ZGODOVINSKI ZBORNIK. PRILOGA „LAIBACHER DIOECESANBLATT-U.“ K't®e Izhaja v nedoločenih obrokih. -&B- Prvo leto. Ljubljana, meseca decembra 1888. Številka 3. Diplomatarij. (Nadaljevanje.) B. jFerdinand I. podeli ljubljanskim škof oni knežji naslov.1*) — Dimu j, 26. maja 1533. Wir Ferdinannd von gottes genaden, Romischer Kunig, zu allen zeitten, merer des Reichs, in Germanien, zu Hunngern, Beheim, Dalmacien, Croacien, vnd Scla-uonien, etc. Kunig, Infant in Hispanien, Ertzhertzog zu Oslerreich, hertzog zu Burgundi, Steir, Kerrnndtn, Crain, vnnd \\riertemberg, etc. Graue zu Tirol etc. Bekennen. Allsder Erwirdig vnnser lieberandiichti-ger Cristoi' Bischoue zu Laybach Administrator des Stiffts Segkhaw, vnnser Stathallter, vnnserer Niderosterreichi-schen Lannd, weilennd vnnsern vordern, Ertzhertzogen 14) Rjzun tega transsampta ohranil se je v knezo-škofij-skem arhivu ljubljanskem tudi izvirnik te listine. Pergament izvirniku je močan, lep, nekoliko rumenkast; velikost znaša 62 X46ewi. Spodnji del je za 12-5 cm nazaj privihnen. Teksta je le 46 X 14 «h ; tedaj je komaj dobra četrtinka pergamenta popisana. Pečata ni, je popolno odtrgan; tudi pergamentni jermenček, na katerem je visel, je odtrgan. Listina je lepo skupaj zganena in sicer dobro ohranjena; pisava je jako lepa, jednakomerna, a brez posebnih okraskov — žal, da je na jednem robu, kjer je zganena, preglodana in ima precejšnjo luknjo. Da se vidi pisava tistega časa — kar je pač zanimivo — zato je natisnena listina v pravopisu izvirnika, le pri interpunkciji oziralo se je deloma na transsumpt. Pod tekstom na levi straini podpisan je Ferdinand svojeročno z jako veliko in razločno pisavo. V zgornjem kolu skupaj zganene listine na zunanji strani sloji napis: Fi"trsten Tittel jedes Bischofs zu Laibach Fiirstlich Frcyung im Bistumb zu Laibacli. zu Oslerreich, Audi Roinischen Kavsern, vnd Kunigen vnnd sonnderlich vnnserm lieben herrn, Anherrn Kaiser Maximilian loblicher gediichtnuss, lannge zeit, vnnd Jar, mit getrewem vleis, vnuerdrossenlich, vnnd aufrichtigclich, zuuor im Venedigischen Kryeg gediennl, Auch nicht minder gegen vnns, die zeit vnnser Regierung, vnnserer Niderosterreichischen Lannd, mit dergleichen Eerlichen nutzlichen diensten in Potschafften, vnnd annder weeg, Vnd jungist als der grosmiichtig Vheindt der Cristennhait der Turkisch Kaiser, mit vnsiiglicher Antzall volks vnnser Stat Wienn hie hafftig, belegert, Auch hernach wider-umben das verganngen Jar dits vnser Lannd mit gleicher machl eingefallen vnnd darinn gelegen ist, vnnderthanige-lich ertzaigt, vnnd wolgehallten Dauon wir sonnder nay-gung tragen, zu ergelzung solher.seiner getrewen dienst, Ime, vnnd seinem Stifft Laybach, vnnd vmb seinen willen allen nachkomenden Bischouen daselb zu Laybach mit vnnsern gnaden zuerscheinen. Haben demnach mit wolbedachtem muet, guetem wissen, vnnd zeitigem Rat, gedachlem Oristoffen gegen-wurtigem vnd vmb seinen vnd seiner diennst willen, darnach einem yeden kunnftigenBischof des Stiffts Laybach, mit dem Titi, Fiirsten gnedigclich begabt, vnnd dartzue Ime in sein, vnnd des Stiffts, Laybach ha\vs, oderhofin vnnser Stat. Laybach gelegen, vnnd das di phalltz durch vorgedachten vnnsern herrn, Anherrn Kaiser Maximilian genennt worden ist, Furstliche Freyung gegeben Thun das auch hiemit wissenntlich, vnnd in Orafft ditz Brieffs. Also, das gedachter Cristof Bischoue zu Lavbach, vnnd sein nachkomen daselb nun hinfiir von vns den Titi (vnnser Fiirst) haben, Inen auch aus allen vnnsern, Hof Osterreicher, vnnd annderer Lannd Canntzleyen derselb Titi, vnnserm Fiirsten, geschriben, vnd gegeben werden. Vnnd dartzue \vo sein, oder seiner nachkomen hofgesynd in vnnser Stat Laybach ainich Frauel, oder vnzucht an-fahen, vnnd treiben, vber Sv nyemannds, weder Er vnd sein nachkomen, vnnd wem Sy es weiter beuelhen, zu-richten, vnd zustraffen, vnnd solher vnnd annderer muet-willigen hanndlungen halben, sonnst auch ali annder die in seinen, vnnd des Stiffts hof phalltz genannt tliehen, darinn bis zu Recht Frevung haben sollen. Doch aus-^ genomen was Toldsleg, Mort, Rawberey, prannt, vnnd dergleich vnthaten antriiff, Vnnd sich des obgeschriben titls Fiirst, \vie annder vnnser, vnnd vnnserer Osterreichi-schen Lannd, geistlich Fiirsten, Auch der Fiirstlichen Freyung in dem hofzu Laybach phalltz genannt, ob-gemellter massen Freyen, gebrauchen, vnnd genyessen. Auch ali vnnd yegclich Ere, gnad, Vortail, Recht, vnnd gerechtigkait dartzue haben, die annder vnnser geistlich Fiirsten die mit der gleichen gnad, vnnd till Auch die mit solher Freyung in iren hewsern, oder hofen be-gabt, vnnd fiirsehen sein, haben, sich derselben gebrauchen, vnd genyessen, von recht, oder gewonnhait von aller-menigclich vnuerhindert. Doch das sich merbemellter Cristof Bischoue zu Laybach, vnnd sein nachkomen am selben StifTt nichtminder gegen vnns, vnnd vnsern nachkomen Lanndsfiirsten in Crain altzeitgehorsamlich ge-trewiich, vnnd allermassen wie annder vnnser gehorsam Bischof, vnnd prelalen hallten, vnnd schuldig sein, auch erzaigen, vnnd halten, vnnd sich von solher Freyliait, vnnd Fiirsten-Tittis wegen, aus vnnser gehorsam Obrig-kait, Jurisdiction, Gepoten oder verpoten, mit nichte ziehen, vnnd vnns an vnnsern, vnd vnnsers hawss Oster-reich Freyhaiten gerechtigkaiten, vnnd gewonnhaiten allennthalb vnuergriffen vnd vnschedlich sein soli vn-geuerlich. , Gebieten darauf' allen vnnd veden vnnsern Ambt-lewten vnnderthanen, vnnd Inwonern, vnnserer Nider-osterreichischen Lannde, in was wirden, Stannds oder wesenns die sein, hiemit Ernnstlich, vnnd wellen, das Sy bemellten, CristofTen Bischouen zu Laybach vnnd sein nachkomen daselbs, bey dem Tittl Fiirsten, vnnd der Frevung des Stiffts hof phalltz genannt, berueblich be-leiben vnnd der genyessen lassen, dawider nit dringen, noch besweren, noch des yemannds annderm zethun ge-statten, sonnder dabey vesttigclich hanndthaben, Das mainen \vir Ernnstlich, Mit, Vrkhunndt dits BrieiTs. Be-siglt mit vnserm Kunigclichen anhangundem Jnsigl, Der Geben ist in vnnser Stat Wienn, den Sechsundzwain-tzigisten tag des Monats May. Nach Christi vnnsers lieben herrn Geburde, im Fiinftzehenhundert vnd drevunddreis-sigisten. Vnnserer Reiche desRomischen im dritten, vnnd der anndern im Sibennden Jaren. Vnd vnns darauf diemiietigclich angesuecht vnnd gebetten, das wir ais yetzt Regierunder Herr vnnd Landts-fiirsst, in Steyr, Kharndten vnnd Crain, etc. Ime vnnd seinem StifTt, soliche Ire fundation, gnaden vnd Frev-haiten zu uerneurn vnnd zu Confirmiern gnedigclich geruecheten. Haben \vir angesehen solich sein diemiiettig, zimblich, bette. Vnnd darumben mit wolbedachtem muett, guettem Rath vnd rechter wissen, Ime, seinen Nach-khomben vnnd Stifft, obeingeleibte fundation, gnaden vnnd Freyhaiten, gnedigclich verneiirt vnnd bestiittigt Thuen das auch hiemit wissentlich in Cratft dits Brieffs, souill sy deren in ybung vnnd gebrauch sein, vnnd \vir Innen von gnaden, recht vnd billigkhait wegen, daran verneuen vnd Confirmirn sollen oder miigen Vnnd mainen vnnd wollen, das dieselben in allen vnnd .leden Iren Articln, Piincten, Clausln, Inhaltungen, mainungen vnd begreifungen khrefftig sein, auch \var, vest. vnnd stiitt bleiben, danvider von niemandt gethan werden, sonder sich gedachter Bischof zu Laybach, sein Capiti, Clerisey, vnnd zuegehorige auch Ir Nachkhomben, derselben nach Irem Inhalt berueblich gebrauchen sollen von aller me-nigclich vnuerhindert. V nd gebietten darauf allen vnnd yegclichen vnsern nachgesetzten Obrigkhaiten, Vnnderthanen vnd getreuen, Geistlichen vnnd Weltlichen, was wiirden,* standts, oder wesens die sein, hiemit Ernstlich vnnd wollen, das Sy den obbemelten Bischouen zu Laybach, sein Capi tl, Clerisey vnnd Ire Nachkhomben bey denselben obeingeleibten Iren gnaden, gaben vnnd befrevungen, auch diser vnser verneuerung vnd bestiittung nit Irren noch verhindern: sonder sy sich derselben, wie bemelt, beruewig freven, geniessen, gebrauchen vnnd gantzlich darbev bleiben lassen, hiewider nit thuen, noch des Yemandts andern zuthuen gestatten in khain weiss, als lieb ainem vedem sey vnser sghwivre vngnad vnnd straiT, auch die Peen in dem StifTtbrieff begriffen zuuermeiden. Das mainen wir Ernstlich mit vrkhundt dits BriefTs, besigelt mit vnserm anhangunden Fiirstlichem Insigl. Der geben ist in vnnser Stalt Griitz den sechsvnndzwiinlzi-gisten tag des Monats Aprilis, Nach Christi vnsers lieben Herrn geburde im Aintausendt, Fiinfhundert acht vnd Sechtzigisten .lar. etc. Vnd batt vnns darauf gehorsamist, das wir altz yetzo Begierunder Iferr vnnd Landtsfiirsst in Steyr, Kharndten vnnd Crain, Ilime vnnd seinem Stifft, nit allain soliche Ire durch hochstangetzogne vnsere vor-fordern Oonfirmirte fundationen gnaden vnnd freyhayten: šondern auch antiere vnns mehr furgebrachte Priui-legia weliche hieuor von denen Regierenden Herrn vnnd Landtsfiirssten auss vbersehen nit ordenlich bestiittiget worden, in diss Libell auch zu Inseriern, zu uerneurn vnnd zu Confiermirn gnedigelich geruechten. Weliche ab-sonderlich furgebrachte Priuilegia von wortt zu Wortt also lauten. (Nadaljevanje prih.) Stare pisane mašne bukve kranjskega farnega arhiva. (Donesek k zgodovini javne službe božje na Kranjskem.) (Nadaljevanje.) Bilo bi pa po tem pričakovati, da ima n#š missal tudi praznike druzih tako mnogoštevilnih oglejskih svetnikov, ki so vsem dobro znani iz našega Proprium La-bacense. A tukaj se kaže velika razlika med Missalom Aquilej. 1517 in kranjskim rokopisom. Najkrajše pojasni nam to razliko tabela, v Jcatero pa hočem sprejeti tudi nekoliko druzih svetnikov iz nam bližnjih dežela, da se tem potem po možnosti dokaže kraj, v katerem menimo, da so bile naše mašne bukve v rabi. Knjiga Oglejski svetniki (godovi) Deželni in mestni patroni kranjski 11. Jan. S. Paulini Patr. 16. Mart. Ss. Hellari et Daciani 31. Maji Ss. Cantiani& Socior. 18. Jun. Ss. Felicis & Fortunati 12. Julii Ss. Hermach. & Fortunati 13. Julii Dedič, almae Eccles. Aquil. 27. Ang. Translatio corp. ss. Hermagor. & Fort. jjdB -*» S o © a « s s s- c«rt © - .£• - r~ 5*6^ CK 27. Nov. S. Valeriani Ep. Aquilej. 2. Dec. S. Chromatii, Ep. Aquil. 24. April S. Georii 22. Jun. Ss. Achatii et Socior. C. Dec. S. Nicolai Epi Missale Krainburgense — — I — 12i) 0 0 0 — — 1 '1 I Missale Aquilejense a. 1517. 1 1 I 1 1-1 jH . I 1 1 1 — — 1 1 I Breviarium Aquilejense a. 1496. 1 1 1 1 14|8 I 1 1 1 — — 1 1 1 Knjiga Čeho - Moravski svetniki Drugi znameniti svetniki Ss. Cyrilli & Methodii 23. April. S. Adalberti Epi Pragens. 28. Sept. S. Wenceslai M. 23. Nov. S. Clementis P. & M. 7. Jan. S. Valentini Ep. apost. Bav. A Tir. 9. Jun. Ss. Primi & Feliciani 15. Jun. S. Viti & Soc. 12. Jul. S. Margare-thae V. M. 5. Aug. S. Oswaldi Reg. 1. 8ept. S. Aegydii, patroni Caranthaniae 2. Sept. S. Stephani Reg. 'S .0.2 o " |.s l- sl 13. Octob. S. Colomanni M. Melk. 2. Nov. S. Justi M. patr. Tergest. 8. Dec. S. Zenonis Epi (Veronensis ?) 9. Dec. S. Syri Epi v Paviji. Missale Krainburgense — 1 1 1 1 1 I I I i — 1 1 0 l — Missale Aquilejense a. 1517. — — — 1 26,11 — 1 I 1 2017 0 X — — — 1 0 1 Breviarium Aquil. a. 1496. — — — 1 2G|11 — 1 1 1 20|7 0 1 — — — 1 0 1 al) V kalendariju stoji sicer 12. julija sv. Hermagora na prvem mestu, in na drugem sv. Marjeta; a in corpore Missalis je sv. Marjeta na prvem mestu, z lastno sekvenco, in potem »eodem die« sv. Hermagora s sekvenco de Communi. V predsloječih tabelah pomeni: I (rimska številka) rudeče pisan, navadna 1 pa črno pisan praznik; preneseni godovi imajo pripisan dan (n. pr. je v Missal. Aquilej. a. 1517 praznik sv. Klemena P. prenesen na 26. nov.). Ničla (0) kaže, da stoji v dotični knjigi tisti dan drug praznik; črta (—) pa naznanja, da stoji dotični dan v lamošnjem kalendariju celo prazen (vacat). Kaj nas uči ta tabelarični pregled? Nastopno: 1. Sled oglejski je sicer v našem rokopisu gotov, a le pri glavnih oglejskih svetnikih; druzih množica se vanj ni sprejela.22) 2. Patroni dežele kranjske in ljubljanskega mesta so v kranjskem missalu tako odlikovani, da v nobeni drugi oglejski knjigi ne bolje23); oglejski bre-viarij 1496 ima celo sv. Jurija in sv. Nikolaja v manjšem redu. V rokopisu našem pa sv. Nikolaja 'praznik ni le rudeče pisan, ampak dodan mu je 9. julija tudi še drug (črno pisan) praznik »Translationis S. Nicolai Epi«, o katerem ni sledu ne v Missal. Aquil. 1517, in tudi ne v Breviar. Aquil. 1496, akoravno je ta dan v obeh »dies vacans«. Znamenito je potem, da postavi kalendarij naše knjige praznik S. Georii na dan 24. aprila in to soglasno z Miss. Aquil. 1517 in Brev. Aquil. 1496; med tem, ko imata sedanji Missale Romanum in tudi starodavni Sacramentarium Gregorianum ta praznik dne 23. aprila, kateri dan je po Jos. Assemani-ju (Calend. univ. t. VI, 284) vsled soglasja raznih cerkev smatrati kot mučeniški dan. — Praznika sv. Jožefa (19. marca) pa naša knjiga nima, akoravno stoji ta dan prazen; tiskani oglejski missal ga pa ima črno tiskanega »ad placitum«. M) Mogoče je sicer, da je prešel znabiti kateri teh nesprejetih praznikov še le v poznejših stoletjih srednjega veka v oglejski missal; na to nekako kažeta praznika sv. Valerijana in Ghromacija, dveh izmed najslavnejših oglejskih škofov, katera tudi v oglejskem brevirju (149(1) in Missal. Aquilej. 1517 še manjkata To pa je gotovo (cfr. de Rubeis 1. c. p. 288—90), da se nahajajo že v starem oglejskem rokopisu prazniki: S. Paulini, ss Hellari & Daciani, ss. Felicis & Fortunati, Dedicat. Eccles. Aquilej. in Translatio ss. Hermagorae tfc Fort, celo kot »festa cum abstinentia ab opere«, katerim pridene stari frijulski rokopis še praznik ss. Eupheiniae, Dorotheae & Theclae. — Praznik sv. Chrysogona (24. Nov.) je brez posebne važnosti za našo preiskavo, ker se nahaja tudi že v »Sacramentarium Gregorianum«. a0) Sv. Ahacij (22. junija) ima v našem rokopisu celo lastno sekvenco, (ki jo pozneje ponatisnemo), a Missal. Aquilej. 1517 je nima (cfr. de Rubeis 260). — Sv. Jurij ima v naši knjigi sekvenco de Communi »Haec est sancta solempnitas etc.« (ima li to tudi Miss. Aquil. 1517, ne vem; gotovo pa je — cfr. de Itub. 1. c. 260 — da nima tarn lastne sekvence). — Sekvenca v praznik sv. Nikolaja je v našem rokopisu različna od one v Missal. Aquil. 1517; naša (tako dolga, kot »Lauda Sion«) se nahaja tudi v mašnih bukvah (12.—15. stoletja) v Celovcu, Gradcu, Admontu in Solnogradu; a una samo v onkraj-donavskih nemških, cfr. Kehrein, Sequenzenp.451. Tudi to kaže na naše kraje kot domovino našega rokopisa. 3. Slovanom severnim dobro poznatih svetniko.v sprejetih je v naš rokopis več kot v tiskani oglejski missal in brevir. — Kar se tiče praznika sv. Klemena (iz zgodovine slovanskih apostolov Cirila in Metoda dobro znanega papeža mučenca), je najprej opomniti, da ga ima dne IX. Kal. Decembr. = 23. Novemb. tudi Sacramentarium Gregorianum, kateremu še prideva »Item s. Felicitatis«. Imata ga sicer tudi Missal. Aquilej. 1517 in Brev. Aquil. 1496, pa le prenesenega na 26. november (23. novembra stoji tam S. Felicitatis) in črno pisanega.24) A v našem rokopisu stoji rudeče pisan 23. novembra, vendar pa brez kake sekvence.25) 4. Izmed druzih za našo preiskavo znamenitih godov zasluži posebno pozornost odlično praznovanje sv. P r i m o ž a in Felicijana (rudeče zapisano, v tiskanih Miss. Aquil. in Brev. Aquil. pa le črno26), vendar brez sekvence. Ali ni znabiti temu vzrok prenesenje sv. ostankov teh mučencev (proti koncu srednjega veka) na Kranjsko, kjer se je njima na čast 1. 1452 sezidala prelepa cerkev v planinah nad Kamnikom? Cfr. Grazer »Kirchenschmuck«, 1885, str. 21—24. Zraven teh je enako odlikovan v našem missalu sv. Tilen (1. Sept. S. Egidii Abb., rudeče pisano, nasproti knjigama Missal. Aquilej. 1517 in Breviarium Aquil. 1496); ker je ta svetnik deželni patron Koroške, prevzela je lahko naša mašna knjiga ta praznik iz sosednje dežele.27) 5. Izmed svetnikov, posebno Ceščenih v škofijah oglejski sosednjih, ima naš kalendarij 7. januvarija sv. Valentina škofa, apostola Bavarske in Tirolske, in 8. decembra sv. Zenona škofa (ali veronskega, ni jasno), katerih dveh praznikov ni vsprejetih v Missal. Aquil. 1517 in Breviarium Aquil. 1496. — Temu nasproti pa mu manjkata praznika sv. Justa, tržaškega patrona in sv. Syra, pavijskega škofa. Kakor se vidi, nam vse to ne poda določnega rezultata glede domovine naše knjige. 24) Stari frijulski rokopis (pri de Rubeis 1. c. p. 290) pa ga ima kot festum »cum abstinentia ab opere«. 26) Mašni formular tamošnji v primeri s sedanjim Missale Romanum kaže deloma drugačen introitus, berilo in graduale, in pa čisto drugačno evangelije in postcommunio; drugo je enako. ao) Tudi v starih oglejskih in frijulskih rokopisih se n a nahaja kot festum cum abstinentia ab opere. Cfr. de Rubeis 1. c. p. 288 & 89. 27) Pri tem ne smemo pozabiti, da so bili vojvode Koroški v 13. stoletji vlastniki Kranjske, da so ustanovili tu mnogo samostanov (n. pr. frančiškanski v Ljubljani 1. 1233, kostanjevišk 1234, bistriški 1. 1255), začasno bivali v Ljubljani (vojvoda Ulrih) in mimogredč tudi v Kranju (tu gotovo dne 7. marca 1253). Cfr. llimitz, Gesch. Krains 1/1 174. Praznika sv. Ma k s i m i 1 i j a n a28) škofa (oznanjevalca vere krščanske v obližji podonavske Pasave) in sv. Kolo man a M. (irskega kraljevega sina in romarja, katerega so kot mučenca pokopali 13. oktobra 1014 v avstrijskem samostanu Melk), ki se nahajata edino le v našem rokopisu, pa kažeta zopet proti severu. 6. Praznik sv. Vida, Slovanom dobro poznatega, je sicer v naši knjigi zelo odlikovan; vendar pa se mi zdi potrebno pristaviti, da se nahaja že tudi v Sacra-mentarium Gelasianum, starejšem od gregorijanskega (ki ga nima). Enako odlikovani (in sicer le v našem missalu) praznik s. Oswaldi Reg. (Northumbriae, f 642) pa kaže drugam, na frankovsko kraljestvo;29) o tem kmalu izpregovorimo. 7. Kakega ozira proti vzhodu — n. pr. praznika sv. ogerskega kralja Štefana — ne najdem v nobeni naših knjig; enako tudi nima kranjski rokopis specifijsko benečanskega praznika (31. januvar.) Translationis S. Marci Evang., kateri pa ima Missal. Aquilej. 1517. — Praznik S. Theodori M. (znanega patrona Benetek), ki ga ima kranjski kalendarij dne 9. novembra, je lahko vzet iz sakramentarija gregorijanskega. 8. Praznika svetnikov vzhodne cerkve (iz dobe po letu 400 p. Kr.) ne najdemo v naši knjigi nijednega. (Tiskana oglejski missal in brevir imata dne 27. janu-varija sv. Janeza Krizostoma, a v našem rokopisu tudi tega ni, akoravno ta dan »vacat«.) — Orijentalskih mučencev najstarejše dobe pa ima naš kalendarij — razun onih v Canon Missae vsprejetih — še sledeče: 26. jan. s. Polvcarpi; 3. febr. s. Blasii; 6. febr. s. Dorotheae; 28. jul. s. Pantaleonis; 16. sept. s. Euphemiae & Soc.; 4. I)ec. s. Barbarae V. M. — Sv. Nikolaja omenili smo že poprej. Ako povzamemo vse v teh 8 točkah rečeno, smemo pač reči, da v našem rokopisu ni ničesar najti, kar bi nasprotovalo njegovi rabi pri službi božji na Kranjskem resp. Gorenjskem; pač pa marsikaj, kar to misel močno podpira. 2fi) Z dodatkom Epi, in ne Mris, stoji tam zapisan ta svetnik. To kaže na dobo pred 13. stoletjem (cf. Kirclien-Lexik. VIII., 171); v 10. stoletji so ga še Confessor-jem prištevali. Sicer pa (efr. Innsbruck. Zeitschr. f. kath. Theol. 188-5, 377) je zelo dvomljivo, je li bil Maksimilijan v Lorchu. '-'”) To krstno ime bilo je že v 9. stoletji tudi v Karantaniji znano; priča temu »Testimonium querulum Anonymi Salisburgensis« a. 873: »Quorum temporibus, Liupramni videlicet et Adalwini, archi-episcoporum, Osbaldus episcopus Sclavorum regebat gentem «... Cf. Ginzel Geschiclite der Slavenapostel Cyrill und Method, Codex p. 51, kjer pristavi (ali prav?): Hinc frequens per Carinthiam et Carnioliam Osbaldi nomen. — Naš rokopis piše to ime in Corpore Miss. dvakrat »Osbaldus«, kar je bližje našemu »Ožbovt«. Razun sledu oglejskega kaže naša mašna knjiga še drug zelo očiten sled: frankovski namreč, in tega ne iz poznejše, ampak iz začetne dobe Frankov, do prenehanja Karolingov. Nahaja se namreč v našem rokopisu velika množica (17) frankovskih svetnikov,30) izvzemši enega samega, pred letom 720 p. Kr. zamrlih; iz poznejše dobe ima samo sv. Ludovika kralja (f 1270, ka-nonizovan 1297); celo sv. Bernarda, katerega so Litaniae Oran. Sanctor, vsprejele, ne najdemo v njem. — Kaže to pač jasno, da frankovski upliv po naših krajih v dobi Karolingov ni deloval le v političnem, ampak tudi v cerkvenem oziru. In ker je obsezala monarhija frankovska dalje tudi nemške pokrajine, se ni čuditi, da imamo v našem ka-lendariju tudi veliko množico (21) nemških (oziroma anglo-irskih) svetnikov81) iz starejše srednjeveške dobe; ima pa tudi druge iz poznejše dobe, kar je lahko umeti 30) So pa naslednji (ali frankovskega rodu, ali pa vsaj delujoči med Franki): 7. febr. S. Vedasti (Epi Atrebatensium f c. 500); 17. marca sv. Jederti (brabantske opatinje, f 664); 29. maj. S. Maximini (Epi Trevirensis, saec. 4. med.); 18. jul. S. Arnolfi (Epi Metensis, f 641); 31. jul. S. Germani (škof Auxerre-ski, f 448); 11. avgusta S. Radegundis (fraflk. kraljice, f 587); 1. septemb. S. Aegydii (St. Gilleski opat, f c. 700); 17. sept. S. Lamberti (škof v Mastriehtu, f 709); 2. oktob. S. Leodegarii (Epi, roj. v Franciji, f 678); 31. oktob. S. Quintini (f 287 v Galliji kot mučenec); 6. nov. S. Leonardi (Akvitanski puščavnik, f 559); 11. nov. S. Martini (Epi Turonensis, f 397); 13. nov. S. Brictii (Epi Turonensis, f 444); 13. decembr. S. Otiliae (opatinja v Alzaciji, f c. 720); 15. decemb. S. Nicasii (Epi Rhemensis, f 407). K tem smemo še prištevati Burgundca sv Sigi sm u n d a (f 524, praznovali 2. maj.); iz poznejše dobe pa S. Ludovicum Reg. 31) Tukaj naj sledš njihova imena: 7. jan. S. Valentini Epi (apostol Bavarije in Tirolskega, 5. saec.); 8. jan. S. Er h a rdi Epi (Ratisbon., saec. 7.); 1. febr. S. B rigide V ir g. (irska opatinja c. a. 500); 3. marca S. Chunigundis Vir g. (kanoniz. 1200); 27. Mart. S. Rudberti Epi (Salisburgensis, f c. 707); 4. maja S. Floriani M. (f c. 304 pri Lorchu); 5. Maji S. Gothardi Epi (f 1038 v Hildesheimu); 5. junij. S. Bonifacii ife Socior, (f 5. Juni 755); 4. Julii S. Udalrici (Epi Augustani, kanoniz. 983); 7. Jul. S. Wilibaldi Epi (Eystettensis, f c. 790); 8. jul. S. Kyliani i&r Soc. (apostol Frankov, f 689 v Wurzburgu); 13. jul. S. Henrici Imper. (f 13. Juli 1024); 5. aug. S. Oswaldi Reg. (Northumbriae f 642); 7. aug. S. Affrae & Soc. (f 304; praznuje se ta dan tudi v Augsburgu, drugod pa 5. aug.); 24. sept. Translatio S. Rudberti'Epi; 10. okt. S. Gereonis & Soc. (f c. 290 in Coloniae Agripp. cainpis, relikvije v Ogleju-Vidmu); 12. okt. S. Maximiliani Epi (Celje, Lorch, f c. 300); 13. okt. S. Colomanni Mr. (13. okt. 1014 v Melk prenesen); 16. okt. S. Galli Conf. (Irec, Švica f 646); 21. okt. »Undecim millium Virginum« (S. Ursulae & Soc., Colonia, saec. 4. & 5.); 16. novem. S. Othmari Abb. (Švica f 759). (Čudno je, da manjka 31. oktob. S. Wolfgangi Ep., ki ga tudi ni v oglejskem brevirju; stoji pa v Missal. Aquilej. 1517.) — Da jih je med navedenimi nemškimi in frankovskimi svetniki mnogo, ki so patroni farnim cerkvam na Kranjskem, ali pa še stoje v naši sedanji »Pratiki«, vsakdo ve. pri političnih razmerah naše dežele nasproti Nemčiji v srednjem veku in ker je bi! oglejski patrijarhat soseden solnograški in pasavski škofiji.32) — Zanimiv je tu (5. junija) praznik sv. Bonifacija (apostola Nemcev, f 5. jun. 755) ki je vsprejet v naš kalendarij kot navaden praznik (črno pisan), Missal. Aquil. 1517 in Brev. Aquil. 1496 pa ga nimata, akoravno je dies vacans. — Praznovanje S. Hen-rici Imperatoris (v našem missalu 13. julija, ki je njegov smrtni dan), je morebiti tudi v zvezi z njegovo podaritvijo sorskih zemljišč škofom brižinsldm 1. 1002 in Bleda škofom briksenskim leta 1004. (Oglejski tiskani missal in brevir imata ta dan le »Dedicatio alme ecclesie Aquilejensis.83) Naj omenim tu še jeden praznik, ki — ker premakljiv — ni zabeležen v našem kalendariju, pač pa se nahaja in Corpore Missal., in sicer precej po beli nedelji. To je praznik »de Laffcea et corona Dni«,31) katerega mašni obrazec od besede do besede soglasno stoji tudi v tiskanem Miss. Aquilej. 1517. Praznik ta takrat ni bil posebno razširjen, ampak dovoljen le nekaterim deželam, »Alemmaniae et Bohemiae partibus«, od papeža Innocencija VI. 1. 1354.35) sa) Sploh je bližnja brižinska Škofja Loka kaj lahko uplivala pri praznovanju tega ali onega nemškega svetnika; tako -n. pr. ima kalendarij kranjskega missala dne 8. septembra zraven »Nativit. B. Mariae V.« (rudeče) še črno pripisano »ss. Adriani & Corbiniani (škof brižinski, f 1.730, spomenski dan 8. sept.), česar ne najdemo ne v oglejskem tiskanem missalu, ne v Breviarium Aquilejense 1496. 33l De Rubeis 1. c. p. 281 opomni v tej zadevi pri oglejskih in frijulskih cerkvenih knjigah: Id vero dignissimum animadversione: Calendaria nostra, Missalia & Breviaria scatere Sanctorum festis, quae Gallicanis potissimum, Germanisque in Ecclesiis celebrari consuevere. Miratio subeat nulla; cum Francorum, qui Garo lingi dicti sunt, paruerit olim imperio Aquileja cum Provincia Forojulii; et amplissimi quoque sint Dioeceseos Aquilejensis fines, Salisburgi & Passaviae Dioecesibus contermini; eamque demum olim Metropolim rexerint Antistites aliqui Franci, et Germani plures, qui propria illarum regionum festa, & officia invexerunt.« Bes je irnela oglejska cerkev n. pr. v 11. stoletji kar zaporedoma 7 Nemcev (Poppo, Eberardus, Gosobaldus, Bavongerius, Singi-fredus, Henricus in Fridericus) za patrijarhe. Cfr. Ughelli 1. c. 47—56. 3i) Tako se glasi naslov v rokopisu ; a trnjeva krona v celem officiju ni nikjer omenjena, pač pa »clavorum fixoria« v njegovi sekvenci. a5) De Rubeis piše (1. c. p. 346) o tem prazniku: »Henricus Rebdorffius ad annum MCCCL. sic ait: Ludovicus Marchio Bran-deburgensis insignia imperialia, videlicet Lanceam qua perforatum fuit latus Domini nostri Jesu Christi, et Clavos, ac gladium Caroli Magni, nccnon alia quae reservata fuerant in oppido Monaco per Ludovitum (Bavarum) patrem suum, tradidit Carolo Begi praedicto in Nuremberg (Carolum IV. intellige): qui in Bohemiam in Civitatem Pragensem ipsa deduxit. Unde Innocentius Papa (VI.) postea de his speciale festum indixit. Diploma Pontificium, datum Avenione Primerjali smo dosedaj kalendarij našega rokopisa s kalendarijem oglejskim, ter tudi pazili na mogoči upliv kake druge škofije. Ne bilo bi prav, ako bi se ne ozrli tudi še na stare kalendarije rimske cerkve, ki so nam ohranjeni v »Sacramentarium Gelasianum« (iz konca 5. stoletja) in v »Sacramentarium Gregorianum« (iz konca 6. stoletja).313) Primera ta je za nas jako zanimiva; razvidi se namreč iz nje, da je naš kranjski rokopis po svojih praznikih znatno bližji tema dvema prestarima rimskima knjigama, kot oglejski tiskani missal iz 1. 1517. Od 75 praznikov namreč, katere obsega Kalendarium Gregorianum, ima naša knjiga vse,37) izvzemši enega samega, namreč XVII. Kal. Octob. Natale S. Nicomedis (ta dan je sicer v našem kalendariju dies vacans). Zraven teh ima pa tudi 7 praznikov iz še starejšega gelazij-skega kalendarija, katerih v gregorijanskem manjka. (V Missalu Aquilej. 1517 pa izmed gregorijanskih praznikov ne nahajamo sedem — namreč XIX. Kal. Febr. S. Felicis in Pineis, III. Id. Maj. S. Mariae ad Martyres, Kal. Jun. S. Nicomedis M., IV. Kal. Jul. S. Leonis P. (vsi ti dnevi so celo vacantes), IV. Kal. Aug. S. Felicis & Soc., V. Kal. Sept. S. Hermetis M. in III. Kal. Dec. S. Saturnini M. & Soc. — in izmed zgoraj omenjenih 7 gelazijskih tudi štirje manjkajo, namreč VII. Id. Aug. S. Donati Epi M., VI. Kal. Sept. S. Ruffi M., Kal. Sept. S. Prisci M. in V. Id. Sept. S. Gorgonii M.) Sklepati pač smemo iz tega (posebno glede na praznike, katerih v oglejskem tiskanem missalu manjka »diebus vacantibus«), da je Missale Romanum tudi neposredno uplival na uredbo naše knjige; v kateri dobi pa da se je to posebno vršilo, se edino iz predstoječega ne da določiti. Id. Februarii anno secundo, Christi 1354, integrum legitur apud Baynalduin ad eund. ann. num. 18. Votis nempe ac petitioni Ca- roli IV. annuens Pontifex, Festum de Lancea et Clavis celebrandum in Alemmaniae et Bohemiae partibus instituit Feria VI. post octavam Resurrectionis Dominicae singulis annis.« De Rubeis (p. 347) k temu opomni: »Rebdorffium corrige, qui festum adserere institutum videtur de his imperialibus insignibus. Lanceam