledice vladnega sistema, ki noče priznati, da se mora negovati na srednjih Žolah v prvi vrsti narodni in ne tuj jezik. Naglašati je treba gmotno škodo, katero trpi slov. prebivalstvo radi gimnazija z nemškim učnim jezikom. Koliko denarja potrosi zastonj naš kmet, ki ima sina v nemškem gimnaziju. Nemščina dela dijaku največje ovire, on omaguje, predno doseže svoj cilj. Izgubljen študent pa ni za nič, ni kmet, ni gospod. Na polju noče delati, za drugo opravilo pa tudi ni, svoji rodbini dela največje sitnobe in nepotrebne stroške. Trinajst dijakov od sto izdela gimnazij. Lahko trdim, da je med onimi 87 dijaki, ki so zapustili gimnazij, predno so prišli v 8. raz* red, skoraj polovica izgubljenih študentov. Pravi in edini vzrok teh strašnih nevspehov na goriškem gimnaziju je veliki nezraisel in bedastoča, da se podučuje na gimnaziju v tujem jeziku. Pomislite, letos so napravili maturo samo trije Slovenci, v Mariboru, kjer je vsaj spodnji gimnazij slovenski, pa 23 Slovencev, Našteval sem že mnogo nedostatkov, ki učinijo, d a dela nemški gimnazij hude ovire slov. dijaku. Omeniti pa imam še nekaj. Profesorji so skoraj' izključno le Nemci. Tujec ne more imeti nikdar pravega sočutja in očetovske ljubezni do slov. dijaka, kakor domačin, ki pozna našo deželo in prebivalce. Na bodočem slov. gimnaziju ne bodo podu-čevali trdi Nemci s Tirolskega in Gornje Avstrijskega, ampak domačini, in Že radi tega bode poduk na vsak način olajšan slov. dijaku, ki bode v vseh strokah lažje napredoval. Dokler je pa v Gorici nemški gimnazij, godi se velika krivica slov, kmetu in obrtniku, ki plača sicer svoj davek, kakor vsi drugi avstrijski državljani, pa ne uZlva istih pravic in je povsod« zapostavljen. Proč s tujo nemško srednjo šolo, Avstrija, daj nam narodne srednje šole 1 V mnogojezični državi živimo. Vsakdo izmed Vas, ki je že potoval po naši državi, je spoznal, da se govori v Avstriji mnogo jezikov. Ker pa je Avstrija mnogojezična država, v kateri je *sak narod drugemu ednakopraven ali bi vsaj moral biti, je treba mnogim državljanom, da ?najo več jezikov. Če tudi nemščina danes nima več one veljave, katero je nekdaj imela v Avstriji, vendar je potrebna izobražencu, trgovcu in obrtniku. Radi tega je samo umevno, da mora tudi na slov. gimnaziju nemški jezik biti učni predmet. To je potrebno, krivica je pa, ako učni jezik ni narodni jezik, ampak tuj jezik, nemščina. Slovani se radi učijo drugih jezikov, ker vedo, da jih potrebujejo. (Dalje v prilogi.) njimi so stali isto tako divji Besarabci z rogovi na j glavi ter dolgolasi Valahi, ki-so nosili namesto ščitov na hrbtu in na prsih lesene pobarvane deske, in čez nje potegnjene prižaste kože divjih zverin. Še dalje so stali Srbi, v katerih taboru, kjer so sedaj spali, se je culo neprestano sviranje, toliko je bilo tu guselj tamburic, dudelj in drugega godbenega orodja. I Ognjišča so žarela, z neba, med gostimi oblaki,! katere je razganjal veter, pa je svetil velik in svetel mesec, in naši vitezi so si pri njegovi svetlobi ogledovali tabor. Za Srbi so stali nesrečni Žmudci. Nemci so izžmeli iz njih potoke krvi, ali vendar so oni na vsak Vitoldov poziv prihajali na novo borbo. Tudi seda}, ko so slutili, da utegne biti njihovi revščini v kratkem konec za vedno, so dospeli semkaj, napojeni z duhom junaškega Skirvoilla, ki je že samo s svojim imenom zadajal največji strah in trepet Nemcem. Ognjišča Žmudcev so se prav dotikala litovskih ognjišč, kajti ti so si bili po jeziku kakor tudi po običajih bližnji sorodniki. Pri vhodu v litevski tabor se je prikazal očem naših vitezov poseben prizor. Na precej visokih vislicah sta visela dva obešenca, katera je majal veter semtertje tako, da so vislice pod njuno težo otožno škripala. Konji so pri pogledu na trupli ostrmeli ter se povspeli na zadnje noge, vitezi so se pobožno prekrižali, in ko so dospeli mimo, je rekel Povala: »Knez Vitold je bil pri kralju, pa tudi jaz sem bil ondi, ko so mu pripeljali ta dva zločinca. Že poprej so se pritoževali naši škofje in dostojanstveniki, da se Litvici preveč okrutno borijo ter da niti cerkvam ne prizanašajo. Ko so ju pripeljali — in bila sta dva odličnjaka, ki sta se pregrešila zoper Najsvetejše 8e je razsrdil knez tako, da ga je bilo groza videti. Takoj je zapovedal, da se morata obesiti. Reveža sta si morala sama postaviti vislice in se sama obesiti;, da, še spodbujala sta drug drugega rekoč: »Nft, le hitro, da se knez še huje ne razsrdi!« In strah je prevzel Litvine in Tatarje, ker oni se bolj boje kraljeve jeze nego smrti.c »Pn, spominjam se,« reče Zbišek, »da mi je svetoval mladi knez Jamont, ki je bil na kraljevem dvoru, naj se obesim, ko se je kralj razsrdil na-me v Kra-kovu. Svetoval mi je to s prijateljskim srcem, dasi bi ga bil takrat najrajše pozval na dvoboj na poteptani zemlji, ako bi ne bilo šlo za to, da so mi imeli takrat odsekati glavo.« »Knez Jamont se je že naučil vitežkih običajev,« reče Povala. Tako se razgovarjaje so prekoračili velik litevski tabor in ležišče treh sijajnih ruskih polkov, od katerih najštevilnejši je bil smolenski, ter prišli v poljski tabor. Tam je stalo petdeset praporov, jedro in ob enem tudi poglavitna moč vse vojske. Tu so bili konji večji, orožjo boljše in vitezi bolj izurjeni, ki v mčemur niso zaostajali za zapadnim vitežtvom, Ker pa ; o bili privajeni vsem bojnim nezgodam, so bili celo trašnejši nego bojevniki z zapada. Njih običaji so bili bolj preprosti, oklepe so imeli bolj okorne, vsekako pa ao bili dokaj vstrajnejši ter so pri tem tako prezirah smrt, da so se jim vsled tega j ako čudili francoski in angleški vitezi. Gospod de Lorche, ki je ža davno poznal poljske junake, spregovori talro-le: »V teh počiva vsa naša nadeja in naša moč. Spominjam se, kako so v Marburgu večkrat tožili, da v bitki z vami je treba vsako ped zemlje s krvjo odkupiti.« »Tudi sedaj bo tekla kri v potokih,« odvrne Ma- tija, »kajti križarski red Še nikdar ni zbral toliko moči skupaj.« Povala pa reče: »Yitez Korzbog, ki je potoval od kralja k velikemu mojstru s pismi, je dejai, da si Križarji domiš-ljujejo, da takih močij še nikdar ni zbral rimski cesar, niti kateri drugi kralj, in da križarski red bi si mogel vsa kraljestva osvojiti.« ¦Ali nas je vendar več!« reče Zbišek. »Da, toda oni jako slabo cenijo Vitoldove čete, domišljuje" si, da se razprašijo pod prvim udarcem prav kakor se razleti glinast lonec pod batom. Ali je to res, ali ne, ne vem.« »Res je to in ni U oAvtno na to izkušeni Matij**-»Jaz in Zbišek jih poznava, ker sva se že ž njimi bojevala. Res, du imajo bornejše orožje in slabše konje, radi česar se pogostoma pripeti, da se umaknejo napadu vitežtva, ali v hrabrosti prekosijo celo same Nemce.« »To se kmalu pokaže,« reče Povala. »Kralju neprestano kapljajo iz očij solze pri misli, da se prelije toliko krščanske krvi, ter bi do zadnjega trenutka želel skleniti mir, česar pa ne dovoljuje križarska ošabnost« »To je res! Jaz poznam Križarje in mi vsi jih poznamo,« pritrdi Matija. »Bog je že pripravil tehtnico, na katero je položil našo kri in kri naših sovražnikov.« Nahajali so se žo nedaleč proč od mazoveških čet, med katerimi je bil tudi šotor gospoda de Lorche, kar zagledajo nakrat sredi »ulice« množico ljudij, ki so gledali v nebo. *Stoj*e! Stojte!« zakliče nekdo iz množice. »Kdo govori in kaj delate tukaj?« vpraša Povala. »Jaz sem klobuški župnik. Kdo pa ste vi ?« Priloga „Soee" it. 04. z dne IZ. avgusta 19D3. Trmasti in objestni Nemci so pa prepo- , nosni, da bi se učili jezikov »manjvrednih* — kakor pravijo — slovanskih narodov. Po mnenju teh širokoustnih gospodov bi naj imel v Avstriji veljavo samo eden jezik, in to je edinozveličavni blaženi nemški jezik, Da, ti ljudje nam hočejo odrekati pravice svobodnega državljana, hočejo, da bi bili sužnji, katerim bi bili oni gospodi. Nemci so bili dolga stoletja v zasmeh vaemdiugfm^ narodom radi svoje nesposobnosti v političnih zadevah in popolnega pomanjkanja čuta za - pametno državno upravo. In ti Nemci, ki so bili stoletja in stoletja v političnem ozira naj-nesposobnejši narod v Evropi, se drznejo nam, bodrim in zdravim slovanskim plemenom, odrekati državljanske pravice. Ali v Avstriji ni zakonov, ki zapovedujejo, da se naj Slovenci izobražujejo na podlagi svojega materinskega jezika? Zakone imamo, pravične zakone, ali kdo se ravna po njih? Kaj ukazuje zadnji odstavek slovečega člena 19. od 21. dec. 1867: »V deželah, kjer prebiva več narodnosti, naj bodo javna uCilisca tako urejena, da se izobražuje lahko vsaka narodnost v svojem jeziku, ne da bi bil kdo prisiljen se učiti drugega deželnega jezika*. Kako se pa izvršuje ta zakon? Vladna naredbapravi, da sta deželna jezita na Goriškem samo slovenski in italijanski, nemški pa ni bil in ne bode nikdar deželni jezik. Nemški jezik je v naši deželi čisto tuj jezik, v katerem se niti v dež. zboru ne razpravlja. Ker je slov. mladina prisiljena se izobraževati na podlagi tujega jezika, ki ni deželni jezik, moramo povdarjati, da se že celih trideset let kršijo temeljni državni zakoni, da se krši ustava. Ali imamo radi tega zakone, da se ne ravnajo po njih oni, ki so prisegli na ustavo? Radost sepo-lašča moje duše, ko vidim, kako narašča naš živelj v Gorici. Cim večji bode naš ugled, tem prej se morajo uresničiti naše upravičene terjatve. Delajmo in trudimo se vsi, slov. obrtnik in trgovec, kmet, delavec in izobraženec. In naše delo nam ustvari ugled, silo in moč. V borbi za naše zahteve nas mora bodriti misel; ker je pravično in zakonito vse, kar hočemo in terjamo, in ne krivično, bode zmaga naša, bodočnost našal Tretji je govoril cand. iur. Julijan Pavličekt Cenjeni zborovalci! Naslanjajo se na izvajanja ti. predgo-vornikov o kratenju pravic do lastnega šolstva in lastne kulturne izobrazbe, ki sta najvažnejši, da celo edini pogoj za obrambo naše narodne individualnosti in narodnega napredka, hočem preiti na tretje kulturno in življenjsko vprašanje slovenskega naroda, na staro zahtevo po slovenski visoki šoli. Kdor vč in pojmi, kaj pomenjajo za narod lastne visoke šole, se ne bo čudil, da ni odnehal tudi slovenski narod do danes s svojo zahtevo, ki se je porodila že več kot pred 100 leti, in ne neha do ugoditve nikdar več. Najboljši dokaz važnosti slovenske univerze za narod nam podajajo naši sovražniki sami, ki nimajo proti naši zahtevi utemeljenega ugovora, nimajo drugega orožja nego brezobzirno krutost, s katero nam odrekajo na kratko vse, kar nam pritiče po vseh človeških postavah v dosego svojega narodnega in clovečanskega poslanstva, krutost, proti kateri se mora boriti le z enakim orožjem ; in mi Slovenci nismo prijeli še za to orožje^dajsi se ne vemo braniti ž drugim. PravicaTTdor^e^^Sloveffeč; Ve7*u> je sicer sam pravičen, a tudi ve, da druge pravice ni na svetu. Radi tega zabtevajmo, vsak dan burneje zahtevajmo, jasneje podpirajmo svoje zahteve, dokler nas ne bodo upoštevali, in Kras bodo, saj dobro vedo, da se nimajo bati samo nas. Mi vsi smo prepričani, da je dandanes veda glavni pogoj napredka v gospodarskem in vsakem drugem oziru ; zato danes ne zadržuje niti najposledneji kmet svojega otroka v stremljenju po izobrazbi, rad ga pogreša pri vsakdanjem delu in ga pošilja v ljudsko šolo, ponosen je, če ga je spravil do srednje šole, in nič bi ne imel proti temu, da mu gre sin mesto v semenišče na Dunaj, da bi ne bil Dunaj tako daleč in revnemu d raku vsled pomanjkanja in zapeljivosti tako nevaren za zdravje in življenje. Kako malo dijakov se more upati ob naših splošno neugodnih razmerah daleč od domovine med brezobzirne narodne sovražnike, da tam doseže, povsod zaničevan in sovražen, svoj poklic, kateri mu potem še greni nam sovražen sistem krivičnega protektorstva in privilegijev. Da bi imeli v svoji sredi, v svoji bližini, lastno univerzo, bi se olajšale zdatno gmotne zapreke in število dijakov bi se v štirih letih najmanj podvojilo. Že sedaj pošilja slovenski narod do 150 abilurijentov leto za letom na univerzo; ti se raztresejo po vseh vseuči-liških mestih naše cesarske kraljeve domovine, pripravljajo se po nemško za svoj poklic, ki za nas nikdar ne združuje v sebi pravega narodnega stremljenja. V nemškem jeziku se učijo poslovati s slovenskim narodom, po ncinštvu in nenarodnosti računajo potom ž njimi, ko stopajo kot uradniki v svet, in mnogim ni po teh pripravah težko služiti sistemu lojalncje kot rojenemu Nemcu. V najvažnejši dobi svojega duševnega razvoja se nevede in nehote odtujujemo narodnim svojstvom, ker nismo od otročjih let dalje v onem duševnem stiku z narodom, kateri tvori in utrjuje le prisrčna vzgoja v narodni šoli, in ker nismo v najagilnejšl in najkrepkejši j dobi v dotiki s svojim narodom. In kako bi se v tem oziru spremenilo, da imamo lastno univerzo v svoji sredi; agilnost akademiške mladeži, ki bi imela priložnost zajemati pri svojih prizadevanjih snov tudi iz neusahljivega vira domače kulture, iz narodove duše, bi vzklila v plodonosno delo, dijaštvo bi delalo z narodom, učilo in izobraževalo ne samo sebe, ampak ob enem tudi svoje ljudstvo. Dijaštvo bi bila ves, ki bi spajala vse sloje naroda, reveža z bogatinom k skupnim narodnim nalogam, bi vedelo naše zatirano ljudstvo ljubiti, mu svetovati in voditi. Ako zahtevamo danes univerzo v Ljubljani, ne zahtevamo s tem nič novega. Ne le da je zahteva že stara, ampak resnica je, da smo univerzo že imeli a so nam jo brez vzrokov zopet vzeli. Letos poteče 200 let, odkar smo imeli v Ljubljani prva filozofična predavanja. Ko so po par letih ta vseučiliška predavanja prenehala, je ostal celo 18. stoletje klic po univerzi glas vpijočega v puščavi, dokler ni prenesla velika francoska revolucija "mogočen preobrat tudi na slovenska tla. Kak je imel biti pri nas preobrat, pri zatiranem narodu brez pravic? Preobrat je bil mogoč le iz slabšega na boljše. Zraven oživljene Ilirije je pripravil slavni Napoleon tla naši lepši in boljši bodočnosti ter ustanovil 1810. popolno univerzo, ki je Tzborno vspevala, ali je morala žalibog pasti s francosko prosveto že črez tri leta, leta 1813. — Sovenci smo padli zopet v ono temo, kakor pred letom 1810., in čakali zore, ki nam je zasvetila še-le 1848. ko so žarela Evropi in Avstriji tla pod nogami in je slednja kupila našo zadovoljnost in kri z novo popolno univerzo v Ljubljani. Že prihodnje leto so se državi časi zjasnili in vlada nas ni več rabila. Zato je pa vzela takoj tudi univerzo in nadomestila isto le z nekaterimi pravniškimi tečaji na graškem vseučilišču, kojim je tudi v kratkih letih za-tisnila oči. — Od teh dob se borimo neprestano za to svojo pravico in današnji shod je le člen velike verige shodov, ki se vrše vsako leto ne le na Slovenskem marveč povsod sirom slovanskih zemlja. Posebno pa je vrgel slovenski trpim to staro zahtevo z vso energijo na dnevni red sedaj, ko se vlada dela očividno norca iz nas in nam hoče postaviti malone na isto mesto nekdanje slovenske univerze — laško univerzo. Nam ničesar — Italijanom univerzo v Trstu! Vlada jasno govori z nami. 750 tisoč IUjanov dobi univerzo, mi avstrijski Jugoslovani, nas je nad 2 milijona, ne dobimo ničesar, ne le ničesar, nož v srce dobimo, da prej poginemo pod vladnim in italijanskim pritiskom, Italijanom kakor vsem narodom privoščimo možnost najvišje izobrazbe, a mi smo tudi tu, in hočemo le to, kar nam gre. Za nas res nima vlada drugega nego palico in davkarijo. In mi poljubljamo palico... Od tega skrajnega preziranja dalje smo vzdignili zopet svoj glas in pokazati moramo, da smo prestali žalostne čase, ko se je smelo delati z nami, kakor se je gospodom tam gori od -renulka do trenutka zazljubilo, hočemo pravice, pravice in enakopravnosti. Ako podaje 3/i milijona Italijanov dovolj eksistenčnih pogojev r? laško univerzo, moremo to storiti ten.k , mi 2 milijonski narod. Kar premorejo Lahi, premoremo tudi mi: izgovor objestnih diktatorjev, da naš jezik ni za vedo, je skrajna nesramnost. Glede polnoglasja in jezikovnega bogastva se ne more ž njim primerjati nika-teri drugi neslovanski jezik. — Seveda, jezik, kakoršen zadostuje za nastavljanje nemškega uradništva med slovenskim narodom, ta jezik ni za učne knjige in ne za leposlovje. Ako je bil mogoč slovenski pouk že na nekdanjih univerzah, zakaj bi ne bil danes, ko se je jezik le še razvil? Zopet pravijo, da nimamo znanstvenih predpogojev za lastno univerzo, da nimamo knjig, učnih močij itd. Naravnost smešen izgovor. Kake predpogoje so imele n. pr. prve univerze v Avstriji, v Pragi in na Dunaju, ki so se ustanovile že pred 600 leti? Ali so res imeli oni tačas prej knjige za univerzo nego univerzo samo ? Smešno ! A!i je sploh imel nemški narod v onem času toliko omikancev, ki so znali dobro brati in pisati, kolikor ima danes naše slovstvo zvezkov? Trdil bi, da ne. In naj pogleda slavna vlada, kako se je osmešila s to svojo skrbjo za Slo-van? takrat, ko je navajala te iste vzroke kakor danes proti ustanovitvi češke univerze v Pragi. Češka univerza tekmuje danes v vsem z vsemi univerzami v Avstriji, pokazala je, da je imela nemška vlada dovolj vzroka, bati se je, kajti ona nadvlada danes celo priviligirane Nemce in češki kulturi je postavila neomahljiv temelj za vse čase. Takoj ko bi nam dovolili vseučilišče, bi imeli, pr#ej ko pokrijejo vseučiliško poslopje, zbranega toliko znanstvenega gradiva in knjig, da bi najmanj v prvem začetku izhajali. A potem ima prevzeti ravno vseučilišče nadaljno nalogo izpolnjevati in zidati tam, kjer nam še kaj manjka. Niti za učne moči se jim ni treba bati. V kratkih letih bi podal tudi naS narod vzgled, da premore po svojih sinovih vsaj toliko, kolikor objestni Nemci in drugovi. Narod, ki je podal svetu in državi toliko slavnih mož, veljakov in učenjakov, kakor Kopitarja, Vego, Miklošiča, Kocona, Močnika itd,, tak narod bi imel vendar tudi zase dovolj učnih močij. Vse pogoje za univerzo imamo. In če bi jih tudi ne imeli v tem šte vilu, potreba po slovenski univerzi je tako velika, da more dati vlada, ako je pravična, isto brezpogojno. Mi pa smo svoji narodni časti dolžni, boriti se za njo do zadnjega dihljaja. Vsi narodi v Avstriji so si te svoje pravice do Sol že priborili, le mi potrpežljivi trpini nimamo ničesar, Naše društvo je vzelo z vso vnemo to vprašanje zopet v roko, in skušalo bo privesti ga s pomočjo n M slojev, ki so dobre volje, k konečni rešitvi. Vsled tega obračamo se do Vas, da nas vsak po svoji moči podpirate, da ste nam na strani, ko se bomo sklicevali na ljudsko voljo. Ljudska volja mora ostali sveta vsakomur, naj si bo že naši vladi ali posameznim tiranskim diplomatom. Od leta do leta bomo burneje zahtevali, organizovali se bodemo v krepkejšo podporo svojih zahtev. Dragi rojaki 1 Bodite nam ob tem delu verno ob strani, zaupajte v moč svojega naroda, bo-( dite v boju složni, in najbližji čas Vam poda " jamstvo, da nismo samo za hlapčevanje, ampak za krepek napredek. Dati nam morajo, kar nam pritiče, pravično oddeliti naše deleže, pripoznati nam morajo pravico. Pripo-znati nam morajo pravico do kulturne izobrazbe in zato zahtevamo vsporedno s slo- »Povala iz Tačeva, viteza iz Bogdanca in de Lorcho.« *Oh, to ste vi, gospod,^ reče župnik s tajnostnim glasom ter pristopi k Povalovemu konju. »Poglejte, gospod, mesec, in kaj vidite na njem ? Usodna in čudovita noč je to.« Vitezi so dvignili glave ter zrli v mesec, ki je bledel ter imel vsak trenutek zaiti. »Ničesar ne morem zapaziti,* odvrne Povala. »AH kaj vidite vi?« Redovnik s kuklico se bori s kronanim kraljem. Glejte! glejte! Oh! V imenu Očeta, Sina in svetega Duha! Kako se grozno borita! Bog bodi milostljiv nam grešnikom !« Naokrog je nastala popolna tišina. Vsi so pridrževali sapo v prsih. »Glejte! Glejte!« zakliče duhovnik. »Res, da je ondi nekaj takega!* reče Povala. »Res! Res!* pritrjujejo drugi. »Ha! Kralj je podrl redovnika!« zakliče nakrat župnik klobuški. »Nogo je postavil nanj! Hvaljen bodi Jezus Kristus!« »Na veke vekov!« V tem hipu zakrije Črn oblak mesec, da je nastala temna noč... samo ogenj od ognjišč je metal sv*oio rudasto svetlobo na pot. Vitezi so odjezdili dalje, in ko so bili že dovolj daleč, vpraša Povala: »Kaj eto videti?« **z počeiKa nič,« odvrne Matija, »toda pozneje sem videl, kako se je kralj boril z redovnikom.« »Tudi jazU »Tudi jaz u »To je božje znamenje!« odvrne Povala. »Ha, navzlic kraljevim solzam se ne spremeni ničesar.« »Pač pa nastane taka bitka, kakoršne se še ne spominja svet!« reče Matija. In odjezdili so dalje molčč, ali srca so jim bila slavnostno ginjena. Toda ko so že bili blizu šotora gospoda de Lor-che, nastane nakrat tak veter, da so mahoma ugasnili vsi ognji po taboru. Ozračje je bilo prenapolneno s tisočerimi iskrami, in dim se je razširjal na vse strani. • »Kak veter jo nastal!t reče Zbišek ter se zavije v plašč, s katerim mu je veter obvil glavo. Jezdecem se je zdelo, da so v tej vihri culi jok in človeški stok. »Kmalu jame svitati, toda nihče ne ve\ kaj nam prinese ta dan,« reče gospod do Lorche. XXVIII. Proti jutru se vihar ni polegel, marveč se še ojačil do te mere, da ni bilo moči razpeti šotora, v katerem je imel kralj navado poslušati vsaki dan po tri svete maše. Končno je dospel Vitold s prošnjo, da naj se služba božja odloži na ugodnejši čas in da vojska odrine naprej. Kralj je tej prošnji ustregel, kar ni moglo biti drugače. Ob solnčnem vshodu je odrinila vojska naprej, za njo pa nepregledna karavana voz. V jedni uri je utihnil veter za toliko, da je bilo mogoče razviti prapore. In kakor daleč je oko segalo, se je pokrilo polje kakor s prižastimi cvetkami. Nobeden pogled ni mogel pregledati vseh Čet in celi gozd bojnih znamenj, pod katerimi so stopali posamezni polki naprej. Krakovska Četa je šla pod rdečim praporom z ovenčanim belim orlom, in ta je bil glavni prapor vse kraljevine, poglavitno bojno znamenje vse vojske. Nesel ga je Martin iz Vrotimovic, ki je imel v svojem grbu Polukozo, močan in daleč po svetu sloveč vitez. Za njim so šli dvorski dostojanstveniki; jeden je nosil dvojnat litovski križ, drugi pa majhno zastavo. Pod banderom sv. Jurija je korakal oddelek najetih vojakov in zamejnih prostovoljcev, večinoma Moravcev in Čehov. Njih je mnogo dospelo na to vojno, ker jih je bila polna vsa devetinštirideseta četa. Bili so to divji ljudje, zlasti, pešci, ki so korakali za suličarji, toda tako hrabri in tako besni v boju, da so bojevniki odskakovali od njih kakor pes od ježa. Bili pa so oboroženi s kosami, s sekirami in s cepci z železom okovanimi, s katerimi so grozno mlatili okolo sebe. Oni so se dali najeti od vsakega kdor jih je plačal, ter so se živili le z vojno, ropom in s plenom. Poleg Moravcev in Čehov je korakalo pod svojimi bojnimi znamenji šestnajst poljskih praporov, od- katerih je bil jeden premiški, jeden levovski, jeden ga-liški in trije podoljski; za njimi so stopali poljski pešci, oboroženi večinoma s kosami in sulicami. Mazoveška kneza, JanuŠ in Ziemovit, sta vodila jedenindvajseti, dvaindvajseti in triindvajseti prapor. Potem so šla škofijska in gosposka krdela. Vseh skupaj je bilo dvaindvajset. In tako je zacvetela pod njimi zemlja, kakor zacvete livada v pomladi. Bilo je to celo morje konj, celo morje ljudij in nad njim je štrlel kvišku celi gozd sulic z malimi banderci, za njimi pa vsa moč pešcev. Vsi so vedeli, da gredo* v grozno bitko, ob enem pa so tudi vedeli, da mora biti tako; zato so šli z veselim srcem. Na desnem krilu so stopala Vitoidove čete pod raznobarvnimi banderi, toda vse z isto litovsko hrabrostjo. Ni bilo mogoče pregledati vseh oddelkov, ker so se razprostirali preko polja in livad za jedno nemško miljo na širjavo. (Dalje pride). vensko ljudsko šolo v Gorici in slovenskimi gimnaziji: Slovensko univerzo v Ljubljani. Konečno je nastopil pravnik Anton C i g o j: Spoštovani zborovaici t Moja naloga je -prečkati in predlagati resolucije, ki bi bili krepek izraz skrajnega ogorčenja vseh nas. Slišali ste utemeljene rase zahteve in slišali ste, kake zapreke se delajo našim aspira-cijam. Zapreke se n*m delajo od našega la-žilsberalnega mestnega sveta, zapreke se nam delajo od vlade, in vse to na podlagi nezakonitosti. Ali ta dobri slovenski narod je prenaš 1 te zapreke s potrpežljivostjo, ki je zares občudovanja vredna, ki je zares slovenska ; zato pa skrajno neumna. Temu mora biti konec. Mi smo se zbrali, da protestu-~ jemo proti kričečim krivicam in merodajnim faktorjem. PokliCimo jim v spomin, da krivica in nasilje od zgoraj rodi vedno reakcijo od spodaj. Krenejo naj na boljo pot, ker sicer Slovence prešine tak duh, da bodo odslej slišali druge strune, kakoršnih še niso slišali po Slovenskem. Predlagam torej, da se sprejmejo sledeče resolucije enoglasno: 1. Goriški Slovenci, zbrani 9. avgusta 1903. na ljudskem shodu v Gorici, protestu-jerao odloCno proti bagatelizujočemu in šika-noznemu postopanju občinskega sveta goriškega v zadevi slovenske ljudske šole, katere pravično rešitev brezobzirno zavlačuje od leta do leta. V imenu humani te to, kulture in zakona zahtevamo, da se omogoči otrokom slovenskih davkoplačevalcev v mestni občini goriški pot do elementarne šolske izobrazbe. — Poživljamo tudi vis. vlado, da izvršujoč sankcijonirane državne zakone pokaže isto energijo v Gorici v prilog Slovencem, kakor jo kaže povsod v prilog Nemcem in Italijanom. 2. Goriški Slovenci, zbrani na ljudskem shodu v Gorici dne 9. VIII. 1903., zahtevamo najodločneje, da se konečno izvrši člen XIX. osnovnega državnegt zakona o državljanskih pravicah tudi v prilog Slovencem na Goriškem ter pozivljemo vis. c. kr. naučno mini-sterstvo, da vendar enkrat ugodi stari opravičeni zahtevi slov. .prebivalstva na Goriškem in realizuje čimprej višji gimnazij v mestu Gorici s slovenskim učnim jezikom. Odpravi naj se enkrat stara krivica, da je učni jezik goriškega gimnazija nemški, ki niti deželni jezik ni, in ki je v prvi vrsti kriv kričečih nevspehov tega gimnazija. 3. Goriški Slovenci itd. se pridržujemo manifestacijam in zahtevam po slovenski univerzi v Ljubljani, katero smatramo kot neobhodno potrebno za razvoj slovenskega naroda. 4. Goriški Slovenci itd. poživljamo slovenske poslance, da vedno in povsod z vso vnemo in odločnostjo zastopajo v prvih treh resolucijah navedene zahteve. Resolucije so se sprejele enoglasno in z burnim odobravanjem. Nato je predsednik zaključil shod; ljudstvo pa se je med pe-vanjem »Hej Slovani* mirno razšlo. Naša akademična mladina je lahko zadovoljna s takim vspehom. Mladi govorniki so nastopili z nenavadno gotovostjo ter so si gotovo pridobili simpatij občinstva. Dosegli so, kar so želeli: vcepili so neizbrisno v srca poslušalcev stremljenje po treh naših najvažnejših kulturnih zahtevah. Njih glas se bode razširjal med ljudstvom vedno bolj, in ko bodo vspodbujeni po sedanjem v&pehu nadaljevali to delo, se bode razširjal dalje, dokler ne prodre do najskritejšega slovenskega srca, a odtod bode pričel biti tudi na ušesa onih, ki ga slednjič vendar morajo Čuti. Slednjič vendar moramo priti do svojih pravic. Ako pojdejo akademikom na roke vsi , naši sloji tako, kakor jim je že to obljubilo naše učiteljstvo, vspeh ne more izostati. V to pa trdno upamo in kličemo danes zopet vsem slojem našega naroda: Narod ' brez šol je narod brez bodočnosti. ' »Krojaška zadruga"- propadla. Občni zbor 20. t. m. Č. kr. okrožna sodnija je kaznovala vse člane načelstva in nadzorstva z denario g'obo, ker so zanemarili svojo dolžnost. Obenem je naložila, da mora sklicati občni zbor v t"ku 14 dnij v izogib še večje globe za vsakega člana načelstva in nadzorstva. Dr. Pavlelič je podal v imenu »Krojaške zadruge" na sodnijo ulogo, v kateri je prosil.... še jeden mesec odloga, a sodnija j e o d b i i a to prošnjo. — Dr. P, se je v svoji vlogi osmelil do trditve, da je prvi članek v »Soči" le izbruh strankarske strasti ter da v bitstvenih rečeh dejstva zavija. Ne zdi se mi vredno, da bi odgovarjal na ta advokatski »fcnif, saj se tudi sodnija ni prav nič ozirala nanj. Tudi me sodba dr. PavletiCa čisto nič ne vznemirja. Odgovor njemu odložim za poznejši čas, ko preobrne še več kozolcev na goriških tleh. Eno pa naj omenim. Dr. P. pravi, da »K. z." ima že davno pripravljene vse račune za 1. 1902., ali brez Svitoslava Prem-rov-a ne more sklicati občnega zbora, ker on je račune izdelal (v potu svojega obraza jih je »skrpucal*!) in le on jih more razložiti občnemu zboru. To je pobožna laž 1 Časa je bilo dovolj, 3aj g. Svitoslav je odsoten šele par tednov J In končno: ako imate račune, je navzočnost g. Svitoslava nepotrebna! — Ali se g, Pav-letič ne zaveda, kako neizmerno smeši s takim pisarjenjem naCelstvo in nadzorstvo ? Načelstvo, primorano vsled ukaza okrožne sodnije, je sklicalo občni zbor 20. t. m. ob 10. zjutraj ? dvorani »Goriške Čitalnice*. Dnevni red je ta-le: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje postopanja načelstva in nadzorstva in letnega računa za I. 1902. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Morebitni predlogi. O tem dnevnem redu bom govoril prihodnjič. Na ta občni zbor se načelstvo skrbno pripravlja. Ker se pa boji resnice, boji luči, ker se boji — mene, ki hočem na obenem zboru razraesariti nezakonito, škandalozno nemarno, kazni vredno delovanje načelstva in nadzorstva, — so si kavči izmislili podlo sredstvo ter so... me izključili iz »K. z.* Evo dopis, ki mi je došel v priporočenem pismu: Gospod Andrej GabršCek v Gorici V odborovi t, jji »Krojaške zadruge* dne 8. Avgusta 1903. v navzočnosti sledečih gospodov odbornikov : Ivan Bajt, Jernej KopaC, Franc Cernic in Štefan Podgornik. Navaja odbornik Jernej Kopač, da je g. Andrej GabršCek v svojem listu »Soča* od 15. julija t. 1. dalje priebčil celo vrsto člankov kterih viden namen je onemogočiti aH vsaj kolikor mogoče obtežiti akcijo »Krojaške zadruge* in Centralne posojilnice, po kteri naj bi se rešilo obstanek »Krojaške zadruge* ter se njeni zadružniki obvarovali škode. Ta svoj namen je A. GabršCek tudi izrecno priznal v št. 60 »SoCe" z dne 29. julija t. I. kjer pravi, da on »mešari Krojaško zadrugo z največjim mesarskim nožem!*, tudi v svojih člankih povdarja, da Krojaška zadruga smatra za coklo, ktero je treba odstraniti. Nadalje je A. G. vložil pri tuk. okrožni sodniji dne 17. t. 1. predlog v kte-rem naravnost zahteva, da naj sodnija vstavi vsako daljno poslovanje na ime »Krojaške zadruge*. Ker A. G. potem takem ne samo ne povspešuje koristi Krojaške zadruge, kakor bi on kot zadružnik bil dolžen storiti po § 19 c) zadružnih pravil temveč, deluje, in se je celo javno proglasil za njenega sovražnika, je v smislu § 10 in § 19 c) zadružnih pravil izključiti iz zadruge. Zato predlaga J. Kopač, da se g. A. G. izključi kot člana Krojaške zadruge. Predlog je bil soglasno sprejet z dostavkom, da se ta sklep g. A. G. v priporočenem listu naznani. Gorica, 8. VIII. 03. Iv. Bajt. J. KopaC. Štefan Podgornik. Fr. Cernic. Odgovor na to podlost priobčim pri- j hodnjic. Najbrže se dobi še kaka pot, ki pri- j merno zavrne tako iumparijo. — Načelstvo, j ki že od marca nezakonito obstoji ter je tudi J sednijsko kaznovano zaradi neizpolnovanja ! svojih dolžnosti), načelstvo, katero jaz javno I obdolžujem, da je spravilo »K. z.* v ban-kerot, to načelstvo se drzne tik predobCnim zborom zlorabiti oblast, ki je dana po pra- i vilih rednemu načelstvu, ter izključiti iz za- i drage javnega obtožitelja, v nadi, da se ga ne bo treba bati na občnem zboru. — O tem j se pomenimo prihodnjič! Pa tudi drugod še se bomo videli! Na» radostno svidanje, gospodje! A. GabršCek. Dopisi. Z dežele. — (Komu tiče pridevek »gospod*.) Pri nas je bila po dolgem času zopet oklicana gosposka dvojica. Ženin je c. kr. uradnik, ki je dovršil akade-mične študije; nevesta je hči tukaj obče spoštovane družine. Oklicana sta bila prvikrat dne 9. t. m. po imenu, priimku in stanu brez pridevka »gospod*, do katerega ima ženin, dovršivši akademične študije, tako pravieo kakor oklicujoCi gospod župnik. To bi nam vgajalo, ko bi gospod župnik, ko moli vsako nedeljo plačani »oCenaš* »za rajneega g o-s p o d a župnika*, ne rabil dvojne mere, eno za duhovsko, drugo za posvetno gospodo; to bi naredilo celo prijeten vtis, da vlada vsaj v cerkvi in na pokopališču jednakoprav-nost. Ker pa gospod župnik dela med pastirjem in ovcami tukajšne župnije jezuitski razloček, da je v cerkvi samo oni »gospod*, ki je pel novo mašo ter se štejejo vsi drugi med »plebs* njegove črede, nam tako postopanje prav nič ne vgaja. Zdi se nam celo, da iz njega gleda znak one ošabnosti marsikaterega katoliškega duhovnika, ki že od nekdaj odbija od ebe vsakega mislečega človeka in je. cerkvi več škodovala nego njeni najhujši nasprotniki. I Domate in razne novice. I Osebne Testi. — Podpredsednik de- želne sodnije v Trstu conte Filip Dandini je imenovan pravim dvornim svetnikom pri najvišji sodniji na Dunaju. Upokojeni višji računski svetnik Stef. Bajec v Trstu je dobil naslov računskega ravnatelja. Okrajni komisar Artur baron Schmidt-Zabierow je imenovan namestništvenim tajnikom za Primorje. Novi ravnatelj na gorlSkem gimnazija. — Cesar je imenoval z najvišjim sklepom od 2. t. m. profesorja Friderika S i m z i ga v Gorici ravnateljem tukajšnjega gimnazija. / Tržaški namestnik se je odpeljal v ponedeljek v Tolmin in v Bovec. Dva koncerta v hotela Sttdhahn. — V soboto je bil navadni koncert, ki se je zopet odlično sponesel. Elegantnega občinstva je bil park poln, — V nedeljo pa je bil koncert na počast kornemu poveljniku feld-cajgmajstru Succovat y-ju. Navzoče je bilo vse častništvo tukajšnje posadke. Smrtna kosa. — V nedeljo proti večeru so pokopali na tukajšnjem pokopališču g.čno Elizo PrinCiče v o, hčerko g. Karla Prinčiča, uradnika »Trgovsko-obrtne zadruge*, ki je izdihnila svojo dušo po dolgi bolezni stara komaj 22 let. Nekaj članov t Pevskega in glasbenega društva" jej je zapelo v farni cerkvi Podturnom pesem - na grobnico ,Nf-.» zvezdami*. Bodi jej blag spomin, preostalim naše sožalje I Akademlčno fcrljalno d rast to »Adrfja* v Gorici naznanja, da se je novi odbor za 1. 1903/4 na rednem občnem zboru dne 8. t. m. in v odborovi seji istega dne sestavil tako-Ie: predsednik cand. phil. Andrej Ipa-vec, podpredsednik cand. iur. Bogomil Voš-njak, tajnik cand. iur. Tomo Šorli, blagajnik cand. iur. Alozij Gradnik, gospodar stud. iur. Mirko Koršič, odborniška namestnika: stud. iur. Drago Marušič in stud. mr. Fran Povšič; preglednika: cand. iur. Kajetan Feigel in cand. iur. Josip Žnidarčič. Telovadno društvo .Sokol" t Go-rlel priredi dne 23. avgusta t. 1. pešizlet na Trnovo združen z javno telovadbo. — Odhod z Goriščeka, Katarinijev trg, kjer se bodemo zbirali, ob 5. uri zjutraj. — Na zdar! Odbor, i Bratje »Sokoli* l — Vabimo Vas, da se polnoštevilno udeležujete redovnih vaj, katere se vrše vsako soboto ob 8 V, v društveni dvorani. Na zdar! Odbor. Požar v Bovca. — Pišejo nam: V soboto popoludne je nastal v Bovcu požar. Požar je nastal vsled tega, ker so šli otroci pod streho, kjer je bilo seno ter so tam cvrli jajca. Požar se je naglo razširil i in je pogorelo že okoli 73 hiš, ne vstevši hlevov in drugih gospodarskih poslopij. Natanjčnega števila pogorelih poslopij se še sedaj ne da določiti. Zgorel je tudi en otrok, mogoče je cgenj zahteval še več človeških žrtev, toda, kar je domačinov, so vsi tako preplašeni in zmešani, da ne ved*. niU za svoje ljudi. Požarne brambe so prišle iz Srpenico z dvema gasilkama, dalje gasilke iz Kobarida, Žage in Loga. Domače ' i gasilke so tri, toda žal, da rte morejo vse naenkrat delovati, ker je premalo vode. Vozijo jo iz ene ure oddaljenih Kluž. Požar je bil pospeševan od vetra, ki je nekoliko po- I nehal, toda v slučaju, da prične zopet pihati, J pogori lahko ves Bovec. j Uradno poročilo pravi, da je zgorelo J 70 hiš, med temi cerkev, občinska hiša, ka-planija, šola za pletenje čipk in ubožna hiša. Nad 50 rodbin je brez strehe. Uničeni so tudi vsi pridelki, živina in pohištvo. Ponesrečila je tudi ena oseba. Nekega moža je razljuten bik, ko ga je hotel odvezali, zabodel in usmrtil, in so morali bika orožniki ubiti. Plamen je bil tako velik, da je svit odseval celo do Žage. Čitalnica t Boren. — Pišejo nam: Ozirom na strahovito nesreCo, ki je do- | letela Bovec, mora »Nar. frtalniea« odpovedati nameravano slavnost za 25-letnico. — Čitalnici je zgorela svilena društvena zastava, dragocena knjižnica in vsa oprava. — Obračamo se tem potem do slavnih društev, lastništev knjig in leposlovnih listov ter do za-sebnikov-rodoljubov s prošnjo, naj nam blagovoli podariti knjig, da si opomore Čitalnica do nove knjižnice. — Hvaležnost vseh članov naj bode v plačilo blagim dobrotnikom, ki se usmilijo društva, katero je tako nesrečno ravno ob svoji 25-letnici. Trtna uS je že više gori v Brdih. Našli so jo v Št. Ferjanu. Ako je enkrat tam gori, moremo reči, da so okužena vsa Brda, —in ako res še niso, se morajo Brici pripravljati tako, kakor da so okužena. Še ni dolgo temu, ko so Brici govorili, da trtna uš ne pride čez Sočo. No, zdaj jo pa imajo! Brici, na delo, dokler je čas! Delo na železniški crtl Plave- Kostanjevica. — Okoli 20 delavcev na tej črti v Plaveh je zahtevalo te dni povišanje plače z motivacijo, da se domaČe delavce zapostavlja za laške iz kraljestva, katere se boljše plačuje. Ker se jim ni hotelo ugoditi, so začeli štraj'kati. Tvrdka Sard-Lenassi pravi na to, da se ne ozira na narodnost delavcev, mar?eč da jih plačuje po sposobnosti in delavnosti, ter navaja v podkrepljenje svoje trditve to, da v kamnolomu v Solkanu delajo skoro sami Grgarci, ki imajo dnevnega plačila 3—4 K. ŠtrajkujoČi delavci v Plaveh so zahtevali od teh, naj se pridružijo štrajku, ali se niso hoteli udati, marveč nadaljujejo svoje delo. Na celi Črti vlada mir ter se dela neprestano. Dela pod Kostanjevico privabljajo dan na dan mnogo radovednega občinstva. Delo tam skončava zvečer ob 6. uri. V tunelu pod Kostanjevico pa delajo od ponedeljka dalje po noči in po dnevu brez prenehljaja. Železniški most Cez Sočo pri Solkanu hode dolg nad 80 m, narejen bo z jednim samim obokom brez stebrov v vodi. »Nas Slovence pozna že Iz Benetk"... namreC papež, kakor piše ljubljansko ultra-klerifcalno trobilo »Slovenski list* ... ,in gotovo je, da bo naklonjen našemu vernemu narodu !* Da, da, nas pozna že iz Benetk, odkoder primorskim Slovanom ni bil naklonjen, saj je pomagal preganjati slovenščino iz cerkva v naših deželah iz Benetk tistim zbesnelim laškim katoliškim duhovnikom, ki so v narodnem pogledu prav taki kakor znani posvetni laski zagrizene!, zbrani okoli »Piccola* in okoli drugih laških hujskajoCih listov. Bolj prav bi bilo, ako je pisalo omenjeno farovško trobilo: Nas Slovence pozna že iz Benetk, in gotovo je, da ne bo naklonjen našemu vernemu narodu. Sedanji papež je bil kot beneški pa-trijarh tudi debel prijatelj istrskega deželnega glavarja Campitellija, ki ga je večkrat obiskal v Benetkah. In kdo je CampiteUi? Cimpilelli je eden najsnestrpniših laških za-grizencev v naših deželah, ki krati Slovanom pravice, kjer le more. On je nositelj laške gonje proti istrskim Slovanom. In kaj hoče to reči, ve vsakdo, kdor se briga za razmere v naših deželah. S Campitellijem sta se pogovarjala med drugim o delovanju za odpravo slovanske liturgije ter za nastavljanje laških duhovnikov med Slovani. V tako svrho je zastavljal beneški patrijarh Sarto vse svoje moči. Odtod pozna tudi Slovence, katerim ni bil naklonjen. Drugače je bil Sarto res dober človek, ki je mnogo občeval z ljudstvom ter delil ž njim zadnje centesime, ali to le z — Lahi, s svojimi rojaki. Mi ga poznamo le kot neizprosnega nasprotnika slovanske liturgije in kot debelega prijatelja naših zagrizenih laških sovražnikov. S tem pa je za nas povedano —- vse! Naši »katoliški* listi farbajo svet, kakor po navadi, zato smo dolžni povedati resnico, kako nas pozna in kaka je tista naklonjenost! Samomor vojaka. — Dne 5. t. m. je priSel s polkom št 97. iz Trsta v Vipavo tudi pefiee Fr. Štibilj iz Šturij. Takoj je obiskal svoje stari Se, s katerimi pa se je spri. V noCi od 6. na 7. pa se je Štibilj vstrelil. Zadel se je v trebuh. Krogi j a je šla skozi želodec pri hrbtu ven. Osem ur je trpel, predno je utml. Služba učiteljice je razpisana na dvorazrednici v Hrušici pri Podgradu v Istri z letno plačo 800 kron in prosto stanovanje v Šolskem poslopji. Prošnje je vložiti na c. kr. okrajni šolski sv*t Volosko. V poihanj«' kanju učiteljice se odda isto mesto učitelju z z letno plačo 1000 kron. Ukradeno kolo. — V soboto dopolnilne je ukradel doslej še neznani tat bi-cikelj s stopnic hiše št. 7. v Gosposki ulici. To je že drugi slučaj, da je izginilo od tam kolo. Biciklbt se je odstranil le za hip od kolesa, toliko da je vprašal v prvem nadstropju, če je nekdo doma; ko se je vrnil, kolesa ni bilo več. Pod toz je prišla v nedeljo popoldne ob 5Vi na Kornu 3 letna deklica Olga Mi-Ijavec iz Židovske ulice. Deklica je bila tam s svojo večjo sestro; ko je tekla, je prišel mimo izvošCik št. 38, tekla je kar n«.i-,rat proti voz % katerega ni bilo mogoče veC vsia-viti. Podrl je otroka na tla ter ga ranil na glavi ne nevarno. Iz voza je izstopil dr. Poljak iz Trsta, ki je dal prenesti deklico v lekarno Gristofullutijevo, odkoder so je prenesli domov, ko so jej dali prvo zdravniško pomoč. Nad 200 delavcev sprejme takoj tukajšnja tvrdka Sard & Lenassi za delo pri gradbi železniške proge od Gorice do Kanala z dnevno plačo od % K do 250, Delavci morajo biti domačini. Oglasiti se je na celi črti do Kanala pri akordantih. Trgovski pomočnik manufakturne stroke, vešč slov., laškega in nemškega jezika, dober prodajalec, najraje, če je vojaščine prost, se sprejme s 1. septembrom. Kje? Pove uprnvništvo »8000*, PIJ vsakdan k vinu, mleku, konjaku, sadnim sokom, rogaško vodo .Tempel-vrelca* in uvidiš, da imaš zraven užitka, katerega ti nudi prijetno rezka okrepčujoča pijača tudi korist njenega edino dietična ufinka, ki se kaže tudi v dobrem teku, lahkem prebavljanju in rednem odvajanju. Razgled po svetu. Konec Khuenorega mlulsterstva. — Khuen je dogospodaril. Prišel je na površje z dalekosežnirni pooblastili, ali operiral je tako nerodno, da je v kratkem času dogospodaril. Pogajal se je s Košutovo stranko, pridobil par oseb, mislil pa, da ima kar celo stranko v žepu. Slednjič se je pokazala opozicija v vsej moči proti njemu, in šel je. Zapustil je žalostne spomine s korupcijo, katero je uvel on po svojem prijatelju Szaparvju. Sedaj ne bo več ban, tudi ne upravitelj Bosne in Hercegovine, edino mesto, kamor tiče, je »zasluženi pokoj". Istrski deželni »bor bo sklican v drugi polovici tek. meseca. Zasedanje bo trajalo kakih 20 dnij. Kronanje papeža. — V nedeljo se je vršilo v baziliki sv. Petra v Rimu slovesno kronanje papeža Pija X. V cerkvi se je bilo nabralo okoli 50.000 ljudij. V cerkvi so skrbeli za red papeški voiaki, na trgu pa laške kraljeve čete. Ves diplomatični kor je prisostvoval kronanju v posebni loži. Navzočih je bilo mnogo članov visokega plemstva in razni drugi dostojanstveniki. Papež je prišel ob 8 Vi peš pod obok cerkve sv. Petra, kjer so bili postavili prestol. Ko je sel na prestol, je imel nagovor nanj kardinal Bampolla, na to so mu členi kapitelja in drugi vatikanski duhovniki poljubili nogo. Potem je sedel papež v nosilntco in bil prenesen v baziliko, fejer ga je pozdravljala množica. Pred pri-četkom maše so se vršile predpisene ceremonije in je kardinal Rampolla prvi poljubil papežu nogo. Po maši je posadil papežu na glavo ,tiaro« kardinal Mačehi. Umor ruskega konzula. — V soboto zjutraj je šel ruski konzul Rostkovskv v Mo-nastiru v bližnji bukovarski samostan, odkoder se je povrnil v mesto ob 9. uri in ?ol zjutraj. Ob uhodu v Monastir je Rostkovskv zapazil, da ga je tamkaj na straži stoječi turški vojak izzivalno gledal. Stopil je valed tega k njamu in ga vprašal, zakaj da ga ni pozdravil. — Mesio vsakega odgovora je turški vojak ustrelil na konzula, kateri se je takoj zgrudil na tla. Turčija je par dni pred umorom ruskega konzula razširita vest, da je bil isti pravi voditelj macedonske ustaje in to samo zato, da bo mogla sedaj opravičevati pred svetom že poprej določeni umor konzula' Rostkovskega, kateri jej je bil na poti, ker je Turčiji preveč gledal na prste v njenem neizvr&valijtr^^ o umoru konzula Rostkovskega je v Sredcu povzročila silno razburjenje. Beligrajski list »Albanija* trdi, da se tudi v Stari Srbiji že pripravlja ustaja in da srbska vojska nestrpno •pričakuje- migljaja kralja Petra,* da poteče na pomoč bratom v Stari Srbiji in da tako pripomore kzopetni ustanovitvi nekdanje Velike Srbije. List izjavlja nadalje, da srbski narod prisili evropejsko diplomacijo do intervencije v prilog zatiranim Slovanom v Turčiji. Vesti, ki prihajajo iz Macedonije, poročajo o mnogih spopadih in požiganjih. — Ustaške čete naraščajo vedno bolj in se je usfaško gibanje razširilo tudi že na solunski vilajet. Ruski car je zahteval popolno zadoščenje za umoritev konzula, strogo kaznovanje napadalca ter odstranitev odgovornih funkcijonarjev. Sultan je v izbranih besedah izrekel sožalje ter zagotovil najstrožjo obsodbo. Napadalec je baje turški orožnik. Velika nesreča na železnici. — Blizu Pariza sta zgorela dva vlaka, in sicer jeden v tunelu. Ponesrečenih oseb je okoli IGO. Obravnava proti uredniku »Obzora" i*atmrlc*n In pisatelju dr. Radlču se je pričela 10. t. m. v Zagrebu. Tožena sla radi motenja javnega miru po § 65 a in b ka ženskega zakona in rdi prestopkov po § 300 in 301 kaz. zak, Predmet obtožbe je govor dr. Radiča, ki ga je imel v Karlovcu in Zagrebu in katerega je potem »Obzor" priobčil. Čuden zakon. — Blizu Dol. Tuzle je odpeljal 50-letni mohamedanec llusein Kef-čija U-letno hčer kmeta Šuljo SarajliiU z očetovim dovoljenjem, ti se ž njo poroči. Deklici se je branila, a šele drugi dan se ji je posrečilo ubežati, »Ženin" in Sarajlic sta zaprta. IluJ t> roparji. — Blizu Podgrada v Mri je orožniški stražmešter Gollner srečal štiri fante, ki so peljali prazen vos. Orožniku so ze zdeli sumljivi ter jih je preiskati. Našel je pri njih cel kup ponarejenih ključev. Fante je aretiral. Med potoma pa so strgali verige ter napadli orožnika. Ta je zabodel enega napadalcev v trebuh, da je kmalu umrl. Ostali trije so ušli. V Podgradu je odstopil pred kratkim tamkajšnji velezaslužni Župan Jenko. Vlada, katere pota se cesto nerazumljiva, je vsled tega razpustila tudi tbčinski zastop. Da je to prilika za Lahe, da ščuvajo proti slovanskim zaslopom, je umevno samo ob sebi. Zveza slov. posojilnic v Celju je imela 8. t. ni. izvenredni občni zbor v Celju, da se njena pravila predrugačijo na podlagi nove revizijske postave. Sklenilo te je, da se smejo sprejeti v .Zvezo* tudi gospodarske zadruge. Ustanovila se je tudi xa vse zadruge, ki tvorijo ,ZvezoB, denarna centrala. Namen te centrale je sprejemati odvečne gotovine in dajati potrebna izposojila zadrugim na podlagi načela odprtega kredita. Poslovanje te denarne centrale prezame celjska posojilnica. Revizorjem »Zveze* je imenoval odbor sedanjega revizorja g. J. Jošta. V »Zvezi* je sedaj 113 posojilnic s sedežem na Štajerskem, Kranjskem, Primorskem in Koroškem. V Celju se zida »Zvezin dom", ki stane 80.000 K. V pritličju tega doma bode društvena tiskarna, v prvem nadstropju društveni uradi, v drugem pa stanovanja za uradnike. Napad na francoskega mlnlsterskega predsednika Combesa. — Francoski mini-sterski predsednik Combes se je mudil te dni v Marsilji povodom učiteljskega kongresa. Neki laški delavec je vstrelil dvakrat proti vozu, v katerem je bil Combes. Nihče ni bil ranjen. Napadalca so aretirali. Po drugih poročilih pa se čuje, da sta dva napadalca, da je eden zadel vojaka, sedečega spredaj na vozu, drugi pa da je streljal kakih 100 m oddaljen od voza. Oba so baje prijeli. Oglas. Semenj v Renčah, kateri je bi! do sedaj 6. septembra vsakega leta, bode odslej dalje z dovoljenjem visokega c. kr. namestniStva v Trstu vedno prvi poudeljek v septembru vsakega leta. Županstvo v Renčah, dne 10. avgusta 1903. Župan: Merljak. Fran Wilhelmov odvajajoči čaj FRANA WiLHELMA Itkariarja la t fcr. dvimii ubiatelja v Nomikfrchen, Spodnje Arstrljsko se dobi v vsaki lekarni 1 zavitek za 2 kroni avstr. veljave. ,„ .... Kjer se ne dobi, vrši se pošiljate« direktno. Poštni zavoj =¦== 15 zavitkov 24 kron franko na vsako avstro-ogersko pošto. V znak pristnosti je na omotu grb občine trga Neunkhvhen (devet cerkva). Fran Melinek kremar in zidarski mojster na Vrhovljah i 30 .Na Planini* priporoča svojo gostilno, kjer toči pristna domača bela In drna vina In vedno sveže pivo. Ima i/.vrstno kuhinjo z mrzlimi in gorkimi jedili ter prenočišča za potnike in hleve za konje. Cene zmerne. Naznanilo, Podpisani naznanjamo prijateljem, znancem in sorodnikom, da je naša ljubljena mati in soproga Ema Mikius roj. Langer, posestnica na Gradišču v 44 letu svoje starosti dne 9. t. m. ob 10. uri zjutraj mirno v gospodu zaspala. Pogreb se je vršil v torek ob 8. uri zjutraj. Maša zadušnica se bode brala osmi dan, v cerkvi na Gradišču. Na Gradišču, 12. avgusta 1903. Žalujoči ostali. Išče se za čevljarsko obrt spretnega delavca, kateri bi lahko vodil delavnico ter nadomeščal gospodarja, Služba stalna. Prednost imajo poročeni. Poiuidbe na naše nprav-ništvo. Zahvala. Ob bridki izgubi nago nepozabne hčerke in sestro Elize Prinčič, katera jo po dolgi in mučni bolezni izdihnila svojo blago duSo dne H. t. ni., bili so nam dokazi prijaznoga in naklonjenega sočutja v veliko tolažbo. Štejemo si zategadelj v dolžnost Izreči tem potom svojo iskreno zahvalo vsem onim. kateri so bili ranjki in nam za Časa. bolezni v tolažbo, ter vsem onim, kateri so jo spremili k večnemu počitku. Posebno so zahvaljujemo pevcem »Glasbenega in pevskega društva« in njih vodji g. Emilu Kometa za ginljivo petje v cerkvi. Bog povrni! Gorica, dne 10. avgusta 1903. Žalujoča rodbina. = Na Travniku št 5.= Le par dnij bode trajala dne 10. t. m. pričeta ZZ prostovoljna dražba ZZ iitanufaktiirne stroke kakor: sukna za ni ozke, bombaževina za ženske, zelir, satin, lbrštajn, ilanela, sukne za mobilje, bele in barvane zavese, namizni prti, razne svile in tkanine. — V bližini krojaške delavnice M. Poveraja. Posebno lepa ^ZZZZZZZZ^ZZ prilika se nudi krojačem. Z^ZTIZZZZZ: Na Travniku št. 5. Priznanje Ilirskih testenin iz krogov veleposestva. Gospodoma Žnideršič & Valenčič Ilir. Bistrica. 2 Vašimi testeninami sem popolnoma zadovoljna, ker. so res najizvrstnejše od vseh, kar sem jih poskusila. Tolsti vrh (St. Jernej) Dolenjsko 12. januarja 1902. Marija Rudež, grajšfiakipja. TrLoV5ko-obrtna re^ijtroVa^a zadruga z neomejenim jamstvom v Gorfot. Hranil«* vlog« obrestuje po 4l/,#, - večje, stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5#. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Rautni davek plačuje zadruga sama. Pošalil« daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje Zatfrainlkl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. dec 1902: Oolail: a) podpisani.........K 943.200-— b) vplačani.........» 305.874*50 Oaaa posojil«..........> 1,248.171-07 Dopolnilni zaklad ...... * 244.139-2^ Viaga................» 912.745-25 Pfaff-ovli šivalni stroji '''"'¦' ¦P-F*' »° najboljl. To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in še ne ve kako se upege nit v šivalni stroj, tem manj kako isti Šiva, toda mi smo po naši več kot 20-letni poskušnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfaffovi šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uvenli da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfanovlnt. Plaffovi Šivalni stroji L&L•" Mm siniti stroji SJrSSE1 " *-*'*- Oftifbitii fthmfni efnnii so posebno pripravni za umetno vezenje rlalTBfl SlfalNl SirUJI (iecaniirenje) ter se poučne brezplačno _________ Pfaffovi sinili stroji &&fm!Z* n*;im'"m Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Malto*« šivalne stroje. ialona Ifaffovih šivalnih in tonih stroje? y Borici via luniGipio štev. 1 * SAUNIG & DEKLEVA. PopravljV.nic.i Šivalnih strojev, droL»les Nunska ullea 14. Odlikovana mizarska in strugarska delavnica. = Anton Gernigoj = (društvenik »Mizarske zadruge«) ? Gorici, TržaSka ulica St. 18. Priporoča svoje mizarske Izdelke vseh slogov, in za vsaki stan. Izdeluje tudi vsakovrstne strugarake Izdelke točno po na-recilu. Vsa naroČila preskrbi v najkrajšem Času po zmernih cenah. Artur M akutz t Gorici, Ozka ulica št. 1. izvršuje vsa naroČila spadajoča v kleparsko stroko z največjo natanjčnostjo. — Izvršuje vpeljavo in popravo strelovodov. l^arol prašSK. pekovski mojster in sladčičar v Gorlel na Komu št. 8. PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolaCe za birmance, torte i. t. d. PriporoCa se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Za bolne na želodcu! ( Vsakemu, kateri si je pokvaril želodec, bodisi da se je prehladil ali prenapolnil želodec, i jedel slabo napravljena, neprebavljiva, pregorka ali premrzla jedila, ali sploh neredno živel, tako da trpi na goračici, ialodcnam krču, tličanju talodca, talkam prabavljanju | ali zasliianju, bodi priporočeno dobro in izvrstno domače zdravilo, katero je že mnogo let v rabi. l'o zdravilo je | Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. Ulrich-ovo zeliščno vino je napravljeno iz pristnega vina in izvrstnih zdravečih zelišC, krepi in oživlja želodec, ozdravi vse želodečne bolezni in pospešuje olmovljenje sveže krvi. Ako se rabi zeliščno vino pravočasno, se vse želodčne bolezni skoraj takoj ozdravijo. Ne sme se toraj obotavljati in se mora že pri glavobolu, rlganju, daravlci (zgaga), ¦apanjanju, bljuvanju takoj rabiti. Večkrat izginejo vse te boleznij, ako človek parkrat pije omenjeno zeliščno vino. I Ako se človeka zapeka in ne more na potrebo, čuti nekako taanobo, klanja (madron), ! srčno utripanja, brazsanost, kakor tudi zaaadanja krvi v jetrih, vranici in vratnici (hemoroidi). Zeliščno vino ozdravi vse to hitro, odpravi neprebavljivost in odstrani iz Želodca in črev vse nepotrebne in nerabljive snovi. Medlost, bledost, pomanjkanje brvi in oslabelost Lgaa^^"L j krvi in bolnih jeter. Ako se nima apetita oslabi, a glavobol in noči prebite brez spanja j uplivajo tako nanj, da začne hirati. Zeliščno vino pomaga zopet, okrepivši životno moč. Zeliščno vino pospešuje apetit, prebavo in reditvo, pospeši delovanje krvi, pomiri razdražene , živce in obudi vasalja do življanja. Vse to dokazujejo nino»e zalivale in pripoznanja. Zeliščno vino se dobi v steklenicah po gld. 1*50 in 2' v lekarnah v Gorici, Kor-minu, Ajelu, Čamplungu, Gradežu, Itomansu, Fiumičelu, Gradišču ob Soči, Ronkah, Ogleju, I Tržiču, Kanalu, Vidmu, Palmanovi, Tolminu Idriji, Ajdovščini, Sežani, Vipavi, Portogruaru, j Trstu itd. kakor tudi po vseh lekarnah avstro-ogerske monarhijo in bližnjih deželah. Lekarna G. Gristofoletti v Gorici pošilja tri in več steklenic zeliščnega vina po originalnih cenah po vsi Avstriji. ¦IV* Opominja se na različne ponaredbe! 99 Zahteva naj se izrecno | Hubert UHrleh-ovo zeliščno vino._____! Ooje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ono obstoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega j 5p;rjta 100,0, glicerine 100,0, rudečega vina 240,0, soka jerebikovih jagod 150,0, črešnjevcga soka mane :50,0, kopreca, janeža, heienine korenike, ameiikanske korenike, korenike svišča in kclrneža 10,0. Vse te dele naj se zmeša i Anton (Pečenko Vrtna uuca 8 — GORICA — Via Giardiuo 8 priporoča pristna bala MJ&gm brl*k,h'dmt" in črna vina "^Olp malinsklh in iz vipavskih, <|$§» istorakIh furlanskih,, «T vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežbe poštena, Pozor! -^Q| čevljarji, pohiševalci in trgovci. 720 komadov jermenov, za zvezati od 10-12 kron samo pri Josipu Damaschek, Dunaj II., Forstergasse 7; Razpošilja se po povzetju. Ivan Bednarik. priporoča svojo knjigoveznico Y Gorici ulica Vetturini št. 3. Dr. Marij Bresca kirurgridni zdravnik naznanja, da je otvoril svoj ambulatorij v pritličju hišo št. 8. na cesti Frana Josipa, kjer zdravi posebno bolezni v grla nosu In nšesfh — Sprejema od 10—11 dop. in od 3 4 pop. Zahtevajte moj ihistrovani cenik več kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih in muzikaličnih predmetov, katerega pošilja zastonj in poštnine prosto Hanns Konrad, tvornica ur in eksportna liiSa Mest it. 249. — (ČeSko). Naznanilo. Podpisani naznas iam slavn. občinstvu, da imam r.tzun pekarijo v Gorici v Raštolju