Pa¥Sslnl Iranko v državi SHS. Posamezna itev. 1 Krčno. 164» itev. V Uubtlanl, v sredo 21. iuliia 1120. Leto IV. Ish£|a raatfcK porit.s(ifea In dneva po prašniku vsak c' a n opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, Bi cer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X bhmm po K 1'20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K l'LO. Pii večjem naročilu popust. dSniSo JugosEev. socilalno • demokratične stranke. Telefonska št. Sl 2. Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo ieto K . 240, za pol leta k 120, za četrt leva K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amenko K 360. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v L]ublj:tni, Frančiškanska ulica št. 6^1., Učiteljska tiskarna. Kaj nameravajo? V Belgradu se kujajo različni srospodle ministri in menda drue druareea zalezuleio. če nrav presojamo položaj. Eni bi radi imeli vladno krizo dnisri se ie bnie. a spletkarijo , °’i w nam navaiaio vzroke in rar-.. e za svoie »delovanje«. Tako de-•aio v Belgradu; vsai mnogo drugega ne izvemo. Nas ook.g osebnih ambicii oosa-jneznih strank in blokov zanimajo tudi zimatne Dolitična vDrašania. Iz uradnega uoročila Dosnemaino. da Po;de General na mirovno konferenca v Pariz. Iz drugega vira na izve-jno. da ie ententa sklenila med plebiscitno dobo ODustiti demarkacijsko Dieto na Koroškem in s tem odoreti vrata šovinističnemu buržoaznemu Nemškemu naciionalizmu ki bo preplavil z agitacijo in nasiliem plebiscitno ozeoilie. Povsem naravno ie. £n,° J™ za sv°bodno glasovanje na Koroškem, če že mora biti to glasovanje. Ni nam na iasno. zakai se slasovanie izvede na tak način Alt ne tiči za tem grrnom Italija, ki ie Minuli teden uganjala take bestiial-nosti do svoiih šovinistih v Trstu. in na Reki? Naibrže opruviče-J° sumimo, da ie Italiii na liubo enter, ta oriznala to zahtevo na Koroškem z ozirom na jadransko vora-sanie. Italiia bo morala namreč ocl-r<3ni;>£iel Odranske obale, morda demarkacifski črti. Ker s/oa toliia čuti s tem oškodovana, le izposlovala ori ententi kompenzacijo. ki se prikriva s sklenom entente elede koro- ške demarkaciske črte. kar znatno olajša nacionalistično nrooagando in terorizem, pa tudi vdHv v Drilog lta-liie. ki želi. da pripade plebiscitno ozemlie Nemški Avstriji. Kakor smo že omeniJi. hoče imeti Italiia kompenzacijo za iadransko czemlie. Znano nam fe. da Italiia že od početka reflektira na našo goreni-sko kotlino, torei naileoši del Slovenile. gozdne zaklade in industrijo. ki ie tam orecei razvita. Kdor ima nekoliko zdravega razuma, ta bo vedel, da bi bil odstop Gorenjske Italiii velik imoeriialističen zločin nad gosoodar-skim in kulturnim položajem Slovencev. Nismo šovinisti in ne imperiialisti; toda. kdor bi trdil, da se taki načrti striniaio s samoodločbo narodov, s nosoeševaniem eksistenčne in kulturne možnosti o tem bi oač lahko trdili, da ie zloben analfabet v teoriji, razvoju in o naravnih pravicah. Pri nas v Sloveniji ga ni človeka, ki bi se zlasral s tako rešitvijo naših severozahodnih meja: boiimo se pa. da v tem pogledu, v Belgradu poou-ščaio. Ni treba voine. ni treba rož-liati z bajoneti m puškami, zakaj mnenia smo. da bi tako krivico pač ne mogel sankcionirati niti naibrez-vestneii imoerilalist. ker se mora vendar bati demokratizma, ki ga ie vodila svetovna voina. Italiia Ima te načrte in upa z njimi prodreti in s tem si osvoiti našo leoo Oorenisk_o in doseči obšimele meiaStvo z Avstrijo. če pripade plebiscitno ozemlie ntel. , n i ■ toliko previdna, da Je takoj odposlala pred omenjeni poslopji močne vojaške oddelke, ki so dobili nalogo ščititi socijalistično lastnino. — To je bila sreča! Uverjeni smo, da bi prišlo v nasprotnem slučaiu do prelivanja krvi. zakaj delavstvo bi ne dovolilo več nobene nacionalistične komedije. — To so čutile tudi nacionalistične druhali in ogibale so se početja, ki bi utegnilo izzvati kakr- šenkoli konflikt. Iz istega vzroka je sklepati tudi to, da se demonstranti niso pojavili v delavskih okrožjih, kakor je Sv. Jakob. Da je ostala krasna slovenska šola pri Sv. Jakobu nedotaknjena, se imamo zahvaliti edino proletarijatu. pred katerim čutijo nacijonalisti rešpekt. Iz istega vzroka so ostali nedotaknjeni tudi vsi ostali lokali v delavskem okrožju pri Sv. Jakobu. Sodr. Herman Wendel o naši državi. »Frankfurter Zeitung« piše; ^ znanstvenem inštitutu za prosveto ln znanstvo modernega Orienta ie co-ročal Herman Wendel na podlagi lastnih potovanj in študij v obširnem predavanju o no\ oustanovlienl hieo-slovanski državi. Izhajajoč od demo-kratskega značaia prebivalcev, ie poudarjal predvsem, da ie enotnost te države že trdnosto?eče dejstvo. Jugoslovani in bodisi, da so neomaieni centralisti ali demokrati ■— so si edmi v mneniih o državni enotnosti in samo o merilu in metodi omeiitve samoupravnih delov bijeio hude bole. Zaprek in ovir na poti k državnemu razvoju ne manjka. Sele ko se zbere, na podlagi vsesplošne volilne pravice stoječa ustavotvorna skupščina, se UOinVUlTVllia oi\uwovhim. | » bodo nasprotia izenačila. Razvoj I vatelia. stremi po trmejriu predavatelja izven današnjih mei k zedinjenju z Bolgarsko in dalrc do balkanske zveze (morda s prikliučitviio Madžarske in Češkoslovaške',), ki bo potem neposredna meiačica in unanie ie. tudi orl-iateliici Nemške Avstriie po nieni priključitvi k Nemški državi. Predpogoji temu so dani. Izvemši Koroške, kjer preti slavizaciia nemškh mest. ni nobenih sr.ornih točk med obema državama. Ljubezen do entente se ie vsled njenega zadržanta v jadranskem vnrašaniu zelo ohladila. Nemški duh. ki ni tul Jugoslovanom, r.?m bo pridobival med njimi nriiatelisivo. Sklepni pogovor k tem izvaianiem je pokazal, če izvzamemo bolgarsko vprašanje, soglasje z mnenii preda- Tržaški dogodki in delavstvo. Ko se je raznesel po mestu glas o splitskem incidentu, so italijanski nacijonalisti takoj izvesili nacijonal-ne zastave s črnim trakom na pol droga. V delavskih okrajih pa ni bilo o zastavah ne duha ne sluha. To je seveda silno dražilo razgrete nacijo-naliste in postajali so nasilni. Tako so n. pr. zahtevali od ravnatelja v Prosti luki, da izvesi zastavo z žalnim trakom. Čemur pa se je ravnatelj rt L-*. utemeljeval s tem, da ni aobil od vlade nikakršnega ukaza. iJemonstranti pa so kljub tej izjavi 2oi- i i ?an^ ter mu Žugali in mu odl°ga- da ustreže nji-zas avo r1* to je> da izvesi žalno v rok!S0 mu žugaii 2 orožjem obesiti 3enbQU .ravnatelj primoran raz-_ nacijonalno žalno zastavo ne° nn Je d,e!avstvo v Prosti luki, ki SJT13, druge zastave nego svojo '“0, zelo razkačilo in je zahtevalo °d ravnatelja, da takoj odstrani iz-Vešeno zastavo, a odgovoril jim je, ni storil tega iz svoje inicijative, Marveč da je 11 prisiljen od ljudi, ki so nosili orožje v rokah. — Ko je bilo delavstvo v prosti luki informirano o tem dogodku, je takoj sklicalo shod. na katerem je bila takoj proglašena poldnevna stavka v znak protesta proti nasilnemu postopanju s strani italijanskih nacijonalistov. Stavka pa se je deloma nadaljevala tudi naslednji in tretji dan. Ob priliki zbesnelega uničevanja sfanatizirane nacionalistične druha’ li, je ostalo italijansko deiavstvo dejansko sicer pasivno, ali teh nekulturnih dejanj ni moglo odobravati. Vsakdo, ki si je drznil protestirati, je bil napaden in pobit. Med italijanskim delavstvom so bile tudi žrtve, ki so pla&le izraz svojega gneva z lastnim življenjem. Tržaško delavstvo je bilo V splošnem pasivno kakor smo rekli, ali izdana je bila parola: ..Gorje, če se dotaknejo naše lasti 1“ Pričakovalo se je, da napade pobesnela nacionalistična druhal tudi tiskarno soc. lista „Lavoratore“ in »Delavski dom“. Ali italijanska vlada je bila Politična korupcija klerikalcev. Silno drzni liudie so naši slovenski klerikalci; v tem iih ne prekaša nobena druga stranka. Kakor ie znano. so izdaji posebno brošuro »zločin nad domovino« ki ie naperjena v prvi vrsti proti liberalcem ood krinko sproti bratomornemu boju*. Ker ta brošura ne gre med Hudi in se tudi Časop’sie ne ozira nanio. so nanisalii v »Slovencu« z dne 18. t. m. članek, v katerem se oritožuieio. hinavci, o političnih razmerah, in o neresnico-Uubnem boiu med strankami. Članek ima trgovski in politični namen. Nai-prel hočeto klerikalci pospešiti kupčijo s to brošuro in potem propagando za svoio stranko, da oa stvar ni tako umazana, vlačiio v izvaianie cgorčetiie proti nepošteni polemiki v časooisiu. dasi so v tem oziru klerikalci pravi virtuozi v primeri z drugimi strankami. V svoietn članku se obrača »Slovenec« naravnost na liberalce (JDS) in nravi: »Knjižica stavi tudi konkreten predlog, na katerega bi bilo potrebno odgovoriti: Orožje proč! Na obeli straneh! Ce bodo naši nasprotniki to storili, dobro, bomo imeli mir! Ce ne bodo storili. J)0 vsakdo, kdor tega dozdai ni vedel, uvidel da ga nočcio imeti. Jasno bo. kdo ie ki iv tega boja. Ce bodo oa nasprotniki dah mir. vam ml garantiramo. da ea mi ne bomo kalili« Nadalje iziaviia člankra. da ie pri-oravlien pisatelj brošure popraviti krivice, če Uh ie storii kateri stranki, ker ima pač vsak človek svoie oči In mnenie (vprašanje ie. kakšno moralo ima*, s katerimi onazuie svet. Proti koncu svoiega članka na pravi »Slovenec«; In zato nroshuo in cozivliamo tem ootom vodilne krcee ln Uste IDS-st* ?nke. da se Iziaviin resno in stvarno o omenjenem predlogu. Zato vprašuiemo vodilne kroge in liste nasprotne stranke: Ali smo še soreiemliivi za resnico ali liubimo samo laž in zmoto? Ali ima pamet še kai govoriti, ali govori samo strast? Ali ie stranka več ali narod? Ali smo pripravljeni za dostojno razmerje med strankami, ali hočemo za vsako ceno večen uničevalen boi? Težko ie povedati, kai pomeni ta Savlova politika slovenskih klerikalcev. Kolikor poznamo klerikalno moralo, ugotovimo lahko to. da pomeni članek v »Slovencu« očtno zveze med klerikalci ln liberalci. da ie torei naša trditev, da imata obe stranki v bistvu ene in iste gospo-darskooolitične cilie. resnična. Klerikalci se hočeio zvezati z liberalci. ker iih boli očitanie. kako so dehti leta 1914 in kakšno hinavščino uga-niaio sedai. Teh očitkov se boie. in če liberalci ne nehaio z niimi. Mm bodo očitali vso krivdo na razmerah, dasi vladaio klerikalci terorizirajo in posoešuieio reakcio v vsakem oziru popolnoma oo svoii volii. Stvar ne izoremeni našega stališča. V tem koraku klerikalcev vidimo. da se klerikalci zavedaio. da j?! nih stališče omaiano lij so nrlorav-llenl prodati se liberalcem, če ne bodo več covorili in nlsali v niih neumnostih in lumoarliah. To ie nauk za delavstvo. Klerikalci oonuiaio iavno v časopisju Hubczen liberalcem, samo. če nehaio z napadi nanie! K.ie so načela, programi? Gospoda ie kapitalistični razred: kai narod, ltudstvo in vse tisto, kar gomazi oo deželi: za narod, delavstvo fraze, orazne obliube. za liber d-ce pa liubezen. v kateri bodo varovali svoie skupne interese. Psovk ne bo več. skupno delo oa ostane tisto, kakršno ie bilo doslej:za kapitalizem. ln da bi pošteno delavstvo ne moglo biti združeno v edini proletarski sociialno-demokratični stranki, to bi bilo čudno! Dr. B. — Celle Konfuzija naše uprave. Ta je postala že akutna. — Po zimi. ko so liudie rabili pri pogodbah naiveč kolkov, iih ienenadoma zmanjkalo. Stranke so begale od trafike dp pisarne in davčni uradi so si Pomagali s »spovednimi listki«, kakor se je nekdo pošalil. Vs» so hiteli vrzeli zamašiti, le finančna uprava ie gledala. — Zdaj imamo nove in orecei večie kar ie prav: ker na imato trafike večinoma invalide, nimaio toliko kapitala, da bi naročili kolkov za več tisoč kron: na posodo pa ne moreta vzeti, ker dobe dennr no 4 ali več %, od fin. uprave oa samo pol %. Imeli so torei že zborovanja, kako strankam ustreči in vse dela. le finančna uprava počiva — Ista konfu-zila le s taksami od zapuščin iti pogodb in z veseličnim davkom. V Bel-eradu napišejo naredbo iii io odooš-lleio v Ljubljano, tukal io dajo mehanično naprel in nihče se ne zmeni ali ie izvršljiva ali ne. ali ima kal smisla ali nobenega. Naredbe z datumom istega dne. kakor so se izdale, nai bi se tudi DriČele izvrševati: urad pa tih dobi — štirinaist dni kasneie. PGdobna konfuziia ie tudi s povišanimi davki: kniige so že skoro vse preračunane, pa poviša' davek od kron na dinarie: urad pa ne ve. ali vella povišanje tudi za okraie in občine ali samo za državo. Ker se finančna uprava ne bo ganila poziva^ mo tem potom našo iavnost. nai imenovane korporacije nemudoma poob- LISTEK. i 2bor Slov. Sol Ustite. V nedeljo, dne 18. t. m. dopoldne 9^ 10. uri se je vršil v mali dvorani Mestnega doma II. redni občni zbor ^Jov. Soc. Matice, za katerega ?e Vladalo med zadružniki izredno ve-‘«ko zanimanje. Občni zbor je otvoril ob 10. uri minut predsednik P. Oclouh, pozdravil navzoče in pozval zadružnika Svetka in dr. Lemeža, da ugotovita število navzočih in zastopanih Zadružnikov. Po natančnem pregledu se je dognalo, da je navzočih 33 Zadružnikov, ki zastopajo skupno J15 članov (vseh zadružnikov je *54) in je torej občni zbor sklepčen. Po naznanitvi dnevnega reda po-da predsednik takoi besedo tajniku tnavcu, ki oriše na kratko zgodo-y>no Matice in pa namene, v katere J® bila osnovana. Primeria Maričino "elovanje v prvem poslovnem letu J? na sedanic ter konstatira, da Ma-»ca ni vršila v polni meri onih na- log, ki bi jih morala, česar je zlasti vzrok to, da so se tudi v Matični odbor zanesla načelna nasprotia. V preteklem poslovnem letu je izdala le Uratnikovo prireditev Bauerjevih „Potov k socijalizmu" in par letakov. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal podpredsednik dr. Leinež je razvidno, da se je število zadružnikov dvignilo tekom 1. 1919. od 65 na 145, vplačanih deležev pa od 144 na 297. Denarnega prometa je bilo 77.316.39 K, čistega dobička pa 730.28 K, la. zato oa timboli sekira pisarno. poseda od iutra do večera pri mizi in še v nedeljo in praznikih popoldan. delo pa le ne ere naprej. — Stranke pa trpe! Zahtevamo odločno red! Finančna unrava nal te starine pošlle v pokol ali prideli referatom, kier bodo počasi abecedili: za uradno vodstvo oa niso sposobni. Dandanes velia tudi za uradnika kakor za nas vse: v delavnikih med uradnimi urami uradovanie. nedelle In prazniki so prosti: lizune in navidezne delavce pa iz uprave ven: vse. od Liubliane do Maribora čimprell Politični pregled. + Koraki naSe vlade zaradi Ualliaa-skih Izgredov. Iz Belgrada se poroča, da le vlada sklenila glede dogodkov na zasedenem ozemlju podvzeti nastopne korake: Zahtevati zaščito naših soplemenjakov v zasedenih krajih. Olede Reke bo opozorila na nevzdržni položaj, kjer še vedno divjajo D’ Annunzijeve čete. Vlada bo v zvezi s tem zahtevala ustanovitev mednarodne policije na Reki, katere službo bi izvrševale ameriške vojne ladje. Zahtevala bo popolno zadoščenje za opustošenje naše misije v Trstu. Ako se pokaže, da te mere ne zadostujejo, bo vlada nadaljevala tozadevno de-marso, in sicer z ostrejšimi, toda za sedanli položaj še vedno dlplomatlčnhnl sredstvi. + Komisija za zunanjo politiko. Na sestanku Interparlamentarne komisije v bel-grajskem narodnem predstavništvu pod predsedstvom predsednika parlamenta dr. Ribarja so predsedniki klubov izrazili željo, da se osnuje parlamentarna komisija za zunanjo politiko. Predsednik dr. Ribar le vlado obvestil o tej želji. + V vprašanju rekonstrukcije pokra* Jlnskfti vlad. Ministrski svet ie ni došel do sporazuma. Na Hrvatskem zahtevajo demokrati podbanstvo in poverjeništvo za prosveto, na kar pa noče pristati Narodni klub. V Slovenili zahtevajo demokrati poverjeništvo za notranje zadeve, na kar pa noče pristati Slovenska ljudska stranka. Tozadevna pogajanja se nadaljujejo. + Vprašanje ureditve državnih moj med Avstrijo In Jugoslavtio. General Pllve-Ilč Je odpotoval v Pariz v zadevi vprašanja med naše države z Avstrijo. + Vojaška zasedba pokrajin avstrijske republike po Italijanskih četah preneha z dnem Izmenjave ratifikacijskih listin o saint germanski mirovni pogodbL + Končna Izjava OiotitUJa o položaju v senatu. Koncem diskusije o vladni izjavi v senatu je dejal Ololltti: Italija mora računati s popolno neodvisnostjo Albanije. To je edina garancija za svobodo Jadranskega morja, Vlada bo skrbela za saniranle financ in štedila, kjer bo mogoče. Tudi vprašanje krušnih cen se bo natančno razmotrlvalo. Pridržati je treba majlino, toda zmožno voj sko. Velika davčna bremena bodo morali nositi premožni sloji. Oiolitti obsoja prejšnjo finačno politiko ki je povzročila padanje državnih papirjev. Vlada pa zaradi te politike nima nobenih skrbi, marveč bo z vsemi sredstvi skrbela za mir in red. — Oiolittejeva izvajani* so sprejeli z odobravanjem. (LDU.) ■f Pogajanja za sporazum med češUitnl socijalistl. Kakor piše »Pravo Lidu«, so se pričela dne 17. t. m. pogajanja med zastopniki desnih In levih sociaiistov. 'Pogajanja imajo namen, da se doseže sporazumljenje v temeljnih nazorih. + Tudi Lltvlnov se udeleži poleg Kra-slna pogajanj z angleško vlado. Litvinov, kateremu so prej odrekli potni list na Angleško, je dobil sedaj dovoljenje s pogojem, da ne bo delal propagando. V Londonu se bo sestal s Krasinovo delegacijo. Pogajanja sovjetske vlade z Anglijo vzbujajo po vsem svetu veliko pozornost. + Sestava madžarske vlade. Deslgnt-rani ministrski predsednik grof Paul Teleki je dovršil svoja pogajanja v svrho sestave novega kabineta in se dne 19. t. m. predložil državnemu upravniku listo nove vlade. + Prepir za premo*. Na konferenci v Spaa, ki se je sedal že končala, so zavezniki prisilili nemške delegate z grožnjami, da so se le-ti zavezali, da bo Nemčija oddajala ententnih kapitalistov gazi vsako pojmova-mesečno. Ententnl zastopniki so Nemcem ves čas grozili z zasedbo ruskega ozemlja, zelo bogatega na premogu. Za slučaj, da bi se bili nemški delegati uprli tej ententni zahtevi po premogu, so zavezniki Izgotovili že ves vojaški načrt za nadaljno zasedbe nemških pokrajin. Zasedba bi se bila pričela dve uri po preteku tozadevnega ultimata, Izročenega nemškim de legatom. — Nasilje ententnih kapitalistov gazi vsako opjmova-nje načela o samoodločbi narodovi Pač ka-pltatlstlčnl »mir«! + Delavska zakonodaja v Belgiji. Po pro|ektu delavskega ministra Wauterja bodo dobivali stari delavci penzijo, ki bo znašala 2 franka dnevno. — V zbornici razpravljajo o zakonu o uvedbi osemurnega dela, katero Je pa že skorai povsod uvedeno vsled pritiska sindikatov. +PolJska In mir. Po poročilih Iz Varšave je poljski narodni brambnl svet sklenil sprejeti predloge Lloyd Georga glede premirja kot prvi korak k miru. + Sodba buržtija o razmerah v Rusiji Češki list »Tribuna« objavlja razgovor z načelnikom misije Ruskega Rdečega križa Gillersonom, ki Je med drugim izjavil o razmerah v Rusiji, da Je nezadostno prehrano v mestih povzročilo samo pomanjkanje prs-voznlh sredstev. Rušila bi pozdravila čim prejšnjo pošiljatev inozemskih Inženjerjev In tehničnih delavcev, elektrotehnikov, brzojavnega, telefonskega in strojnega osob-Ja. Tl specialni delavci bi spadali v prvi preskrbovalni razred, t 1. oskrbovani bi bili ravno tako dobro, kakor čete na fronti In bi znašale mezde 60.000 sovjetskih rubljev, t J. približno 30 do 35.000 češkoslovaških kron na leto. Za obleko delavstva Je preskrbljeno s tem, da bi se jim dajalo blago iz državnih zalog ter bi sl vsak lahko dal napraviti obleko po lastni želJL + Konferenca v Spaa končana. Dne 15. t. m. se Je konferenca med zavezniških kapitalistov končala in odposlanstva posameznih držav so se vrnila v svoje države. Vprašanje obnov konferenca še ni končno-veljavno rešila in je bilo to vprašanje Izročeno v proučevanje mešani komisiji, v katero sta Imenovana od vsake države po dva člana. Komisija se bo preikone sestala v drugi polovici meseca avgusta v Ženevi. + Italijanski delež na volni odškodnini. Med Italijo In zavezniki se Je dosegel sporazum glede razdelitve odškodnine, ki jo morajo plačati Nemčija, Avstrija ln Bolgarija. — Glede bivših avstrijsko - ogrskih trgovskih ladij, ki se prisojajo Italiji kot odškodnina za Izgube italijanske trgovinske mornaric«, se Je z Angleško dosegel sporazum, po katerem odstopa Velika Britanija Italiji oni del ladij, ki ga Ima dobiti sama od bivše avstro - ogrske monarhije. Pripomniti je treba, da oni del ladij, ki od- jim čustvom je dajala dnška z vsemi svojimi neštevilnirni organi. Liberalni buržoa-ziji je zvesto sledila inteligenca, ki je pri vsem svojem besednem radikalizmu in pri vsem svojem socialistično pobarvanem svetovnem nazoru do dna svoje zavesti prežeta hlapčevskega obožavanja moči buržoazije in njene vladne umetnosti. Vsa ta »socialistična« inteligenca se le pomaknila na desno in je smatrala stabilizirajočo se sovjetsko vlado za začetek konca. Za zastopnik! »prostih poklicov« so capljali uradniki in administrativno - tehnično osobje, skratka vsi Hstl elementi, ki se duševno in materijelno hranijo od drobtinic z mize buržoazije. Opozicija teh slojev je bila največ pasivnega značaia, predvsem po ponesrečeni vstaji praporščakov; toda tembolj se je zdela ta opozicija nepremagljiva. Ob vsakem koraku se nam je odrekalo sodelovanje. Uradniki so ali izstopili iz ministrstva, ali pa so ostali in se branili delati še naprej. Tudi drugim niso pre-podall niti poslov, niti denarnih svot. Pri telefoilski postaji nismo dobili nobene zveze. Na brzojavnem uradu so naSe brzojave ali popačili ali pa zadržali. Dobiii nisma mogli niti prevajalcev, niti stenografov in niti ne navadnih kopistov. Vse tc okoličine so seveda morale vstvariti ozračje, da so pada na Italijo, znatno presega italijanske f izgube ua trgovinskih ladjah, to oa vsled tega, ker je Italija sklenila z zavezniki poseben sporazum. Načeloma se Je Italija sporazumela tudi s Francijo, da Ji odstopi svoj lastni del avstro - ogrskih ladij. Pri razdeliavi pa so izključene one trgovinske ladje, čijih lastniki so italijanski ali jugoslo-venski državljani, ki ostanejo lastniki svojih ladij. Ko odstopi Italiji svoie ladje še Francija, dobi potem Italija vse bivše 'avstro - ogrsko trgovinsko brodovje, izvzem-ši ravnokar navedeno, ker druge države nimajo pravice do upoštevanja pri razdelit- vi teh ladij. + Boji v Mali Aziji. »Times« poročajo: Francozi so poslali omirju Faysalu ultamat, naj prizna francoski mandat nad Sirijo, francoščino kot uradni jezik in francosko valuto kot zakonito veljavo. Ker ni došel odgovor na ultimat so Francozi začeli sovražnosti s tem, da so začeli korakati proti Aleppu in Damasku. + »Veikodušnostl«. 14. t. m. je praznoval vsefrancoskl buržoazni nacijonalizera svoj veliki dan; dan francoske revolucije. Ob tej priliki je »pomilostil* vojn? minister vse kaznjence za znesek — reci in piši! — petnajstih dni! Pariška »L’ Humanitč« vprašuje: »In mornarjev iz črnega morja, upornikov iz L 1917. in radi stavk obsojenih delavcev, ali ste se nanje spomnili?« MADŽARSKI KLERIKALIZEM PRI-r R AVL J A VOJNO. Belgrad, 19. Iz Subotice Javljajo: Od časa. ko je podal v madžarskem parlamentu minister za narodno obrano Karel Soos ono drzno in izzivajočo izjavo, se pripravljajo Madžari na novo vratolomnost. Zadnjih pet dni le došlo Iz notranje Maržar-ske na našo mejo več kot 10 vlakov vojaštva in vojnega matertfala. Vojaštvo je zasedlo vse obmejne mad* žarske vasi. posebno na črti Kis-Uzaian - Keoskemet - Veles - Szaltas. Madžarsko orožnlšltvo na meji le ojačeno z novimi oddelki pehote In fionienlčtva. Še vedno dohalalo vojaški vlaki. BOJKOT PROTI MADŽARSKI. Dunaj, 18. Z ozirom na zaplenitev madžarskih vlakov, ki so peljali sadje v Nemčijo, po okrožnem delavskem svetu na Dunafu, je prepovedal madžarski minister za promet vsako nadaljne odjx>šiljanje pošiljatev v Nemčijo ln je ukazal postajnim načelnikom. da pridrže pošiljatve, ki bi došle. ITALIJANSKI IMPERIJALIZEM V ALBANIJI Beltrrad. 19. »Politika« piše: V enem samem tednu so morali izprazniti Italiiani vso Albanijo ter so pri tei priliki pretrpeli še večlo sramoto kakor celo v sami Abeslniii. General Garibaldi ie moral počakati s svolo ekspedicijo. Seda! oa poizkuša Italijanski minister baron AlioUl. da bi ustaše pomiril z zlatom ter lih naščuval proti Srbiji. Posebno pa zalaga 7. zlatom stare odpadnike Bajram Cura. .Insuf Elesa in Ahmed Bena. da bi iih pridobil za to. da bi poizkusili nov napad na naš teritorij. Toda ves trud ministra Allottlla. da izčisti situ* aciio v Albanlil ter da izboljša italijansko politiko v Albanili le ostal po-polncma brezuspešen. Italiianska voiska v Albaniji ie vsak trenotek izpostavljena nevarnosti« ^a bo napadena in uničena. ALBANIJA IN ITALIJA. Pariz. 19. »Petit Parisien« poroča o italilansko-albanskih noealaniih v v Rimu. da italiianska vlada pač priznava popolno neodvisnost Albanile. a vstraia pri ustaovitvi ooorišea za italijansko brodovie v Valeni, Upra- posatnezni elementi v vodstvu naše lastne stranke začeU dvomiti da - li se bo spričo take opozicije meščanske družbe delavskim masam posrečilo, spraviti v tek vladni aparat in vzdrzati oblast Pojavili so se tupatam glasovi, da se le treba na kak način zediniti. In s kom zedinjenje? Z liberalno buržoazijo? Izkustvo s koalicijo Je vendar revolucijo domala že popolnoma upropastilol Vstaja z dne 25. oktobra je bila akt, da so se ljudske mase sploh 5e vzdržale na površju, ž njo so sl zopet opomogle od svoje slabosti, potem ko so bile izdano koalicijski vladi! Preostajala je sedaj le še koalicija v vrstah takozvane revolucionarne demokracije, t. j. vseh sovjetskih strank. Tako koalicijo smo pravzaprav že spočetka predlagali, že na seli drugega vseruskega kongresa sovjetov z dne 25. oktobra. Kerenskega vlada je bi’a vržena tn tako smo kongresu sovjetov ponudili, da vzt.me vladno oblast v svoje roke. Toda desničarske stranke so s* odstranile in zaprle za seboj vrata. In to je bilo tudi najboljše, kar so mogle storiti. Predstavljale so le zelo neznaten del kongresa. Za seboj niso imele nobenih mas več ln oni sloji, ki so Jih Iz svoje lenobo še podpiral), so prehajali v čimdalje večji meri ua našo stran. Koalicija z desničarji so* I clallstičnih revolucijonarlev in z menjševl-I ki ne bi bila na noben način mogla razširiti socialnega temelja sovjetske vlade. Istočasno pa bi bila ta koalicija v vlado zanesla elemente, ki so skozinskoz! boleha« na Dolitični skepsi in oboževanju liberalne buržoazije. Vsa moč nove vlade pa je tičala ravno v radikalizmu n enega programa in odločnosti njenih akcf Vezati s« s skupinami Cernova in Zeretellija bi po-menilo toliko, kakor zvezati novo vlado na rokah in nogah, Jo oropati svobodnega kretanja in s tem v najkrajšem času tudi zaupanja delovnih mas. Naši najbližji sosedje na desnici so bili takozvanl »levi socialistični revolucionarji«. Ti so bili v glavnem pripravljeni, podpirati nas; Istočasno pa so stremiil za tem, vstvariti socialistično koalicijsko vlado, Vodstvo železničarske zveze (takozvanl Vikšel), centralni odbor poštnih In brzojavnih nastavljencev, uradniška zveza državnih uradov, — vse te organizacije so bile zoper nas. Celo voditelji naše stranke so menili in poudarjali potrebo, na ta ali oni način doseči sporazumljenje. Toda na kakšni podlagi? Vse gori omenjene vodilne institucije minule dobe so se preživel* j JJDalje prihodnjič.) va Valone same bi pripadala Albaniji. RUSKA OFENZIVA PROTI ROMUNIJI. Belgrad, 19. Iz Bukarešte javljajo, da so podvzell Rusi naprarn Romuniji ofenzivo ter da so že vkorakali v Bssarabijo. RUSIJA ODKLANJA MIROVNO POSREDOVANJE ANGLIJE. Moskva. 19. (Brezžično.) Ruska sovjetska vlada je naznanila britanski vladi, da odklanja vsako pogajanje v poljsko-ruskih stvareh In da hoče s Poljsko neposredno skleniti mir, ki naj služi samo interesu ruskega in poljskega naroda ne pa britanskim. RUSIJA IN ZVEZA NARODOV. Moskva. i9. Ruska sovjetska vlada noče priznati Nansena kot odposlanca zveze narodov in zahteva pooblastila vseh držav, ki se ooeaiak) s sovietsko Rušilo radi vračanja voi-nih uietnikov. ODGGOVOR ENTENTE TURČIJI. Pariz, 18. Zavezniki so odgovorili turški delegaciji na pomisleke turške vlade glede mirovne pogodbe. Odgovor veli, da zavezniki ne morejo soglašati s kako izpemembo onih določil mirovne pogodbe, ki jemljejo Tur-čiji Smirno. To se nanaša tudi na določitev mel med Sirilo in Turčijo Dovoliti tudi ne morejo izpremembe klavzul, ki se nanašajo na ustanovitev svobodne Armenije. Zavezniki tudi ne morejo izpremeniti načela, po katerih so morske ožine (Dardanele in Bospor) svobodne. Pač pa smeta Turčija in Bolgarija poslati po enega zastopnika v komisijo za morske ožine. Nadalje se črta ona točka mirovne pogodbe, ki nalaga Turčiji, da mora izročiti vse ladje nad 1600 ton. — H koncu pravi nota: Mirovna pogodba gre tako ualeč. da priznava Turčiji Carigrad kot glavno mesto, dasi je zelo dvomljivo, ali imajo Turki tam večino. Ako bi se turška vlada protivila podpisati mirovno pogodbo, zlasti tedaj, ako bi se pokazalo, da ni v stanu vzpostaviti svojo avtoriteto v Anatoliji, ali zagotoviti izvedbo klavzul mirovne pogodbe, potem bi bili zavezniki primorani izgnati Turke Iz Evrope. Zavezniki dovoljujejo Turčiji desetdneven rok, tekom katerega morajo sporočiti, ali sprejmejo mirovne pogoje in ali jih nameravajo podpisati. Rok poteče dne 27. julija onolnoči. GRKI PRI C AT ALDŽI. Pariz. 19. Iz Carigrada poročajo, da so erške čete. ki lih podoiraio francoske koionilalne čete in angleški mornarli. pri Čadaldži vlele več tisoč nacikmalistov. Namerava se prodirati koncentrično proti Odrinu. Francoske čete imaio naloco, da po-love nacivonaliste. ki beže preti Bel-eradu. BOJI ANGLEŽEV Z ARABCI. London, 18. Reuterjev urad poroča iz Bagdada: V Mezopotamiji se vojaške operacije nadaljujejo. Zveze med Basoro in Samaro so vzpostavljene. V okolici Satije je prebivalstvo zelo raburjeno. BOI ZA VOLILNO PRAVICO NA JAPONSKEM. ~ Tokio. 17. Ker ie bil odklonier. z 2&6 proti 155 glasovom predlog o splošni volilni pravici le prišlo do velikih demonstracli. Ljudstvo in policija sta se spopadla. Bilo ie veliko rankaiih. UPORNA KITAJSKA. Po vesteh Reuterjeve ageatur® je prišlo md vojaškima vladama v TiouKsuiu in Chokiavscu 7,1 vsL česar bodo oddaluli oboli svoje' čete od Šangajskega Ura, ki je točasno v popravilu, London, 19. ,.Times“ javljajo iz Pekinga: V Pekingu vlada panika. Vsa mestna vrata so zatvorjena, da se zabrani prinod vojakov. V okolici Pekinga je dospela divizija, ki je pobegnila s fronte. Domneva se. da so bile ob železniški progi proti Han-kou postavljene pekinške čete poražene in da so se umaknile. RATIFIKACIJA ST. GERMAINSKE POGODBE., Pariz. 18. Ratifikacia st. ger-mainske mirovne pogodbe se ie izvršila dne 16. dopoldne v ministrstvu za zunanje posle pod predsedstvom Julesa Cambona. Prisotni so bili angleški poslanik lord Borbv. italijanski poslanik conte Bonin-Lonsrare. vsrški poslanik Romanos. jugoslovanski delegat PaSič. princ Haron za Siam. C v.'e v za Kitajsko. Kolar za Češkoslovaško in Eichhoff za Avstrijo. DELAVCI NE NA GRŠKO! Belgrad, 19. Generalni konzulat vi Solunu ie poslal ministrstvu zunanjih1 del nastopno obvestilo: Opaža se. da prihala iz Jugoslavije v Solun veliko' število našjh državlian. z namnom. da bi v Solunu delali in s svoiirn zaslužkom izdržavali sebe in svoie družine. Ker ne moreio naiti dela. zabredejo v vrlo težak položaj. Generalni konzulat prosi ministrstvo zunaniih poslov da obvesti naše delavstvo, da za sedai v Grčiii ni Dosla. oblastim oa odrediti, da nai ne izdaiaio potnih listin v Grčiio onim. ki si iščeio V> Grčiii dela. STAVKA NA ANGLEŠKEM. Po vesteh iz Londona doznavamo o velikih delavskih gibanjih. v Cheshireu se število stavkuiočiB poljskih delavcev od dne do dne V®* ča. Nekateri veleposestniki so pravljeni, da plačajo delavcem .8 frankov tedensko. V Manchestru Bristolu stavkajo delavci plinskih tovaren. vendar ie pričakovati sko-raišniega pobotania.____________ ^ Delavska olimpijada v Strassburgu. Socijalistične mladinske organizacil* so priredile te dni sijajen nastop svojih športnih In telovadnih odsekov. Nad 60UG telovadcev in atletov ter 800 članov naraščaja je sodelovalo pri tej veličastni manifestaciji moči in zdravja mladih francoskih sodrugov. Vsi listi prinašajo ob tel priliki jako laskava poročila o izborni discipliniranosti in brezhibnem izvajanju posamez* n Ih točk. Dne 8. avgusta nameravajo obiskati Pariz. — In mi? Citali smo v našem listu, da ustanovi centralni odbor društva »Svobode« telovadni in športni odsek. Proletarski mladenič, proletarsko hči, »M se odzoveta temu klicu? Ves naš up in vse naše pričakovanje je osredotočeno v volu. Okrog in okrog nas obdaja železna sten« naših nasprotnikov, kdo nam prebije to silno oviro? Trda pest in močna volja nam izsilila pot do solnca in svobode. Sodrugi, nasprotniki grmadijo plodove našega znojai iz naše krvi kujejo svoja bogastva — pokažimo Jim mi svoj kapital: Trdo pest hi krepke mišice. Delavski naraščaj se mor* uvrstiti v delavske vrste; v teh vrstah doseči na vseh poljih uspehe, dokler prid« mogočna organizacija do vpliva. Zakaj bi delavci delali štafažo me5£anom?i Novice. V Zagrebu vlada velika vročina, vsled Cesar občinstvo išče ohladila pri kopanju-Včeraj je to zahtevalo precej žrtev, kajti f SaVi je utonilo pri kopanju 7 oseb. — V Vojvodini ie splošno začela žetev. Po današnjih rezultatih računajo, da se bO od enega Jutra dobilo okoli 500 kg čiste pšenice. — Angleški publicist Seton Watson Prt* de te dni v Saralevo. Sedaj se nahaja VI Novem Pazaru. — V San Franciscu Je otvorjeu konzulat kraljestva SHS. Za konzulata Je imenovan dr. Božidar Purič. — Aleksander bo dne 28. t. m. uradu** posetll Sarajevo. — Dom za vojne sirote in Šolske otroke so dne 19. t- m. otvorlli v Tepčlderu « Srbiji Dom bo podpirala beograjska obč«-na ln ameriški Rdeči križ. _ Stavbno podjetje »Pionir« le dobU® dovoljenje za zgradbo poslopja pravosodnega ministrstva v Belgradu, ki bo stalo 1,256.000 dinarjev. — Lokomotive brez dima. Radi manjkanja premoga so v Parizu so kuriti lokomotive z oljem. Po^pr0metvl. posrečili in 200 lokomotiv^g lokomotlv0 Dela s temi ^“^"dima In novega »kurl- ne dajejo p0i0vico mani kot premoga va« s® , , pr, »tem delu. — Dogodek v Berlinu. Na dan obletnice francoske revolucije se le zgodil * Berlinu naslednji slučaj: Nekdo je bil splezal na streho francoskega poslaništva in !• snel med splošnim smehom zbranega občinstva francosko trobojnico. Nato le Iz*1" nil. Berlinska policija ni genila s prstom..* Na protest poslanika so trobojnico kmaM na to — dobili. — Napadeni Hindenburg. V sobo maršala Hindenburga je udrl mlad človek in 1* nanj streljal. Na to je zbežal. Hindenburg« se ni nič zgodilo. — Avstrijski vletnlki se vrnejo Iz Rušile. V Avstriji Je državni urad za zunanl* stvari obveščen Iz Moskve: Ljudski komi*1 | ;ar za zunanle stvari naznanja, da r.oben* * stvar več ne ovira odhoda nemško t av-strilsklh volnih vletnlkov iz Rusije. Z ozirom na izmenjalno pogodbo, sklenjeno « Kodanlu, le ruski centralni urad za uletm-ške stvari dobil nalog, da takoj zopet začne odpošiljati nemškoavstrljske ujetnike. Prosi se, da bi se čim brže repatriirall ruski ujetniki, ki se nahajajo v Nemški Af-strijl — Kaj pa jugoslovanski uictniklD' — Sin Viliemov se le ustrelil. I rl“a' Joahirn Pruski, najmlajšt sin bivšega cesar-ja Viljema se je v težki duševni ^edepos« ustrelil. Štev. 164. N A P R 1 J. Stran 3. — Protipožarova razstava s« bo iVršila od 15. avgusta do 1. septembra t L V Varšavi. Priredilo jo bo združeno poljsko gasilstvo. Obsegala bo vse pripomočke za ustanovitev oziroma omejitev požarov. — Južnoafriški diamantni strokovnjaki so prišli v Brazilijo pregledovat tamošnja najdišča. Bili so presenečeni in so izjavili, da bi braziljska diamantna polja ob pametnem izkoriščanju prinašala več koristi kot Južnoafriški, zlasti ker ima braziljski diamant večjo vrednost od južnoafriškega. — Voditelje uporov v Mehiki v jeti. V Mehiki so vladne čete vjele generale Pab-*e Gonzalez, Carlos Garoia in Jose Santo Pfi Momerrevju. General Gonzaleza, bivši kandidat za predsedništvo, je bil duša zadnje revolucije na severu. — Slikar Julij Beoczur, eden največjih madžarskih slikarjev, je umri dne 16. t. m. v Budimpešti. — Položaj služkinj na Nizozemskem je precej različen od onega pri nas. V vsaketn mestu je borza dela, ki na telefo-nično zahtevo pošilja h gospodinjam služkinje ali postrežkinje. Borza dela se sama * delodajalko samo dogovori o službenih Pogojih m določi tudi minimalno dopustno rišča'-ta^° da E0S,!:>a s*užkinje ne more izko-.....ai- Služkinja spi večinoma pri sorod--8l 'harših. kjer ji gospa prenočišče , ,LUje' začne najpreje ob 8. uri .u raj in zadržavati se ne sme čez 10. uro. e avni čas je določen na 10 ur. Ako spi e o Pri rodbini, mora imeti kot vsak rug, Posebno sobo Da bi spala v kuhinji , ^ Prostoru, skozi katerega vsa družina > kot pri nas, to ni dovoljeno. Tudi svo-*e£a iediIa ne zavžije, kjerkoli; imeti mora Pogrnjeno mizo in jesti v miru. Ko pride k 0 ini, mora dobiti delavno obleko: tao-fn Platneno obleko, bel predpasnik, pokrije0 in domače čevlje. Služkinja menja eko dvakrat, poštrežnica enkrat teden-gospodinja pa daje vse prati na svoje roške. Dekle pozdravlja z dober dan in e- Ono suženjsko prati na svoje Straške, o^suženjsko »poljubljanje je rok ali nago-b 1|ania- milostljivo v kot pri nas, ne vx'SJrfla' Dekle poslavlja z dober dan in a 'do je zadovoljen. Delodajalka }e le »gospa«. 200,000.000 dolarjev je zapustil V ^eklarskI magnat Henry 1. Fržek ftsburgu. Leta 1915., ko je napravil l43J tes.tament, ie imel premoženja šele — milijonov dolarjev. V vojskinih letih pa krvi i Ži' edinl Clovek 0,5 dokn* soIza'1 delavstva celih 57 milijonov liste. tv' ~ P* Nfa Jedo hvali kapi ta- Dnevne vesti. Nameravano DOšilianie delavcev Francosko ustavljeno. Posmeznf- kakor tudi skupine zidariev in tesarjev se obračaio na ministrstvo za ^ociialno oolitiko v Beleradu glede odnoSiliatve na Francosko, kier se otrebuie večje število stavbnega de-dvstva. - Ministrstvo je vnoštevale omrebnost delavskih moči v državi UGcilo. da se delavci ne oošlleio v Mozeinstvo 0 čemur ie bila franco-mn-.-Vlada obveščena. Vsled ukaza rin^o -Stv a za s°ciiaIno oolitiko z JEL 1:8 192°- bro' 17-842 se vsem " in. *esarskira delavcem na-dr»f,5,a » odstavkom, da se v nave-nis-ii, ne °bračaio več na ood-s!‘a poverjeništvo ali na ministric. y. Beogradu. — Ljubljana, dne J920. — Poverjeništvo za socnalno skrb »Enakost«. Pod ^čcTo izhajati v Mariboru"’” l*siovom,i* Z "e5" r'3"1'6 dvoted”l“S-*S je ustreženo dolgoletni želji n»Sih Sta- . m sodrugov po lastnem glasilu. I.lst *9 branil interese proletarijata na severu jmvenije. Odgovorni urednik mu je sodrug ože Planinc. Pozdravljamo naš novi Ust niu želimo uspeha! Izhaja po dvakrat na reden. »P ^ sodrugu Kordellčn piše zadnji ^dečt prapor«, da je na občnem zboru rtnega društva nastopal proti osemurnem °etavniku ter stavil tozadevno resolucijo »Rdečemu praporu« ne bomo odgovarjali °a dolgo in široko, marveč samo konstatlra-510. da je vest »R. pr.« zlobna laž, ki hoče mati našemu staremu sodrugu dobro ime ^ed delavstvom. Sram Vas bodi! In taki ludje okolo »R. pr.« hočejo sami sebe psovati za komuniste! Lepa družba poštenih ,j°di je to! Vozne cene za potnike se bodo na °Sebnih in ekspresnih vlakih povišale s 1. avKustom. Voznina za blago se bo povišala s !5. avgustom za 100% Gradniki oproščeni vojaške službe. Ministrstvo za vojno in mornarico je sklenilo, ^ se vsi uradniki in uslužbenci sodišč oprostijo vojaške službe do 1. novembra t. 1. Promovirana je bila dne 12. t. m. na škem vseučilišču v Pragi za magistra Pharmacije gdč. Nežica Oražem Iz Ribnice. Takse za potne liste v prekomorsko r8]e. Po začasnem zakonu o proračunskih dvanajstinah je predpisano, da se mora Plačati za izseljeniški potni list v Ameriko aksa 250 dinarjev. Ta velika taksa je pred- pisana kot preventivna odredba, s katero se je hotelo nekoliko omejiti škodljivo Izseljevanje naših državljanov v prekomorske kraje. Tendenca tega zakonskega predpisa je bila edino ta, da se I* gospodarskih in narodnih interesov prepreči Izseljevanje naših državljanov v prekomorske kraje ter se vsled tega ta predpis nanaša tudi na izseljeniške potne liste za vse prekomorske kraje ne glede na to, ali se potuje posredno ali neposredno v Ameriko. Poziv! V svrho dvignenja podpor namenjenih ostalim po žrtvah z dne 24 aprila 1920 naj se zglasijo v tajništvu strokovne komisije Šelenburgova ulica 6/II naslednic osebe: Aplenc Marija rojena Pirnat, Arn-šek Franc, Skubic Miha, Klopčar Ivan, Strniša Luka, Strniša Marija, Šolar Leopold, Jožef Zor, Černe Cecilija. — Tajništvo. Za oslepele vojake je darovala kamnoseška tvrdka Alojzij Vodnik znesek 100 K (enstokron) mesto venca pokojnemu gosp. Bonaču. Srčna hvala človekoljubnemu darovalcu, ki naj najde mnogo posnemovalcev! Izgubljeno. Tisti, ki fe našel dne 16. t. m. na tramvaju s potniki došllmi iz zasedenega ozemlja s popoldanskim vlakom od Dunajske ceste do Mestnega trga denarnico z monogramom, se naproša, da izroči denarnico in denar v upravi »Napreja« proti plačilu dvojne najdenine. Popravek. V včerajšnji naši notici »Ve-riženje s sadjem« se nam je vrinila neljuba pomota v cenah. Cdasiti se mora mesto od 17 do 18 K 7 do 18 kron. Julto Metal d. d. s kapitalom Jadranske banke preosnovana v jugoslovansko podjetje opozarja cenjene čltatelje na današnji inserat. Zahvala. Dijaštvo medicinske fakultete v Ljubljani se ob koncu prvega leta, ki ga je preživelo na ljubljanski medicinski fakulteti, izreka vsem, k! so pripomogli naši strokovni organizaciji do lepih uspehov, najiskrenejo zahvalo. Društvo jugoslovanskih medicinccv v Ljubljani, k! si je postavilo predvsem težko nalogo, odpotnoči svojim članom pri pomanjkanju potrebnih učil, je uživalo v prvem letu svojega obstoja odkrite simpatije naSe Javnosti. Posebej se zahvaljujemo vsem onim, ki so sodelovali pri prvem medicinskem plesu, vsem p. n. go spodičnam, k! so sodelovale pri cvetličnem dnevu, državni gimnaziji, liceju, realni gimnaziji in učiteljišču, mestnemu magistratu jtd. Iskrena zahvala gospej dr. šerkovi, kot pokroviteljici cvetličnega dne In g. dr. Čerinu, kapelniku muzike dravske divizije. Za odbor DJM: Medlcinca. Vlak skočil s tira. Prometni oddelek obratnega ravnateljstva lužne železnice zavija, da ie futranjl osebni vlak dne 19. t. m., U vozi te Maribora v Untotner. skočil zjutraj med Cmurekom tn Ooedlščem iz Ura, ker ie bHa proga razdejana Poškodovan ni bi! n!hče. Ker Je blio obratno ravnateljstvo že prej opozorjeno, da se namerava napad na vlak v okolici Radgone, ie vozil vlak previdno ter ie skočil s tira le stroj in službeni voz. Do nadaljnega se ustavi promet na progi Maribor-Radgona, med tem ko se bo promet na progi Maribor-Ljutomer izkušal vzdržati. (LDU) Iz stranke. Vse zaupnike opozarjamo na današnji sestanek v tnali dvorani »Mestnega doma< ob 20. uri. Listnica tajništva JSDS. 1. K. Železna Kapla. Vaš doois z dne 15. t. m. prejeli ter oddali Osredjema društvu kemičnih delavcev v Mostah ori Ljubljani. Celie. Jugoslovanska soc. dem. stranka priredi v nedelio. dne 25. julija 1920 ob 9. uti predpoldne v hotelu Unionu velik javen liudski shod. Na shodu poročata ss. Anton Kristan in Svetek iz Liubliane. Vabimo na ta shod tudi vse naše zaupnike cell-skecra okrožja. Sodruci! Delavci in arielie. aeitiraite za to zborovanje, pokažite, da še živimo! — Odbor. Radič pred sodiščem. Zagreb, 19. Današnja sodna razprava proti Stjepanu Radiču se je nadaljevala ob 8. dopoldne. Predsednik senata je naznanil da je sodišče prejel« zadnjo dni grozilna pisma, nakar je odredil, da se ta pismu pre-čitajo. V teh pismih se preti sodišču z maščevanjem naroda, ako obsodi Radiča Neko pismo primerja Radiča Zflnskemu in Frankopanu, predsednika senata pa psuje z »Vlahom«. Drugo pismo zopet pravi, naj le pridejo Italijani, da bo potem prišla gospoda na drogove. Bolgari, Madžari in Avstrijci da bodo že očistili naše dežele. Na opazko predsednika Radiču: »Vidite, Radič, to so vaši pristaši, in vi trdite, da ste za narodno zedinjenje,« protestira Radič, da se polaga važnost na anonimna pisma. Nato je govoril državni pravdnik, ki odklanja očitek, da le proces prot! Radiču posledica strankarske politične agitacije. Naglaša, da je Radič že v početku našega narodnega zedinjenja spletkaril proti državnemu edlnstvu. S tem ie pomagal tujim državam, ki delajo proti naši domovini. Italija ravno na podlagi Radičevega delovanja trdi, da naša država ni sposobna za življenje. Radič je s svojo posebno zahtevo po brvatskl republiki služil Italijanom, ko se je v Parizu delalo za obstanek naše države in ko se Je vodila borba za naše okupirane kraje. Radič je agitiral proti našemu narodnemu edinstvu to s svojim spletkarjenjem rušil temelje države. Spominja se na slučaj Kežmana, ki je kot pooblaščenec seljačke stranke bil v stiku z Italijank Z ozirom na vse to so bile državne oblasti prisiljene, nastopiti proti Radiču. Radič je nato repliciral na izvajanja državnega pravdnika in je rekel, da je državni pravdnik obtožil samega sebe, ker hoče iz anonimnih pisem pokazati, kakšno je mnenje pristašev seljačke stranke o narodnem edinstvu. O Kežroanovem potovanju ne ve ničesar, se njega tudi ne tiče. Kežman je politično grešil in nima ž njim ničesar skupnega. Zatem je izjavil predsednik senata, da sodišče odklanja zaslišanje novih prič, ki so jih predlagali zagovorniki. Radič je prečital nato izjavo, da on in njegovi zagovorniki ne bodo več prisostvovali v tej razpravi, nakar zagovorniki zapuste sodišče, Radič pa odide v spremstvu iz dvorane. Po njihovem odhodu so se čitali razni spis!, med drugim tudi spomenica, poslana Wilsonu, ter resolucija, izročena francoski misiji v Zagrebu, v kateri se zahteva ustanovitev hrvatske seljačke republike. _______ Iz narodnega predstavništva in vlade. Belgrad, 19. julija. Finančni odsek bo v dveh dneh gotov t razpravljanjem o predlogu finančnega ministra glede odobrenja budgetnih dvanajstin za prihodnje štiri mesece. Odsek ie v glavnem odobril te dvanajstine na podlagi finančnega zakona. Razpravljanje o ftoan nem zakonu bo končano do konca tega tedna. Začasni pravni odsek stalnega zakonodajnega sveta je predlagal pravosodnemu ministrstvu, da se kot podlaga za lzjedna-čenje civilnega zakonodajstva sprejme državljanski sodni postopek, ki S* Ic 1915-Izdelala komisija. Ministrstvo za pošto in brzojav bo nakazalo vsem brzojavnim In tetefonsUtn uradnikom dodatek za čeran» ponočno službo, česar dosedaj ni bOo. V to svrho je že odobren potreben kredit. Po ukazu finančnega ministra bodo morali odslej izvozniki poleg ostalega plačati še 2% od vse vrednosti blaga. Ta odbitek bo uporabfl finančni minister kot garancijo za odplačevanje izvoznih pristojbin. Ministrstvo za prehrano to osnovo zemlje je sklenilo, da Potrošnl zadrugi na SalaJto stavi na razpolago kredit 10 milijonov dinarjev kot prometno glavnico za kupovanje, živil In potrefešBn prebivalstva aa Sušaku tn okolici. ' Ker je komisija za pregledovanje arhiva bivšega avstro - ogrskega guvememeii-ta v Beogradu končala svole delo, ima sedaj beograjsko sodišče nalogo, da ▼ roku enega meseca preišče vsa dela, ki so kazniva po § 85 (služba sovražniku). Takoj potem se bodo krivci, katerih Je dosedaj 200, Izročili sodišču. Na zahtevo učiteljev In učiteljic, da »e Jim draglnjske doklade zenačijo z dnevnicami drugih uradnikov, je dosežen sporazum, ter bo ministrstvo prosvete Izdalo nared-bo, po kateri se bodo učiteljem in učiteljicam mogle dragijske doklade zvišati. Minister za agrarno reformo bo te dni ministrskemu svetu predložil v odobrenje načrt uredbe o oddajanju veleposestev v štiriletni zakup, ker se je dosedanje enoletno oddajanje izkazalo kot neracijonalno. demisija vlade. Zaradi elasovante 19 t m. v narodnem oredstavništvu n volilnem zakonskem načrta, ori katerem le glasovalo, kakor ooroca rSloveet« s ocscbnhn veseltem. za oredlot? vlade 64 poslancev, proti ph 68. ie sklenila vlada demlsitoflirati. dasl ni bilo kvoruma za skleoauta- z demisiio seda-nle vlade vstalata zooet znana ooll. tika Protlč In Korošec. DemisHa le danes naibrže ž« oodana. (Vesti LDU.) P0GA.IAN.1A V SPAI. London. 19. Pri pogajanjih v SpaJi se le pri razd&liovaniu odškodnin določilo. da prejme Italija kot nadomestilo za svoie trgovsko brodovie. ki ie trpelo med votoo škodo, vse bivše nvstro-oerske treovske ladie. katerih vrednost se bo odpisala od obnovitvene vsote. Stroški zasedbe avstrii-skeea in nemškega ^ ozemlia se bodo takisto pokrili iz odškodninske vsote. Razen tega so se priznale posebne oredoi avice glede zakladnic, ki se bodo izdale v smislu st. srennainske mirovne pogodbe. AVSTRIJA JE EVAKUIRALA DESNI BREG MURE. Ljubljana, 19. Avstrijska vlada je 11. t. m. po svojem opravniku v Be-' ouradu oiicielno obvestila našo vla- do, da je Avstrija evakuirala desni breg Mure (apaško kotlino), a da ju-goslovenske oblasti niso še prišle v Izpraznjeno ozemlje. Vsled tega je komanda dravske divizijske oblasti 18 t. m. dala zasesti po svojih četah apaško kotlino. Upravo prevzame naše civilne oblasti. Sicer pa je zasedba sedaj, ko je bila mirovna pogodba 16. t. m. ratificirana, tudi v zmislu te pogodbe upravičena. REZULTAT ZAGREBŠKIH OBČINSKIH VOLITEV. Zagreb, 19. Ob desetih dopoldne je bil proglašen končni rezultat vče-rajšnih naknadnih volitev za zagrebško mestno zastopstvo. Glasovalo je 3290 volilcev. Veljavnih glasov pa je bilo oddanih 3177. Od teh glasov odpade na listino skupine dr. Politea 120 glasov, en mandat, na listino hrvatske zajednice 2070 glasov, 13 mandatov, na listino stranke prava (frankovcev) 766 glasov. 5 mandatov in na listino seljačke stranke 212 glasov, en mandat. VELIK POŽAR V SAARBALSKEM GOZDU. Ludwigshafen, 19. ..Pfdlzische Post“ javlja: v Saarbalskem gozdu se nahaja kakih 200 barak z granatami in drugo artiljerijsko municijo, last bivše nemške armade. Vsled silne vročine zadnjih dni so se vnele svetilne rakete in drugi lahko netljivi predmeti. Ogenj se je hitro razširil po barakah, ki so z grozovito detonacijo zletele v zrak. Detonacija se je slišala daleč na okoli, v Saargemlin-du je vrgel zračni tlak strehe s sto hiš. Zračni pritisk je bil tako močan, da je metal ljudi ob tla. Nastala je splošna panika. Prebivalstvo bližnjih selišč je zapustilo stanovanjn. Na pomoč došlo francosko vojaštvo, opremljeno z maskami proti plinom. Gozd so okrog in okrog posekali :n izkopali 8 m širok jarek. Na ta način upajo požar omejiti. Pripravljeni so posebni vlaki, da v primeru potrebe odpeljejo prebivalstvo. NOVA MADŽARSKA VLADA SESTAVLJENA. Budimpešta. 19. Posvetovanja, ki Jih je vodil grof Teleky že par dni, so se včerai končala. Grof Telekv le podal danes dopoldne državnemu upravniku poročilo in mu pri tej priliki izročil listo novega kabineta. Predsedstvo prevzame Pa\ »1 Telekv, notranje posle Julij Perdinandy, honved polkovnik Stefan Svctar fi-ance baron Friderik KoranyL Pravosodje dr. Pavel Viljem Tomosauyi, uk in bogočastje Stefan Haller, trgovino Julij Rabinek, prehrano Stefan Szabo-Nagyarpad, (kasneje Janos Mayr), ljudsko blaginjo dr. Avgust Bennard, narodne manjšine dr. Jakob Bleyer, ministrstvo malih poljedelcev Stefan Szabo-Skoropatka. Provizorično vodstvo ministrstva za zunanje posle bo poverjeno ministrskemu predsedniku grofu Telekyu, začasno vodstvo poljedelskega ministrstva pa trgovskemu ministru Ru-bineku. Državni upravnik je predloženo listo sprejel jn je na temelju predlogov imenoval grofa Telekva za ministrskega predsednika. Danes se izvrši imenovanje celokupnega ministrstva. TEROR NA OGRSKEM. Budimpešta. 19. V svrho kontrole državi nevarnih elementov, le madžarski minister za notranle posle odredil prisilno priglaševanje vseh na Madžarskem se nahajajočih tulcev. Po tei odredbi se moralo vsi na Madžarskem bivajoči tuli državltani v roku 15 dni. ko stooi ta odredba v veljavo, priglasiti Dri pristojni civilni oblasti, da Uh vpiše. Od tega časa dalje se imajo vsi tujci, ki potujejo skozi Madžarsko prijaviti tekom 24 ur. OBSODBA POVELJNIKA MADŽARSKE RDEČE GARDE. Budimpešta, 19. Po 14 dnevni obravnavi Je budimpeštansko divizijsko sodišče izreklo obsodbe proti ge-neralštabnemu načelniku rdeče armade Avrelu Stronfeldu. Imenovani je obdolžen veleizdaje In zavajenja k uporu in obsojen na dve leti 9 mesecev ječe. VOJNA MED RUSI IN POLJAKI. Varšava, 19. Vojno poročilo z dne 17. t. m. Boljševiški oddelki prodirajo ob železnici Vilna-Grodno. Ob železniški progi Molodečno-Llda se vrše neprestano srditi boji. Naše čete so se umaknile proti Lldi. Sovražnik je dosegel Novosjelsk. Ob Stvru smo zavrnili sovražnikov poskus, prekoračiti reko. Pri Dubnu so Imele naše čete uspeh. Južno od Kremenca so naše čete pognale sovražnika Iz Katerbtirga In tto-rynke. Sovražnikov poskus prekoračiti Zbruč se Je Izjalovil. — ČIOerinovo poročilo angleškemu ministru za zunanje posle glede premirja s Poljsko pravi med drugim, d« se nota angleške vlade ne more smatrati kot da je izšla od tretje, neprizadete stranke, ker se je angleška vlada sama izrazila, da se nahaja s sovjetsko Rusijo v vojnem stanju. Rusija želi miru s Poljsko to je v ta namen uvedla direktna pogajanja z njo samo, ker smatra za najbolje, da se tuje države ne vmešavajo v to stvar. Sovjetska vlada meni, da bi Imela sprava med njo in Poljsko le tedaj uspeh, ako se jemljejo v pretres le interes! teh dveh držav Delavske množice ruske države si žele popolnega sporazumljenja s Poljaki in da se to doseže, mora Izpasti vsako posredovanje onih elementov, ki bi mogli neugodno vplivati na interese prebivalstva obeh dežel. Poleg žlvljenskih vprašanj in želja ruskega delavskega ljudstva smatra ruska sovjetska vlada edino le one poljskih delavskih množic za važno ta meni, da moralo dovesti do zaželjenega miru s Poljsko le posredna pogajanja. VELIKA STAVKA V MEHIKI. London, 19. Reuterjev urad javlja iz Mehike: Po poročilu, ki ga je preje! departement za delo, industrijo in trgovino, je začelo stavkati 10.(100 delavcev v petrolejskem okrožju ’'ri Tampico. Po privatnih vesteh ztta”a število stavkajočih 20.000. Stavkajoči delavci zahtevajo 25 odstotno zvišanje svojih mezd. Gospodarstvo. — Mednarodna zveza bankirjev. Ameriška banka »Bank Associatlon« je dala inlcljativo za vstvaritev mednarodnega združenja bankirjev. Vprašanje te organizacije mislijo tl kapitalisti rešiti skupno z vprašanjem mednarodne trgovske zbornice. — Mednarodni kapitalisti se tesno udružujejo, ker jim teče voda v grlo, tee da bt lažje ta smotrenejše izkoriščali pro-letarljat! . . . Prireditve. Udrožanja jugoslovar.sk Ib Inženjerjev ki arhitektov — sekcija Ljubljana priredi tr sredo dne 21. julija ob 20. uri 30 minut (pol SL url zvečer) v dvorani Mestnega doma obče zanimivo predavanje arhitekta Frana Jande Iz Prage »O zdraviliščih v Čehoslo-vaškl republik!« (v slovenskem jeziku) združeno s predvajanjem čez 200 sktoptič-. nlh slik. Vstop prost. Člani »Udruženja« in p. n. občinstvo se vabijo k obilni udeležbi, k. ŠPORT IN TURISTIKA. Mednarodna nogometna tekma v Zagreba med »Wiener Sportklubom« in »Hal« kom« se Je končala s rezultatom 3:1 Propagandni izlet avtomobilskega k loba na Koroiko Je končnovdjavno določen ca soboto 31. L ra. ta nedeljo 1. avg. Načrt sledeči: Start v soboto ob 6. zj. pri hotelu Slon. Vožnja preko Kranja, Jezersko (kratek odmor), Železne Kaplje v Velikovec, kjer se udeležnlkl a Kranjskega združijo t onimi s štajerske. Ob 10. uri skupna nadaljevalna vožnja do Kloplnskega Jezera, kjer bo opoldanski odmor. Za naslednjo progo Klopinsko jezero, Šmarjeta, Borovlje je predvidena neobvezna non-stop-vožnja za one udeležuike, kateri pe javijo za to vožnjo. Pogoje, ki bodo lahki, izdela tehnični odsek kluba ter se bodo pravočasno objavili. Za to skupino bode odhod s Kloplnskega jezera ob pol 14 uri, za ostale udeležnike ob 14 uri. V Borovljah bo udeležnlkora. podana možnost ogledati si tamošnjo obširno Industrijo, nakar ob 18. url skupen odhod na Vrbsko Jezero, kjer bo za vse udeležnike preskrbljeno za prenočišče. V nedeljo dopoldan manjši izleti v okolico na podlagi skupnega dogovora ter klubova posvetovanja na otoku. V nedeljo popoldan povratek, ki pa je poljuben z ozirom na udeležnike s Štajerska ter na dejstvo, da je Ljubelj priporočljivi le za vozove nad 30 H. P. Oficielni povratek je ob 16. uri od Vrbskega jezera preko Borovelj, Pod-LJubeBa (kralšl odmor), Ljubelja v Tržič, kjer bodo udeležnlkl gosti* gospoda dr. Karel Borna. Nadaljnl povratek je popolnoma poljuben. K Izletu so vah. IJeni vsi lastniki avtomobilov ne glede na to, ali so klubov! člani ali ne. Radi splošna Izvršitve vseh predpriprav pa se naj udeležba prijavi najpozneje do petka 23. t. m. z navedbo tvrdke ln moči motorja v HP, ter števila oseb, ki se udeleže. Udeležnikl vozijo v vrstnem redu, določenem od tehn. odselca z oz. na moč motor ja, vsled česar sa udeležnlkl s Kranjske naprošalo, da pošljeta svoje vozove popolnoma opremljene za vožnjo na prevečer, t.j.v petek 30. t. m. ob 19, na prostor pred hotel Slon, kier se vozovi Komlsionelno nvrste. Kdor želi tozadevno Izjemo, naj pismeno lavi v prijavi, da s« Upi dopošlle vrstna štev. Udeležnlkl s štajerske dobijo Istotako vrstno številko PO pošti. Opozarjamo pa vse udeležnike, da bode start točen, vsled česar prosimo, d* se voeovi pravočasno opremijo za vožnjo. Vsa vprašanja glede predpriprav, obratnih sredstev itd. je nasloviti na Avtomobilnl klub za Slovenijo, l.iuMiana, Tourist-OSfice, Dunajska cesta št. 18. — " IzctKtoicli: Ivan Mlinar. Odgovorili H bednik; Ja h. Vehovce, ffiiffl3 1 Pii votre Mite pnei de: fiOSPOB! CCS A i Za amamBB d. d. v Ljubljeni naznanja, da je kar najmoderneje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko široko spadajoča dela. Izvršuje: knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letalce, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najfinejše do :: najpreprostejše vrste. :: Vse lično in po zmernih cenah. Kousunina diuštva. zavodi, organizacije, razna društva, trgovci in obrtniki! Priporočamo Vam, da se trdnč oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru. 92 il i n ra le et iln de 120 g v iitfiti in Metal p 1201 tele e§ m pom I - Plodi ia ili e II Ulili K« Driay, M1121 »acaa* »c**. , e s p DBC -f— JulBo Meinl d.d. v Jugoslovansko delniško družbo preosnovano podjetje naznanja cenjenemu občinstvu zopetno W" otvoritev Ljubljanske podružnice na Aleksandrovi cesti štev. 1. v hisi Jadranske banke. Svoje prejšnje cenjene odjemalce prosimo nadaljne naklonjenosti in se priporočamo za nadaljni obisk. Ljubljana. J. NEINl* d. d. Gonilne Jermene nudi DRAVA mi l/rniafli' cfini sistem Gritzncr, dobro IllUJuani aliUJ ohranjen je do petka naprodaj. Naslov: Cvajnar, Medvode. 7D51P-7LIG pisatan-muCn v različnih velikostih, sortirano in posamezno razpošilja počenši od 8 kg in več po pošti in železnici Jullo Meinl d.d. Ljubljana. Oblačilno blago do 50°|o ceneje Manufakturna trgovina JOS. STOPAR Ljubljana, Dunajska cesta štev. 5. Sprejme se ved mizarskih pomočnikov; nastop takoj, plača po dogovoru. M. POLIČAR, splošno mizarstvo s strojnim obratom. Bled-Mlino. Lfuhljana Rimska c. 16 naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna.-Zmerne cene Zi vsa izvrSena del jamčim in leti. Katera cenjenih dam želi imeti hitro, ceno in lepo izdelane lasne kite naj pošlje svoje izčesane lase ALBINU ŠINKOVEC brivec In lasnltar —» vi{ pri Ljubljani. = Ž3E7 imm Spodnja Siika it. 22 priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Točna postrežba in z tu er n e ccne. Kakšne neposredne - davke imamo in -kako jih plačujemo? Naš komplicirani davčni sistem praktično pojasnili e ta nova knjiga, ki bo vsakomur potrebna, ki ima opx,avka zjlavkarijami. Zlasti bo izvrstno služila zadrugam, denarnim zavodom in tudi posameznikom :: Cena posamez*iemu izvodu K 5' 50. Naroča se pri založništvu: (1 lil Raznalsik® Uprava „NAPSEIA‘(. za S SeSesjo jan** X Že veste!! HimjamaiTiTiiV,r rt da se debi vsakovrstne pletenine, kot pleteno pohllie, coupe- m potne košare, cvetlične miške, košare »a razpošiljanje sadja itd. po znatno znižanih cenah v Pietarski šoli ¥ Strnišcu pri Ruiu, Slovenila. Trgovdl Zahtevajte, sklicujoč se na ta oglas, Specejalne ponudbeI hlačevine, modrotiska, zdirja, klota, razne podloge, Stolov, sukanca i. dr. dobe dober in lahek zaslužek. Naj se zglase v upravi „Napreja“. Dvokolesa, nova z dobro pnevmatiko po K 2500-—. PlaiČi in zračne cevi po znižani ceni. F. ttSTJEl, LJ11JSM. Stari tijit.28. Prta imifiista lina»nuje h trti! na Bregu pri Ptuju je pričela z izdelovanjem torbic in drugega galanterijskega blaga iz najfinejšega usn!a. V zalogi ima tudi prvovrstne gamaše lastnega izdeika. Naročila se izvršujejo po »ajnižjih cenah. □a □□ o □ □ D Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod 1 ■' 1 najugodnejšimi pogoji. . ~." ■ ■ Prevzema vse bančne p o g 1 e pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovic, Opate a, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zapreb, 77777- - - Trst, Wien. .............- ' v .'-v- mmmmm Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tuni inozemstvu. ss-ssssrssssss 117 SSšLi 11 zgrnit KI & ^isli ..UCltdiske tiskarue'* jr UubliunU