Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Ivan 11 en ko — Tiska tiskarna «Jadran« — Vsi v Kopru — Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorjeva ulica št. 26, telefon 170, poštni predal 2 — Celoletna naročnina 500 dinarjev, polletna din 250, četrtletna pa din 130 — Tekoči račun pri Narodni banki v Kopru št. 657-T-1G2 — Rokopisov ne vračamo
LETO IV. ŠTEV. 24
ill.
ar
Mm
m m
m

tiSlI \ ^
1 : t«
I'
Dobrodošli ob slovenskem morju
Ko vam izrekamo dobrodošlico, vsem, ki ste prihiteli na naš zlet, Iskreno želimo, da bi bil pokrajinski zlet »Partizana« 11, in 12. junija v Kopru množična revija dela in ospehov telesne vzgoje društev devetih okrajnih zvez »Partizana« s Primorske, Gorenjske, Ljubljane in Notranjske. Želimo, da bi nam zlet dal novih spodbud in poleta za še bolj množično lelesno-vzgojno (¡telo med našo mladino, Naj bi naša društva, naši vaditelji in članstvo ob njem pridobili novih izkušenj za še uspešnejše delo pri krepitvi telesnih, moralnih in umskih sposobnosti delovnih ljudi naše socialistične domovine.
Naš pokrajinski zlet je hkrati ena od prireditev, s katerimi naše
ljudstvo letos proslavlja deseto obletnico osvoboditve. Posebno pomembna je zato, ker slavimo ta praznik v Kopru, središj« krajev, ki so se šele pred nedavnim dc-Ikončno vključili v našo skupno rast. S to prireditvijo pa bodo člani 125-ih društev »Partizana«, kolikor jih bo sodelovalo na zletu, skupaj z gosii iz vse Slovenije, izrazili tudi svoje priznanje junaškemu istrskemu ljudstvu, ki ga četrt stoletja okupacije ni odtujilo domačemu jeziku in rodnim bra-ttoiri. Naš zlet bo tako hkrati praznik radosti, da je naš rod ob teh sončnih bregovih spet svobod sn kot galeb nad plavim! grebeni morskih valov in da sega danes naše okno v svet od Dragonje do Milj-
skega zaliva in tržaških vrat. Med desettisoči telovadcev, ki bodo v pestrih enotnih telovadnih oblekah ta dan nastopili, bodo Slovenci, Hrvati in Italijani. Tako bo naša mladina ponovno manifestirala bratsko povezanost in plodno sožitje tukaj živečih narodnosti. Upamo, da bo mladostni polet telovadcev in telovadk odjeknil tudi v vrstah tukajšne nacionalne manjšine in jim pomagal k še boljšemu spoznavanju in povezovanju z našo socialistično skupnostjo,
Koprčani se čutimo počaščene, da bo pokrajinski zlet »Partizana« prav v našem mestu in želimo vsem obiskovalcem ter telovadcem čim bolj prijetno bivanje v nr.ši sredini!
Zletni odbor.
V ponedeljek je utopil na jugoslovanska tla predsednik vlade Burmanske unije U Nu. Veličastni sprejem, ki. mu ga je pripravilo nad dvesto tisoč prebivalcev naše prestolnice, in prisrčno .srečanje z našimi najvišjimi predstavniki, sta najlepši dokaz, kako nam je ta obisk drag in kako dobrodošel med nami je visoki gost iz daljne Burme. Njegov obisk bo še bolj utrdil prijateljske vezi med. njegovo domovino in novo Jugoslavijo, usmeril in povezal napore narodov obeh dežela v njihovi borbi za ohranitev neodvisnosti, za sodelovanje med narodi, in za mir o svetu.
Deset dni bo predsednik U Nu naš got. Ob tej priložnosti se spominjamo dni, ko je bil naš predsednik republike Tito na obisku v prijateljski Burmi. Veličastni sprejem in iskrene simpatije, ki. jih je izrazilo burmansko ljudstvo do naših narodov, so bile eno največjih doživetij za nas vse, saj so potrdile, da ljudstvo Burme pozna in ceni naše napore in naše clelo. Prepričani smo, da bo visoki gost dobil med svojim bivanjem pri nas in preko njega .narodi prijateljske Burme, isti. vtis in potrdilo, da spremljamo njihovo delo in da se veselimo njihovih uspehov.
Podobno kakor Jugoslavija ima tudi Burma težko in mučno zgodovino. izpolnjeno z nenehnim bojem za svobodo in za neodvisnost. In v tem boju zavzema njen sedanji voditelj U Nu najvidnejše mesto. Prevzel je vodstvo svoje dežele v času, ko so divjali upori vseh mogočih političnih skupin in tujih plačancev po zahrbtnem umoru voditelja burmanskega osvobodilnega gibanja Aung Sana. Takrat so mnogi prerokovali konec Burme kot samostojne države, saj je bila legalna oblast omejena skoraj izključno le na glavno mesto Rangun, ki je bil popolnoma obkoljen.
Sovražniki burmanske neodvisnosti in samostojnosti so že računali, z zlomom. Toda ljudstvo je vzdržalo močne udarce, ki so ga zadali z izgubo svojega voditelja. Zbralo se je okrog V Nuja in se uspešno uprlo listini, ki so segali po njegovi neodvisnosti. V tem boju je zmagalo. Priborilo si je in ohranilo samostojnost.
Mlado republiko pa so čakale še mnoge težave in nevarnosti. Bila je kol kolonialna Idežela, gospodarsko zelo zaostala, brez lastne inteligence, brez upravnega in drugega kadra. S to težko dediščino se je morala boriti že od vsega začetka. Vendar je ljudstvo Burme premagalo tudi te težave in nastopilo zmagovito pot: graditve svoje dežele. Do danes so že postavili osnovo za industrializacijo, izvedli, so agrarno reformo in postavili zdrave temelje svojemu narodnemu gospodarstvu.
Za burmansko-jugoslovanske odnose pa je predvsem značilna zunanja politika nove Burme. Njeni voditelji na čelu z U Nitjem, so odločni nasprotniki blokov in se zavzemajo za ustvarjalno sodelovanje med narodi. To je izraženo tudi v dokumentu, ki sla ga podpisala predsednik Tito in predsednik Burmanske unije U Nu n začetku letošnjega leta. V njem stoji med drugim:
»Jugoslovanski in burmanski voditelji. so trdno prepričani, da lahko mir v sedanjih razmerah sloni samo na čelu koeksistence. Uporaba tega načela zahteva nenehno in aktivno prizadevanje, da bi ■uredili vsa važna mednarodna vprašanja, zlasti, tista, ki so glavni vir napetosti v svetu, z miroljubnim sodelovanjem
vseh držav, o njihovo skupno korist in ne glede na razlike v njihovih političnih in družbenih sistemih. Takšno sodelovanje mora sloneli, na načelih medsebojnega spoštovanja, neodvisnosti in suverenosti, neagre-sije, enakosti in nevmešavanja enih o notranje zadeve drugih. Nenehno uveljavljanje politike koeksistence ni omogočilo zmanjšanje mednarodne napetosti in s tem pripravilo pot čvrstemu in trajnemu miru.«
Prav spričo svoje načelne in miroljubne politike sta se Burma in Jugoslavija že zdavnaj znašli ramo ob rami. Spoznali sta se d težkih dneh, ko je človeštvo živelo v stalni napetosti, ki. jo je povzročala nebrzdana hladna vojna in je nad njim visela nova nevarnost oboroženega obračunavanja. Naše prijateljstvo in sodelovanje je bilo spočeto in utrjeno v skupnih naporih, da preprečimo novo katastrofo. To sodelovanje je imelo velike in pozitivne rezultate, ki daleč presegajo okvir zgolj meddržavnih odnosov med obema deželama. To je obenem naš skupni prispevek k pomiritvi o svetu in v tem smislu se razvijajo stiki med Burmo in med Jugoslavijo vse do današnjih dni.
Zato pomeni obisk predsednika vlade Burmanske unije U Nuja mnogo več kot prijateljsko srečanje med predstavniki dveh držav. V njem vidimo potrditev uspešnega sodelovanja v zadnjih letih, kakor tu-da jamstvo, da se bo to sodelovanje še okrepilo in ruzširilo na nova področja, da bosta obe državi, čeprav geografsko oddaljeni in vsaka na svojem kontinentu, podpirali druga drugo v interesu napredka obeh dežel in ustvarjanja novih odnosov med narodi.
Politika aktivne koeksistence, kidati za dnem dosega nove zmage, ima v predsedniku vlade U Nitju svojega zvestega pristaša in tolmača. O tem govori, tudi njegovo udej-stvovanje na mednarodnem prizorišču, kar je prišlo zlasti do izraza na veliki azijsko-afriški konferenci v Bandungu, kjer se jo U Nu zavzemal za spoštovanje nacionalne neodvisnosti in nedotakljivosti, za enakopravnost malih in velikih in za spoštovanje temeljnih človečmiskih pravic, o čemer govori tudi sprejeta resolucija.
In prav v tem pogledu sta danes Burma- in Jugoslavija na skupni poti, kakor sta to potrdila ob izmenjavi. zdravic na slavnostnem kosilu u Beogradu oba voditelja, Tito in U Nu. Predsednik Tito je ob tej priložnosti poudaril, da lahko že zdaj ■ugotovimo, da načela politike ko-cksistencc dobivajo svojo konkretno vsebino in da ■jih svet čedalje bolj sprejema kot edini način, da ohranimo mir in razvijemo demokratične stike med narodi. Predsednik vlade U Nu je to -potrdil in dejal, da so mnoge dežele, oštevši Jugoslavijo in Burmo, pokazale svetu svetel vzgled, da je možna ko-eksistcnca med dravami z različnimi političnimi, in gospodarskimi sistemi. Poudaril je, da jc bil takšen vzgled poslanica upanja svetu živečemu pod težo strahu pred. večnim oblakom vojne.
Za časa svojega bivanja pri nas si bo predsednik vlade Burmanske unije U Nu ogledal več naših industrijskih objektov, krajev, zgodovinskih in drugih znamenitosti. Pričakujemo tudi, da ga bomo imeli čast pozdraviti n našem mestu ter ob tej priložnosti izraziti naše iskrene želje burmanskemu ljudstvu za napredek in procvit samostojna in neodvisne B firme.
Zadnji teden je bil po važnosti mednarodnih dogodkov zelo razgiban iin bogat. Sovjetska zveza razvija živahno diplomatsko aktivnost in je med drugim presenetila sVet s povabilom zahodnonemškega kanclerja Adenauerja v Moskvo na prijateljski obisk. V ospredju zanimanja
£
a je vsekakor četverna konferenca, d predvidoma od IS. do 21 julija v Ženevi. Dva dni pred tem bi se sestali zunanji ministri štirih velesil. Konferenca bo izredno važna in bo pokazala, kako daleč so pripravljeni iti štirje »veliki« v zavarovanju svetovnega miru in kocksi-stencc.
Anglija ima še .vedno velike notranje težave zaradi nerešenih vprašanj in velike stavke železničarjev, ki jc močno prizadelo britansko gospodarstvo- Stavka je tudi preprečila svečano ustoličenje novega parlamenta, ki je pohitel, da bi že na svojih prvih zasedanjih razpravi 1 nekatere važne probleme in dal potrebna pooblastila vladi. Medlem pa so Trade unioni posredovali med železničarji in vlado zaradi prenehanja stavke, predsednik Eden pa je stavkajoče pozval, naj se vrnejo na delo še pred dokončno rešitvijo spornih vprašanj. To je zahteval celo kot pogoj za nadaljevanje pogajanj, ker stavka ogromno škoduje celotnemu gospodarstvu. V sedmih dneh je zaradi pomanjkanja surovin milijon delavcev brez dela. Tudi stavka pristaniških delavcev v šestih angleških lukali še traja.
Sicilske volitve v nedeljo niso prinesle pravzaprav nič novega. Na oblasti je še vedno ostala in še bolj utrdila svoj položaj večina, ki jo sestavljajo demokristjaini, monarhisti in neofašisti. Komunisti in socialisti imajo skupaj 30 mandatov od 90, kolikor je vseh.
.iRzen obiska burmanskega premiera Jugoslaviji, o katerem pišemo na drugem mestu, vzbuja veliko pozornost potovanje indijskega ministrskega predsednika Nehruja, Na svoji poti jc obiskal mimogrede Egipt, kjer se je nakratko sestal s predsednikom vlade Naserjem, nalo pa je preko Rima potoval v Prago, kjer se je zadržal v ponedeljek v razgovoru s češkoslovaškimi državnimi voditelji. V torek je s posebnim sovjetskim letalom odpotoval v Moskvo, kjer so mu priredili navdušen sprejem. Prinesel je osebno poslani-
160 let š ile oa Fatinari pri IrsiE
V Lonjerju pri Trslu je bilo v nedeljo veliko in lepo slavje, ki je združilo vse tržaške Slovence. Vsa okolica in mnogi gostje od drugod so proslavili 160-letnico ustanovitve slovenske šole na Katinari. K redki slovesnosti so se zbrali zlasti mnogi bivši in vsi sedanji učenci te š.ole, ki je slovenskemu narodu na Tržaškem dala mnoge zavedne borce za njegov obstoj in napredek. Udeležili pa so se slavja tudi člani jugoslovanskega predstavništva v Trstu s konzulom Mitjo Voš-njakom na čelu,
Slavnosti govor je imela učiteljica na katinarski šoli in domačinka iz Lonjerja Anica Kalanova. Na kratko je orisala zgodovino te •pomembne prosvetne ustanove, ki je skupaj s proseško in škedenjsko sploh najstarejša slovenska šola na Tržaškem. Njeno veliko življenjsko moč je sicer presekala za nekaj časa fašistična okupacija, zato pa je že med vojno po zasilnih prostorih, povsem pa po končani vojni zaživela šola novo življenje. Na koncu je učiteljica naslovila poziv na slovenske starše — nekdanje učence te šole — naj še naprej šoli pomagajo in jo razvijajo, ker je tudi od njih odvisno, kako se bočto v njej vzgajali in bistrili tudi njihovi otroci.
Pevski zbori iz Lonjerja, s Kati-nare, iz Boljunca, Bazovice, Bor-Bta in Rovt, folklorna skupina iz Brega, otroci katinarskega šolskega okoliša in domača godba na pihala so nato skupaj priredili izredno uspel kulturni program, nakar je nastalo splošno ljudsko veselje. Proslava je bila prava manifestacija slovenstva. saj so se v Lonjerju v nedeljo zbrali tržaški Slovenci ne glede na politično prepričanje.
eo predsednika indijske republike dr. Prasada, pa ludi v svojem imenu je prisrčno pozdravil Sovjetsko zvezo in Moskvo. Nehru se bo v Rusiji zadržal dva tedna in bo imel s sovjetskimi voditelji! razgovore o splošnem položaju v svetu. Spremlja ga njegova hči Indira Gandlii. Obiskal bo več večjih mest v SZ, po končanem obisku pa bo odpotoval v Varšavo, nakar bo tudi gost v naši državi.
Indija je v svojih prizadevanjih za rešitev mednarodnih vprašanj mirnim potom zelo aktivna. Tako je osebni Nchrujev odposlanec Krišna Menon odpotoval v Anglijo in ZDA, kjer se je razgovarjal z najvišjimi državnimi predstavniki o položaju na Dalnjem vzhodu, zlasti glede na Formozo. Razgovarjal se je tudi o vprašanju Kitajske, o ameriških letalcih in o tem, da bi lahko prišlo do neposrednih razgovorov med LR Kitajsko in ZDA.
Nemška vlada je bila rekonstruirana. Zunanji minister je postal dosedanji vodja parlamentarne frakcije krščanskih demokratov Ileinrieh von Brentano, dosedanji pooblaščenec vlade za vojna vprašanja Theodor Blank pa je poslal obrambni minister,
Francija ima kljub rešitvi tuni-škega vprašanja še vedno velike težave v severni Afriki zaradi položaja v Maroku in zlasti Alžiru. Vlada je obljubila določene koncesije alžirskim nacionalistom zaradi ublažitve napetosti in prenehanja sovražnosti, ki silijo Francijo, da mora držati v stalni pripravljenosti velike kontingente vojske.
SGKZ ludi ¥ Gorici
V nedeljo je bil v Gorici ustanovni občni zbor Slovenske gospo-darsko-kul turne zveze. Skupščine se je udeležilo veliko število delegatov in gostov iz Gorice, vse Goriške in Beneške Slovenije pod Italijo, iz Trsta in celo iz Koroške. •
Zborovanje je v imenu pripravljalnega odbora odprl goriški občinski svetovalec Bogomil Pavlin, V
Ob zaključku beograjskih razgovor«
)V
svojih pozdravnih besedah je ugotovil, da navzočnost delegatov in velikega števila gostov dokazuje življenjsko povezanost vseh Slovencev v zamejstvu. Po izvolitvi delovnega predsedstva je zborovalce pozdravil dr, Mirko Zwitter, ki je govoril o stanju na Koroškem in politični dejavnosti koroških Slovencev pod Avstrijo. V imenu tržaške SGKZ je prisotne pozdravil dr. Angel Kukanja, v imenu Slovencev ob Nadiži in Teru pa Izidor Predan,
Izčrpno poročilo o pomenu In namenu nove' organizacije za Slovence pod Italijo je podal Viljem Nanut. Dotaknil se je v zvezi s posameznimi organizacijami in ustanovami vse kulturne in gospodarske dejavnosti Slovencev zlasti v Gorici in drugod pod Italijo. Dejal je, da bo občni zbor važen mejnik v zgodovini zamejskih Slovencev pod Italijo. Obravnaval je tucli nekatere najbolj pereče probleme, kot je to nerešeno vprašanje slovenskega šolstva v Italiji in podobno.
Organizacijsko strukturo nove organizacije je nato obrazložil Miladin Gerne, nakar se je razvila živahna razprava, ki je pokazala, da vsi zelo resno pojmujejo novo organizacijo. Soglasno so pozdravih napore slovenskih prosvetnih delavcev za uzakonitev slovenskih šol v Italiji. Sprejeli so tucli poslovni pravilnik in izvolili upravni odbor z dr. Lamber-lom Mcrmoljo kot predsednikom na čelu.
Na pomoči
Prejšnji četrtek so bili v Beogradu zaključeni meddržavni Tazgovori med najvišjimi predstavniki Sovjetske zveze in Jugoslavije. Objavljena je bila skupna deklaracija, zasnovana na načelih mirnega sodelovanja, borbe za mir iin aktivne koeksisten-ce v svetu.
Deklaracija vlad Federativne ljudske republike Jugoslavije in Zveze sovjetskih ' socialističnih republik je značilna predvsem po obojestranski želji za uporabo .načina pogajanj v reševanju mednarodnih vprašanj in utrjevanju sodelovanja med narodi in državami. Prijateljstvo in borbeno sodelovanje med narodi obeh držav se je zlasti razvilo v letih vojne proti fašističnim zavojevalcem. Vladi sta se sporazumeli, da bosta storili nadaljne ukrepe za normalizacijo odnosov in izboljšanje sodelovanja v korist njunih narodov in zmanjšanju mednarodne napetost» ter utrditvi miru na svetu.
Razgovori, ki so potekali z namenom utrjevanja zaupanja in sodelovanja med narodi, slonijo na načelih nedeljivosti miru, na katero se lahko opira kolektivna varnost, spoštovanju suverenosti, neodvisnosti, integritete in enakopravnosti držav v medsebojnih odnošajih, priznavanju in razvijanju miroljubne kocksl-štence med narodi, izvajanju načela medsebojnega spoštovanja in nevme-šavanja v notranje zadeve, .pospeševanju medsebojnega in mednarodnega gospodarskega sodelovanja v cilju odstranjevanja težav pri zamenjavi dobrin in ovir v razvoju proizvajalnih sil v svetu, dajanju pomoči po ustreznih organih OZN v korist nerazvitim področjem za razvoj svetovnega gospodarstva, odstranjevanju propagandnih oblik zava-janja in sejanja nezaupanja, ki otež-koča ustvaritev konstruktivnega ozračja za mednarodno sodelovanje, dalje obsojanju sleherne napadalnosti .in vsiljevanju politične in gospodarske dominaciji,• in končno priznavanju, da politika vojaških blokov povečuje mednarodno napetost in nevarnost vojne.
Obe vladi sla se sporazumeli, upoštevajoč načela Ustanovne listine Združenih narodov, da je treba zastaviti nadalnje moči za utrjevanje vloge Združenih narodov. Pri tem sla soglašali, da bi bila ta načela potrjena s tem, da bi dali Ljudski republiki Kitajski mesto zakonitega zastopnika v OZN, Prav tako soglašata obe vladi, da je treba odstranjevati nevarnosti, ki ogrožajo mir na svetu kot so: zmanjšanje in omejitev oboroževanja, prepoved atomskega orožja in uvedba splošne kolektivne varnosti v Evropi, ld naj temelji na sporazumu, kakor tudi o vprašanju uporabe nuklearne energije v miroljubne namene. V Deklaraciji je poudarjeno, da bi se na ta način ustvarilo ozračje, ki bi omogočilo miroljubno reševanje perečih prvorazrednih mednarodnih problemov. Hkrati pozdravljata vladi sklepe konference v Bandungu kot pomemben prispevek k ideji sodelovanja in pomoči narodom Azije in Afrike za utrditev njihove politične in gospodarske neodvisnosli.
Pozornost razgovorov je bila posvečena razčlembi dosedanjih odno-šajev med obema državama in perspektivah za nadaljnji razvoj. Vladi ZSSR in Jugoslavija sta se sporazumeli, da bosta storili vse potrebno za normalizacijo odnosov gospodarskega, kulturnega, prijateljskega sodelovanja z izmenjavo socialističnih izkustev in mnenj, kakor tudi za sklenitev pogodbe o ureditvi državljanstva, upoštevanju načela človečnosti pri državljanih ene pogodbene strani, ki žive na ozemlju druge strani, Prav lako zagotavljata obe vladi, da bosta ščitili pravice državljanov druge strani na svojem ozemlju.
Na koncu deklaracije je rečeno, da sta se obe vladi zedinili, da bosta zastavili največje napore za uresničenje nalog in sklepov iz te deklaracije v korist nadaljnjega razvoja medsebojnih odnosov ter v korist pospeševanja mednarodnega sodelovanja in krepitve miru v svetu.
V petek so sovjetski državniki zapustili našo državo. Pol delegacijo je odpotovalo naravnost v Moskvo, del z Nikito Hruščevim in Bulgani-nom na čelu pa je odpotoval v Sofijo •kjer je imel razgovore-z'bolgarskimi državnimi voditelji. Iz Sofije je delegacija ZSSR odpotovala v Bukarešto, kjer je imela širši sestanek z državnimi voditelji Rumunije, Madžarske in Cehoslovaške. Povsod so sovjetski državniki seznanili svo-.je gostitelje z najnovejšim razvojem situacije glede na normalizacijo odnosov ZSSR z Jugoslavijo. Vse da slutiti, da bodo sovjetskemu vzgledu kmalu sledile druge države vzhodnega blcka, saj že napovedujejo bližnji obisk najvišje bolgarske delegacije v Beogradu, ki mu bodo verjetno sledili še drugI
t/ Mkai i/AsiaU
VARŠAVA. — TASS poroča, da jc začela veljati pogodba, ki jo je 14. maja letos sklenilo v Varšavi osem vzhodnoevropskih dežel, Agencija pripominja, da so vse dežele, 5ci so podpisale to pogodbo deponirale svoje ratifikacijske listine pri poljski vladi.
DUNAJ. — Po pet in pol ure trajajoči debati je avstrijski parlament soglasno odobril državno pogodbo o vzpostavitvi demokratične in neodvisne Avstrije. S tem je dunajski parlament prvi ratificiral pogodbo, ki so jo petnajstega maja podpisali ministri za zunanje zadeve ZDA. ZSSR, Velike Britanije, Francije in Avstrije. Predsednik republike Theodor Körner bo podpisal pogodbo, ko jo bo odobril še Bundestag.
*
NEW YORK. — Generalni tajnik OZN Hammarskjöld je poslal vladama Egipta in Izraela poziv, naj se spničo' sedanjega položaja na •njuni meji vzdržita prenagljenih korakov. Hammarskjöld je pozval obe deželi, naj ne storita ničesar, kar bi lahko povečalo napetost na srednjem vzhodu.
Odveč bi bilo zdaj ponavljati, kakšno neprecenljivo škodo je povzročila tržaškemu delavstvu razbi-jaška politika Vitt.oria Vidalija, naslonjena na nesrečno resolucijo Informbiroja. Le redki so še s tako strastjo in osebno prizadetostjo izkoristili prelom med Moskvo in Beogradom v svoje osebne namene, spretno prikrite z raznimi pretvezami in frazami o »edinozveli-•čavnem stalinizmu« in podobno. Ko pa se je zdaj sovjetska politika pod pritiskom razmer in notranjih spremembah spremenila ter je Sovjetska zveza sklenila normalizirati odnose z našo državo, se je Vidah nenadoma znašel v situaciji, ki je v popolnem nasprotju z njegovimi nameni. To ga je prisililo, da se je pred svetom razgalil in pokazal svoje pravo bistvo.
Vidali je v svojih glasilih »II Lavoratore« in »Delo« takoj po objavi govora, ki ga je imel Niki-fca Hruščev na zemunskem letališču ob prihodu v Jugoslavijo, objavil vrsto člankov, polnih protislovij. Tako po eni strani trdi, kako mu je pri srcu normalizacija odnosov med ZSSR in Jugoslavijo, ker je v interesu miru, po drugi strani
pa negira vse, kar je Hruščev izjavil glede resolucije Kominforma, napisal je, »da tržaška KP nima zdaj v s'voji politiki kaj menjati in se nima glede na minulih sedem let ničesar kesati. Mi smo dali resoluciji veljavo z našimi dokumenti, z naših trpljenjem, z našim izkustvom, brez posredovanj nekega Berije in agentov imperializma!« Kot po eni strani odobrava, Ai je Hruščev resolucijo razstrgal, »da bi zravnal pot in odstranil zapreke«, tako po drugi strani pravi, da je nc bi smel raztrgati, ker je po nje-kovem mnenju pravilna.
Ko Vidali govori o »naših dokumentih, našem trpljenju itd.«, se nehote spomnimo na besede Hru-Sčeva, ko je v svojem zemunskem govoru omenil kot enega glavnih razlogov resolucije »dokumente, ki so bili delo sovražnikov socializma in ljudstva, prežiran;a vrednih agentov imperializma in provoka-itorjev,« In ko je zdaj Hruščev resolucijo in vse dokumente, ki so jo pomagali sestaviti, odločno raz-
trgal, pa Vidali govori o tem, da ostaja pri teh dokumentih, ki jih je tudi sam pomagal dobaviti. S tem je postala njegova vloga popolnoma jasna, razen tega pa tudi precej njegovih namenov — in njegovi pravi gospodarji.
Postalo je dokončno jasno, v kolikor ni bilo že doslej iz vsega njegovega delovanja razvidno, da je Vidali neposreden sluga italijanskega novofašističnega iredentizma in njegovih politikov. Ze ponovno so eksponirani iredentistični časopisi pohvalili »junaško« zadržanje Vidalija — tako leta 1948 in naslednja, kot še prav posebno ob zadnjih dogodkih po beograjskem sestanku. Italijanski šovinisti niti nc pokušajo skriti svojega veselja nad takim razvojem dogodkov in kujejo v zvezde.
Vidalijevo trmoglavo vztrajanje na razbijaških pozicijah je presenetilo zlasti njegove italijanske kolege, Luigi Longo, eden od voditeljev italijanske KP, čeprav sam
podpisnik zloglasne resolucije, je v svojem glasilu »Unita« obsodil Vidalija najmanj nepremišljenosti. Ostalo pa ni samo pri tem, Vidali je v torek nenadoma odpotoval v Rim, kjer se bo menda dokončno odločila njegova usoda, ki pa nas zanima samo v toliko, v kolikor je neposredno vezana za razvoj naprednega delavskega gibanja v Trstu. Dogodki bodo verjetno že v. bližnji prihodnosti pokazali, kako bodo tržaški delavci in komunisti obračunali z Vidalijem za vs'e tisto, za kar so bili v zadnjih sedmih letih zaradi njegove razbijaške politike prikrajšani.
Vidali je bil vedno prepričan sovražnik nove Jugoslavije in na istih pozicijah z italijanskimi ire-dentisti. Ni mu bilo nikoli mar so-sialističnih in komunističnih načel in morale. Jugoslavija mu je bila do leta 1948 napoti, da ni mogel povsem ostvariti svojih temnih namenov in je zalo z velikanskim veseljem pozdravil resolucijo IB. Odtod tudi njegovo sedanje vztrajanje na starih pozicijah, pri »dokumentih« itd. Vso škodo, ki jo je s svojim početjem povzročil, pa bo mogla oceniti šele zgodovina.
Ob otvoritvi gospodarskega razstavišča v Ljubljani
V soboto je bilo ob veliki udeležbi povabljenih predstavnikov ljudske oblasti in gospodarstvenikov ter drugih javnih delavcev Slovenije slovesno odprto Gospodarsko razstavišče. Po polnih trinajstih letih je tako slovensko glavno mesto dobilo dostojno nadomestilo za svoj nekdanji veleseem, ki je ¡imel važno vlogo v. gospodarskem življenju Slovenije.
Sedanje gospodarsko razstavišče jc zgrajeno na povsem novem mestu. Leži ob najlepši cesti Ljubljane, ob Titovi magistrali, ¡ki je v podaljšku zveza proti Italiji 'in Avstriji. V bližini bo stala nova ljubljanska železniška postaja in v prihodnosti bo to najlepše središče mesta. V ¡izredno kratkem času — komaj i pol leta so trajala dela — je bilo razstavišče pripravljeno in urejeno do sedanje faze. To pa je šele ena tretjina zamišljenega načrta, tako da bo ta ustanova v resnici lahko reprezentirala slovensko gospodarstvo >'.n naše možnosti na sološno. Razen lepih razstavnih prostorov pa je poskrbljeno tudi za okrepčilo in razvedrilo obiskovalcev. Na razstavišču je namreč tudi restavracija. ki hkratu lahko postreže kakih 500 gostov, in pa prireditveni prostor, K za zdaj razpolaga s 1300 sedeži. Ima oder 10 krat 10 metrov, ki lahko služi tudi za najzahtevnejše iJiireditve na prostem, razen tega pa tudi za kino-predslave. Ves prostor je pokrit, tako da so prireditve lahko ob vsakem vremenu. S tem je Ljubljana pridobila tudi sodoben prireditveni prostor, kakršnega doslej še ni imela.
Tik pred otvoritvijo so opravili šc zadnja dela pri vhodnem delu razstavišča. Telčno ob enajstih so fanfare naznanile začetek slovesnosti. Na strehi upravnega poslopja so razvil", zastave Jugoslavije, Anglije, Avstrije, Nemčije in Švice — držav, ki sodelujejo na razstavi uporabe in obdelave lesa. S to mednarodno razstavo ie namreč razstavišče začelo svojo bogato življenjsko pot. Vse prisotne, med njimi zlasti tovariša Borisa Kraigherja iin Ferda Kozaka, je po odigra-nju državne himne najprej pozdravil direktor razstavišča Leopold Krese. Na kratko je orisal namen te nrive gospodarske ustanove, ki ima veliko širši pomen, kot pred-
vojni velesejem. Zahvalil se jc ljudski oblasti, zlasti Izvršnemu svetu LRS in ljubljanskemu mestnemu odboru za vso pomoč, ki so jo nudili pri izpeljavi in uresničitvi zamišljenega ,projekta ¡razstavišča. Nato ije povzela besedo tovarišica Mara Dermastia, Id je kot predsednica Trgovinske zbornice LRS čestitala kolektivu razstavišča k ostvar-jenemu uspehu.
Zatem je govoril tovariš dr. Marjan Brecelj.. podpredsednik Izvršnega sveta LRS, ki je Gospodarsko razstavišče formalno o tvoril in ga
tudi v lokalnem, okrajnem merilu proizvajalne sile ter jih zalo ne gre opuščati. Na koncu je izrekel priznanje vsem organizatorjem >'n sodelavcem pri tej ustanovi.
Po izvedenem umetniškem programu jc tovariš Viktor Avbelj s kratkim nagovorom odprl pno mednarodno razstavo lesa.
Razen mednarodne razstave lesa so za letos na sporedu še druge razstave. Tako bo od 2. do 14, julija turistična razstava, od 6. do 15. avgusta mednarodna razstava embalaže, od 3. do 11. septembra med-
gm nnp i^.
i vismmm»

* '«fe I
Varčevanje z lesom prikazuje posebna razstava v leseni lopi na razstavišču
lis 1 If 9
M ifk
f-:Xv.VSv:	• r'xl ,v« ...
PIHS : S
i^Kliiili
........
jjredal njegovemu namenu. V svojem govoru je poudaril, da smo Slovenci s tem zamašili vrzel, ki je nastala v našem gospodarskem življenju v noviih družbenih pogojih. Zato je tudi ljudska oblast vsestransko podprla zamisel Gospodarskega razstavišča in jo pomagala tudi uresničiti takoj, ko je bilo to mogoče. Poudaril je, da take razstave pospešujejo razvoj gospodarstva in
narodna razstava vin, od 24. septembra do 9. oktobra bo obrtniški velesejem; od 23. do 30, oktobra bo I. jugoslovanska razslava usnjarstva z mednarodno udeležbo, od 19. do 30. novembra pa bo II. mednarodna razstava radia in telekomunikacij. To je v kratkem program letošnjih prireditev, ki kažejo, kako je bila res potrebna ta gospodarska ustanova.
R. B,
Krompir je naša najvažnejša poljska rastlina, ki' pa jo v zadnjih letih močno ogroža koloradski hrošč, ki uničuje cele komplekse zemljišč. Vsa naša skupnost se mu je /oper-stavila in dosegla že prav lepe uspe ■ he v obvarovanju krompirjevih nasadov. Tudi letos se je že mnogo-kje pojavil. Zlasti številen je v Sloveniji na Ptujskem polju, prizane-šeno pa ni nobenemu predelu naše dežele. Tudi na Primorskem povzroča veliko škodo.
Najmočnejši pridelovalec krompirja v koprski okrajni skupnosti komun je postojnsko področje. Tam imajo tudi največ izkušenj iz uničevanja koloradskega hrošča. V lanskem letu kljub močno razširjenemu hrošču — z njim je ¡bilo po evidenci okuženo 83 odstotkov vseh krom-pirišč v okraju — ni bilo večje neposredne škode na jDridelku, ker so večinoma povsod izvedli uspešne zatiralne ukrepe. Najslabše je bilo v občinah Jablanica pod Snežnikom iu Premu. V lanskem letu je bilo evidentirano uničenih nad 280 milijonov ličink, 12 milijonov hroščev in tri'milijone skupin jajčk Organizacija akcije proti koloradarju je .bila lani drugačna kot prejšnja leta ali zato bolj učinkovita. Postavljeno je bilo plačano občinsko vodstvo, vaška vodstva pa so kmetijske zadruge ob zaključku akcije nagradila s primernimi denarnimi zneski. Občinski vodje so bili plačani iz sredstev' OLO — iz postavke za antldo-riforno službo. Okraj je tako prispeval v akcijo 3,425.000 din, medtem ko so zadruge dale 5,191.000 din. Vaška vodstva še niso v . celoti izpolnila vseh pričakovanj in niso bila občinskim vodjem dovolj velika opora.
Lani je bil večji poudarek dan
M
kemičnemu zatiranju, čeprav so ponekod še veclndo dajali prednost mehaničnemu — to pa :iz dveh vzrokov, Prvič niso imeli na razjjolago dovolj škropilnic, drugič pa jc bila bojazen j^red zastrupljenjem jnevc-lika. Mehanični način zatiranja je sicer bolj temeljit, vendar pa je učinkovit le pri začetnih okužbah •in na manjših parcelah. Škropljenje kr.omjjirja si le polagoma utira pot med pridelovalce. Temu so precej lcrive tudi primitivne naprave — nahrtne škropilnice — ki so vse doslej bile v rabi. Večji uspehi so bili doseženi, s prašenjem. Gospodarji so hitro uvideli njegovo prednost, posebno še pri delu z motornimi prašilci.
V letu 1954 je sodelovalo v akciji proti koloradskemu hrošču 175 nahrbtnlh škropilnic, 10 sadjarsko-samodelnih, 3 prevozne sadjarske, pet vprežnih in tri traktorske škropilnice ter en traktorski prašilec, 25 prenosnih motornih in 420 ročnih pra&lcev. Organiziran je bil šestdnevni tečaj za občinske vodje in dva dvodnevna tečaja za vodje škropilnih ekip. Na terenu je bilo šest strokovnih predavanj, razen lega pa je bilo objavljenih tudi nekaj člankov v časopisju. Pri zadrugah postojnskega okraja je bilo formiranih 36 škropilnih ckija.
Po zbarnih podatkih je bilo okuženih s koloradarjem 12.045 parcel v skupni površin: 1319 ha ali 83 odstotkov vseh krompirjevih površin. Poprašeno je bilo 581 ha, poškroplje-no 281 lia' zemljišč. Porabljeno je bilo skupaj 18.446 kg jsepein prahu, 2776 kg svinčenega arzena ta in 2414 kilogramov bakrovega apna. Sredstva so bila primerna, ¡in kjer so bila pravilno uporabljena, tudi učinkovita.
V minulih letih je vsa akcija zatiranja bremenila državni jiroračun, Ker je pri nadaljni razširitvi hrošča in nastalih velikih potrebah praksa pokazala, da bi. bilo to preveliko breme za državo, po drugI strani pa bi se zmanjšalo zanimanje za čim smotrnejšo porabo kemičnih sredstev, jc bilo že lani odločeno, da del stroškov nosijo pridelovalci krompirja.
Zdaj smo sredi akcije zatiranja koloradskega hrošča v letošnjem letu. Turi letos vodijo vsa dela občinski vodje. Kmetijske zadruge so predvidele potrebna sredstva za nakup zaščitnih sredstev po znižanih cenah. Kmetijske zadruge so sicer zagotovile precejšnje število motornih prašilcev in škropilnic, vendar pa je to še premalo. Nabavljajo tudi ročne prašilce »Sulz«. Razpoložljive nalirblne Škropilnice skušajo kmetijske zadruge razmestiiti po bolj od-daljenih zaselkih in domačijah, v nižini pa uvajajo in dajejo prednost delu z motorkami. Motorna škropilnica opravi dnevno dela za osem vinogradniških ročnih, motorni prašilec pa za šestnajst. SkrojMlnice so nabavili predvsem tam, kjer jc razvita proizvodnja semenskega krompirja, ker lahko istočasno zatirajo tudi krompirjevo plesen (fitoftoro). Razen tega skušajo saditi krompir na večjih in strnjenih površinah, ker je tako zatiranje lažje. Da ne bi zaradi tega, ker morajo zaščitna sredstva plačevati pridelovale", sami, padlo zatiranje in učinkovitost zatiranja, so pri kmetijskih zadrugah formirane ekipe za škropljenje krom-• pirišč Ekipe v .primernih časovnih razdobjih škropijo vsa krompirišča. ¡lastniku pa zaračunajo porabljena zaščitna sredstva in druge stroške.
Dobra organizacija in veliko zani-' rnnnje sta porok, da tudi letos veliki škodljivec ne bo povzročil večjih izgub našemu kmetijstvu.
Keuc Jože
P e t: e k, 10. j u n i j a
DOPOLDNE: V GLEDALIŠČU SLOVENSKEGA PRIMORJA V KOPRU otvoritev pomorske razstave Pomorske srednjo šole iz Pirana »Deset let svobode na severnem Jadranu«. POPOLDNE: Na RADIU KOPER razdelitev nagrad in diplom najboljšim mladinskim aktivom, ki. so se udeležili radijskega tekmovanja primorskih srednjih šol. Tekmovanje je razpisal koprski Radio v počastitev desete obletnice osvoboditve.
ZVEČER: Koper — PRIHOD V KOPRSKO LUKO tradicionalne Istrske regate.
Sobota, 11. junija
DOPOLDNE: V KOPRSKEM MUZEJU otvoritev razstave NOB in. razstave kulturno-zgodovinskih spomenikov Slovenske Istre. V GLEDALIŠČU SLOVENSKEGA PRIMORJA otvoritev razstave koprskega Filalelističnega društva: Šport in telovadba na znamkah.
ZVEČER: Nočna zletna regata v KOPRSKEM ZALIVU. Oh svitu žarometov in umetnega ognja bodo razen jadralcev in veslače v domačih društev iz Pirana, Izole in Kopra nastopili tudi udeleženci tradicionalne Istrske regate. Nad 50 najboljših jadrnic vsako leto oh zahodni Istrski obali tekmuje za prehodni {»Istarski plamenac«: Startajo v Pulju ter jadrajo nato mimo Rovinja in Umaga do Kopra ter od. tam v Poreč in nazaj v Pulj. Sodelovale bodo jadrnice nacionalne klase »I.—5« ter internacionalne klase "Star«, »Krstaši«, »R—5,5« in »Dragan«.
V SOBOTO IN NEDELJO ZVEČER bodo po koprskih ulicah in trgih igrale godbe za ples.
TELOVADNE PRIREDITVE
Sobo t a, 11. j u n i j a
Ob 0. uri: Začetek tekmovanja mladine in članstva v ljudskem'mnogoboju in mnogoboju na orodju na vojaškem vežbališču poleg Stadiona.
Nedelja, 12. j u n i j a
Ob 6. uri: Glavna skušnja vseh oddelkov v množičnih skupnih vajah na štadionu.
Oh 10.30. uri: Sprevod telovadcev in tekmovalcev po ulici. Jugoslovanske ljudske armade, Nabrežju Franca Planinca, Belvcderju
I.	maja in po Verdijevi ulici na Trg Revolucije. (Zbirališče na štadionu).
Po končanem sprevodu bo na Trgu revolucije zboro-i a nje, na katerem bo govoril pokrovitelj zlela Boris Kraigher.
Ob 15.00 uri: Glavni nastop na štadionu z naslednjim 'sporedom:
1.	Pozdrav.	»
2.	Moška deca — vaja z dolgimi palicami. Zložil Ciril Hočevar, Maribor.
3.	Vsi, oddelki — vaje na orodju, raznoterosti, telovadne igre in teki.
-/. Članice — vaje s kiji. Zložila Milojka Božič, Celje. 5. Pionirke — proste vaje. Zložila Ljubica Lorger, Maribor.
0. Člani — vaje vzorne vrste na drogu. 7. Mladinke in članice — proste vaje. Zložila Jelica Vaz-zas, Ljubljana.
S. Jugoslovanska ljudska armada —• vaje s puško. 9. Člani in članice — izmenjski teki. (Člani 400 ■: 300 ■:
x 200 x 100, članice 4 x 00). 10. Ženska deca — proste vaje. Zložila Lidija Šifrer, Ljubljana.
II.	Mladina in članstvo — atletika, skoki, lučanja in teki.
12.	Pionirji — vaje z zastavicami. Zložil Bojan Hrovatin, Ljubljana.
13.	Članice — vaje vzorne vrste na dvovišinski bradlji.
14.	Mladinci in člani — proste vaje. Zložil Bojan Hrovatin.
14. Mladinci in člani — proste vaje. Zložil Bojan Hrovatin, Ljubljana.
Vstopnice
za sedeže na tribuni v stadionu prodajajo o zletni pisarni, v knjigarni LIPA, v informativni pisarni. pri podjetju BOR in pri blagajni štadiona v soboto in v nedeljo. Cene vstopnicam je 50 din
Letos bodo nadaljevali elektrifikacijo dvotirne železniške proge Postojna—Ljubljana. Konec lanskega leta so elektrificirali progo od Postojne do Rakeka, zdaj pa nadaljujejo dela o smeri Logatca. Letos bodo delali tudi na elektrifikaciji proge skozi predor pod Karavankami. Razen lega izdelujeja istrokovnjak.i projekte za elektrifikacijo proge Jesenice—Ljubljana.
Tovarna »TUNT« v Sesvetskem Kraljevat pri Zagrebu je začela že lani izdelovati nove konstrukcije, med katerimi je tudi nekaj kmetijskih strojev. Pripravljalna delo gredo zdaj h koncu ter bodo začeli kmalu serijsko proizvajati ročne
motorne traktorje, ki bodo prišli v poštev predvsem za manjše ekonomije, za vrtnarje ter za obdelovanje sadovnjakov in vinogradov. Kakor predvidevajo, bodo s pomočjo tega traktorja lahko izdelali tudi kosilnico in druge stroje.
Podatki Zveznega statističnega zaroda kažejo, da je naravni prirastek nt}ši deželi znašal lani 304 tisoč ljudi. To je največji letni prirastek prebivalstva v Jugoslaviji, po vojni.
Prirastek prebivalstva je bil večji v vseh republikah, razen v Sloveniji, kjer se je lani rodilo kakih 3.000 otrok manj od leta 1953.
Dne 28. maja je začela o Zenici, redno obratovati tovarna surovega beneola in to o sklopu zeniške kolesarite. V kratkem bosta začeli obratovati še dve koksni peči. Tako bodo s štirimi kakšnimi pečmi s polno zmogljivostjo podvojili proizvodnjo surovega beneola. Iz surovega beneola bodo pridobivali lahki bencol, ksilol in toluol. Do konca avgusta pa bo \začela v sklopu te koksame obratovati tudi tovarna amonijevega sulfata.
Lepa slavnost v partizanski bolnišnici ;
V	nedelja je znova oživela soteska v Pasieah nad 'Logom in doživela pravi partizanski dan. Ta kraj je vse od osvoboditve obiskovan po številnih turistih in ljudi, ki jih zanimajo zgodovinski kraji naše borbe. Ni dneva, da ne bi sem prišla skupina ali pa posamezniki, Vsi obiskovalci občudujejo partizansko iznajdljivost in brezprimerno požrtvovalnost-
V	'nedeljo pa so ta kraj obiskali tovariši in tovarišice. bivši ranjenci, zdravniki in osebje, ki so bih. v tem samotnem kraju kot doma. Prišli so iz vseh krajev Primorske in Gorenjske. Med udeleženci slavnnsti je bil tudi zvezni poslanec Tomo Brejc, domačin iz teh krajev, narodni heroj Janko Rudolf, ki si je med borbo v tem kraju 'zdravil rane, dobljene v borbi, videli smo med drugimi prvega organizatorja te bolnice dr. Viktorja, nekdanjega načelnika sanitetnega oddelka IX. korpusa dr. Edvarda Pahorja in številne predstavnike političnega življenja.
Iz Postojne
Te dni je komisija za kmečko . mladino pri komunalnem komiteju mladine v Postojni izdala spored prvega festivala kmečke mladine v tej komuni. Festival bo 19. junija na državnem posestvu v Prestran-ku, kjer bo takrat logorovala zadnja skupina mladincev predvojaške vzgoje. Dopoldne bo svečana otvoritev s tekmovanjem mladih koscev, tek kmečkih fantov, in turnir odbojkaških skupin. Popoldne bo nastop gasilskih skupin z vajami in nato nastop dramskih in plesnih skupin ter tamburaških zborov iz vasi. Udeleženci festivala si bodo ogledli razstavo kmetijskih strojev, semen in umetnih gnojil.
Za zmagovalce v posameznih tekmovanjih so pripravljene lep? nagrade.
*
Sestanku iniciativnega komiteja mlcdine koprske skupnosti %komun, ki je bil v soboto v Kopru, sta prisostvovala predsednik in sekretar CK LMS ter član preds'estva CK LMS Rudi Bregar. Člani odbora so razpravljali o stanju organizacije na terenu po izvedbi komunskih konferenc. Vse konference je izvedel samo postojnski okraj, v Kopru in v Izoli bosta konferenci v kratkem izvedeni. Najbolj pereče je vprašanje v sežanskem o-kraju, kjer je bil predčasno neodgovorno razpuščen okrajni komite mladine. Osnovne organizacije ponekod se niti volitev niso izvedle, ker so dejansko brez vodstva. V ¡komunah nimajo iniciativnih odborov in se niti konference niso nikjer vršile. Tako stanje je odbor ugotovil še v tistih krajih kjer odbori mosoče nekaj delajo in se pripravljajo na konferenco. Organizacija m vodstvo ZK bi se morali pozanimati za to in odgovorne po-Iklicati na zagovor. To ie sedaj še bolj potrebno, kjer je odbor sklenil, da bo konferenca koprske skupnosti komun dne 26 junija v Kopru.
V	postojnskem okraju pa ugotavljamo, da je posebno v komuni Ilirska Bistrica in Postojna dejavnost mladinskih aktivov zelo živahna.
Vogrič Marija
Zaskrbljenost na Predmeji zaradi nedograjenega mostu
Predmeja, znana partizanska vas na robu Trnovske planote nad Ajdovščino je kakor samostojna republika, odkar so začeli gradili most čez velik prepad na cesti, ki pelje iz Ajdovščine na Caven. Most bi moral biti že dograjen. Predmejča-ni, ki so upravno, gospodarsko in kulturna navezani' na Ajdovščino, morajo zaradi tega, če hočejo samo z vozom v dolino, prepotovati celih 30 km več, kakor običajno. Pdteg tega pa imajo večino svojih košenin in pašnikov v dolini. Skrbi jih. kako bodo letos spravili seno za živino, s katero se ukvarja večina prebivalstva. Vozili seno po cesti, ki pelje na Gol in je dolga kakih 40 km, se jim vsekakor ne splača.
Dela na mostu so prekinili, ker ni več denarja. Nikakršnih izgledov pa ni, da bi se nekdo za lo zavzel. Nedograjeni most čaka.
Slavnost je začela v Logu, kjer so se udeleženci zbrali in v povor-ki odšli po slrmcm klancu milno domačije kmeta Podnivčana v sotesko Pasice, kjer jc danes nekdanja bolnišnica. Zbralo se ]e toliko ljudi, da skoro niso dobili prostora v soteski. Kratek govor je imela dr. Kranja, nakar je invalidski pevski zbor pod vodstvom Radovana Gobca zapel nekaj pesmi. Nato so predstavniki množičnih organizacij pred ploščo, ki je vzidana v skalo, in na grobove položili številne vence.
Popoldne so na hiši Janeza Patr-nelja, kjer je bila zadnja javka za bolnišnico, odkrili spominsko ploščo. Tu je govoril narodni heroj Janko Rudolf.
ffioritiiBie a
Prejšnjo nedeljo je bila v Koritni-cah obletnica odkritja spomenika 11 padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Kulturni spored so izvedli pionirji, sodelovala je godba na pihala iz Ilirske Bistrice.
Spomenik so postavili vaščani na lastne stroške in je stal okrog pol milijona dinarjev. Prostor za spomenik pa je odstopil S7-letn. Franc Tomšič.	J. G.
Koncert mladinskih pevskih zborov nižjih gimnazij okraja Sežana v Herpeljah
V nedeljo smo doživeli lep kulturni dogodek. V dvorani zadružnega doma je bil koncert mladinskih ,pev-iikih zborov nižjih gimnazij Tomaj, Sežana, Podgrad in Herpelje.
Taki koncerti so v sežanskem okraju že tradicionalni, Ze nekaj let jih prirejajo ob koncu šolskega leta in sicer vsakokrat v drugem kraju, kjer jc sedež nižje gimnazije. Kakor vsi dosedanji nastopi, je tudi ta prinesel poslušalcem veliko kulturnega užitka. Vsi zbori so se za nastop skrbno pripravili, kar so pokazali pri izvajanju. Najveličastnejši pa je bil skupen nastop vseh štirih zborov, ki so ob spremljavi klavirja zapeli tri pesmi. Iz 300 mladih grl je zadonela kot obljuba naši socialistični domovini: »Domovina, za teboj stoji mladina.«
Želeli bi. da bi prihodnje leto nastopalo več moške mladine, ki je bila tokrat v manjšini. Vsi poslušalci se toplo zahvaljujemo mladim pevcem in pcvovodje.m, okrajnemu odbora ljudske prosvete v Sežani in direk-toiju tukajšnje tovarne steklene galanterije, ki so organizacijsko in gmotno podprli to prireditev.
Z. A.
Pisma uredništvu
¥ Ajdovščini so na tesnem šolskimi prostori
Vprašanje šolskih prostorov je v Ajdovščini že dalj časa pereče. Glede na to so se že lani zavzele prosvetne oblasti in njihovo prizadevanje ni bilo zaman. Ljudski odbor mestne občine je izposloval 33 milijonov kredita (n danes je novo šolsko poslopje že pod streho. Toda z deli š? niso pri kraju. Urediti mu-
Obisk pri tabornikih v Postojni
Postojnski taborniki so večinoma mladi ljudje, gimnazijci in vajenci. Sestajajo se najraje na prostem, če je slabo vreme, pa v sobici, Id jo nnajo v domu za gimnazijo. Člani voda »Kon Trki« so sobo okrasili z vodnimi zastavicami in slikami. Obiskali smo jih pri seji. Na seji sta bila navzoča ludi tajnik Društva prijateljev mladine in sekretar LMS iz Postojne, Delegat nasdrugi seji Starešinskega sveta ZTS v Ljubljani, tabornik Hugon, poroča, da bo tretji zlet ZTS v Ljubljani, dalje potovalni tabor v Črno goro. izlet na Norveško in taborjenje v Avstriji ob Milstaskem jezeru. Postojnski taborniki se bodo udeležili, III. zleta v Ljubljani, ostalih pa ne,- ker so gmotno preslabi. ,n nimajo krojev.
Rod »Kraških viharnikov« bo taboril v avgustu ob morju v Urinju. Večina tabornikov bo julija delala, da .si bo prislužila potrebni denar za taborjenje.
Do sedaj v Postojni še nismo mogli organizirati najmlajših tabornikov, čebelic in medvedkov. Ti bodo veseli, če bo zanje uspelo organizirati taborjenje v Rakovi dolini. Šotore bi jim pomagali postaviti starejši taborniki.
Ob koncu šolskega leta bomo po-. stavili propagandni tabor sredi Postojne. Ob tabornem ognju bomo proslavili desetletnico osvoboditve, taborniki pa bodo polagali obljubo in izvedli kratek kulturni program.
• (JOR)
rajo še notranjost: poslopja, ki bo Imelo šest zračnih učilnic, dokon-čati zunanji omet zidov in malenkostna inštalacijska dela. Za vsa ta flela in za nabavo nove opreme bi potrebovali še okrog 10 milijonov dinarjev, Kakor izgleda bodo do teh sredstev težko prišli, ker je investicijski sklad okraja za letos v glavnem že skoraj izčrpan. Mestna občina v Ajdovščini pa ne razpolaga s potrebnim.: sredstvi in so zaradi lega vsi v Ajdovščini zelo v skrbeh, kam bodo pošiljali 42 šoloobveznih otrok v prihodnjem šolskem letu. če ne bodo uspeli dograditi novega šolskega poslopja.
Sedanja šolska poslopja v Ajdovščini nikakor ne zadoščajo vedno večjim potrebam. V tem šolskem letu obiskuje v Ajdovščini osnovno šolo in gimnazijo 260 šoloobveznih otrok. Sedanje poslopje osnovne šole pa ima le 4 učilnice. V prihodnjem šolskem letu pa bo 302 šoloobveznih otrok. Kako bodo rešili stisko šolskih prostorov? Da je to vprašanje v Ajdovščini trenutno najbolj pereče, dokazuje med drugim tudi io, da gostuje en cel razred gimnazije že štiri leta v prostorih gradbenega podjetja »Pni morje«. V prostorih lesno-industrijskega podjetja pa je nameščena vajeniška šola. Navedena podjetja neprestano pritiskajo občino, naj poskrbi za ustrezne šolske prostore in razbremeni njihova poslopja.
Ljudski odbor mestne občine je primoran prositi za pomoč pri Izvršnem svetu republike. Ajdovska podjetja, ki bi pri tem lahko priskočila na pomoč s sredstvi iz fondov na prosto razpolaganje, so že tako obremenjena, da .v resnici nimajo s čun pomagati. Če ta prošnja ajdovskih občanov nc bo rešena, bo moralo učiteljsko osobje poučevati v treh izmenah, kar pa je več kakor naporno. Kdo izmed učiteljev in profesorjev bo s takimi pogoji ostal v Ajdovščini? To je vprašanje, ki povzroča skrbi slehernemu Ajdovcu.
Kraški viliarniki na proslavi v Ajdovščini
TutšS v Kopru - mirovna pogajanja
Od šestih, od sedmih zjutraj sedimo v uradu in napeto delamo. Sredi dela se oglasi oglušujoče radio iz sosednje, komaj nekaj metrov onstran ceste stoječe hiše. Delamo, a zbranost in mir, ki nam blagodejno pomagata pri delti, sta utonila v trušča kanconet in jazzov. Čez uro ali dve se radio umiri, živci se sprostijo in delo spet dobro napreduje. Ob desetih pričnejo prihajati stranke. Živci se spet napnejo; ni namreč lahko zadovoljevati potrebam in željam vseh. Po dvanajstih se oddahnemo. A kmalu se začne spet razlegati. na vso moč sosednji radio.
Do dveh ni bilo vse delo opravljeno, vrnemo se popoldne. Delamo, skoraj bomo gotovi.. Tedaj zahrešči kanconeta, ki jo moramo danes že tretjič poslušati. Sprašujemo sc, ali smo jo res dolžni poslušati?!
Da dokončamo delo, se bomo morali vrniti na delo zvečer. Morda si bo tedaj privoščil mir tudi vneti poslušalec radia. A že na oglu ulice zaslišimo ne enega, dva radia, kako vsiljujeta bližnji in daljni okolici jazz in kanconetc, ki jih bomo morali poslušati ta večer že tisočinen-krat.
Naslednje jutro pripoveduje tovariš: »Sinoči sem sc truden vlegel in kmalu zaspal, ¡z prvega spanja se zbudim. Po vsej hiši odmeva hrupno topotanje po lesenih stopnicah ter glasno govorjenje sosedov. Nazadnje zaloputnejo vrata. V stolpu bije ura dvanajst. Hrup se poleže. Zaspim. V najboljšem snu we zbudi nič kaj prijetna »podoknica«. P lian glas se razlega na vso moč po ulici ■in klati neslanosti, zraven mu pa pripeva hrupen smeh visokih ženskih glasov. Ura bije dve. Dolgo nisem mogel zaspati in najbrže bi bil prišel danes prepozno v urad, da m sosed ob šestih glasno navil budni-cc d radiu!«
»Nič bolje ni v naši hiši,« pripoveduje tovarišica.« Po lesenih stopnicah se ves dan podijo otroci in lo-putajo z vrati, da sc stara hiša stresa. Pri igri skušajo drug drugega prevpiti, da odmeva po vsej ulici. Nikdar še nisem opazila, da bi starši navajali otroke, naj hodijo mirno po stopnicah, naj nc kričijo in razgrajajo ter naj ne loputajo z vrati. Stene hiše so tanke, stropi niso izolirani. Skozi nje vdira že govorjenje; kako obupno se sliši dan za dnem glasno naviti radio, si lahko sami predstavljate. Moji živci popuščajo bolj in bolj. Bila sem pri zdravniku. Dal mi je zdravila in mi povedal, da stalno narašča število takih bolnikov ter da je edino učinkovito zdravilo MIR!«
Oglasili, so se tudi drugi tovariši. Eden izmed njih stanuje v ozki ulici, kjer so obesila podjetja zvočnike kar na ulico, da bi vabili in razveseljevali kupce. Srečni so kupci, a revež je, kdor tu stanuje in mora vse dni preživeli v hrupu ter poslušati največkrat reklame (ležko razumljivoI) tujih podjetij.
Govorili, smo tudi o doživetjih v gledališču in kinu, kjer ni nič redkega nekulturno žvižganje, otroški jok, glasno govorjenje, ropot, vsled hoje ali tekanja, škripanje s stoli in zbijanje z vrati v dvorani in na hodnikih v odmorih in med predstavo.
Zcdinili smo se, da so u Kopru nujno potrebna m i r o o n a pogajanja. Na konferenco bo treba seveda povabiti tudi. sotrpine iz Izole in Pirana ter vsega okraja z geslom: -MIR DELOVNEMU LJUDSTVU PRI DELU IN POČITKU« M. L.
ZakstJ v Kopru nimamo
še gairf&HB tns. pišnsiSa
Po osvoboditvi smo imeli v Kopru vrsto raznih zborovanj, političnih in kul.!u<>nih manifestacij, toda vsakokrat, bodisi r paradah ali na mestih zborovanja, so dajala duška razpoloženju, kakor se ob takih priložnostih spodobi, le godbe na pihala iz naših okoliških vasi ali če teli ni bilo mogoče organizirati, pa je bila povabljena godba odreda JNA iz Portoroža. Tudi pred dnevi, ko so Koprčani sprejeli. Titovo štafeto, smo ugotovili. da je na tej pomembni svečanosti igrala mladinska godba na pihala iz Sv. Aniona. Torej še vedno v Kopru nimamo godbe na pihalu. Zakaj? Ali sc res ne da na kakšen način ustanoviti laka godba? in dalje, mar v Kopru sploh ni človeka, ki bi sc za to zavzel?
Zvedeli smo, da je zanimanje v Kopru za ustanovitev take godbe. Precej dokaj izvežbanih muzikantov z lastnimi inštrumenti je tudi. Ne-kolikokrat so prav tako imeli vaje. Vendar resnosti • in dobrega organizatorja, ki bi stvar speljal do uspeha, pa ni. Godbeniki, ki so pripravljeni svoj prosti čas izrabiti za vaje izgubljajo moralo. Pri vajah ni nobene resnosti, čemur se pa ni čuditi, saj nimajo sploh še svojega ka-pebiika. To bi pa moral buli tak človek, organizator, ki bi. pri koprskih godbenikih uspel doseči disciplino, na drugi strani pa, da bi pri. prosvetnih oblasteh imel v tem pogledu nekoliko vpliva, saj za sestavo take godbe so potrebna• tudi sredstva. Recimo lepo bi bilo, če bi godbeniki imeli svoje uniforme. Če se kak inštrument pokvari, ga je treba popraviti, če kakšen manjka zaradi skladnosti, ga je treba nabaviti. Za to pa je potreben denar. Kako torej sestaviti v Kopru godbo na pihala?
Zdi se, če v desetih letih po osvoboditvi ni bilo v tem pogledu zaželenega uspeha, čeprav je bilo prizadevanje, da bo treba nadaljnih deset let, preden se bo za stvar nekdo resno zavzel. Saj vse tako kaže. Kakor sami. godbeniki pravijo, se za stvar nihče nc zmeni. Dejstvo pa je, da so za časa stare Avstrije in tudi Italije obstajale r. Kopru tri močne, godbe na pihala. Danes pa se ne moremo ponašali niti s tem, da občutimo potrebo pa taki godbi, ki je t: Kopru še vedno ni.
—dal—
Sedlo
V Sedlu so uredili in razširili okrog 600 m ceste. Pri tem delu so morali porušiti 50 metrov starega obrambnega zidu in zgradili prav toliko novega. Ceslo so razširili tudi v .vasi, zgradili ob njej dolg obrambni zid. Položili so 150 metrov betonskih cevi za odtok vode in uredili vse glavne odtoke. Za vsa ta dela so porabili nad 360.000 din in dodali še S00 prostovoljnih ur.
Letos bodo temeljito popravili \o-dovod. To delo bo verjetno zahtevalo tudi ureditev novega zajetja vode.
—id—
Stcmovišče
Stanovišče je kakih šesto metrov oddaljena od glavne, ceste. Ta cesta je prebivalcem povzročala velike težave, zato so jo lepo popravili. Pripravili so 120 m3 gramoza in pri tem prispevali 200 prostovoljnih ur. Ker je ta cesta le preveč strma, so se z občinskim ljudskim odborom dogovorili, d:a zgradijo novo, bolj položno cesto,
Ze lani so položili 30 metrov betonskih cevi za ocltok vode, letos bodo nabavili ludi nekaj novih za najnujnejša popravila vodovoda.
—td —
V	Materiji imamo že dalj časa prosvetno dvorano. Da jo imamo, je zasluga našega občinskega ljudskega odbora. Zadovoljni smo. da se bomo lahko vsaj malo kulturno razživeli.
Putujoči kino iz Sežane prihaja k nam od časa do čas'a. Želimo le, da bi nas večkrat obiskal.
Imamo pa še druge možnosti za kulturno udejstvovanje. V bližnjih vaseh so ljudje, ki bi se z veseljem Vključili v pevski zbor ker imajo dobre glasove. Manjka pa nam pe-vovodje, ki bi zbor vodil in učil.
Pred več leti smo imeli dramsko skupino, ki ie e.ktivno delovala. Sedaj je poteklo :'e nad šest let, kar -je za-Jpala. Poskusili smo u-stanoviti novo z mladino žc 1952 leta. toda žal nam ni uspelo. Vzrok je bil v premajhnem zanimanju mladine, nekaj pa tudi v tem, da nismo imeli primernega prostora. V tem času smo se naučili Fin-žgarjevo dramo: »Razvalina življenja«. Uspela nam je dobro in bi bili lahko gostovali šs v drugih vaseh, če bi imeli lastne kulise.
V	nedeljo je pri nas gostovalo kulturno prosvetno društvo iz Mi-siič s trodejanko »Poslednji mož«. Opazili smo, da so v i°ran:u kar doma. To nns je vspodbudilo, da smio ;kl,..nili, poživeči naše delo. Potrebno bo le malo več dobre volje. pa bo šlo.
Hálete! weeer w
Parábola v naslovu ni zgolj zaradi efekta (čeravno se letemu ne izogiba): gre namreč za pojmovanje, obvladovanje ali neobvlado vanje ritma domačega ku 1 turno-umetniškcga življenja. Baletna šola? Za ak proti! Pred letii smo jo ukinili, ker je (baje!) skalila miroljubno simbiozo - z Glasbeno šolo in ne nazadnje — ker je (zopet baje!) preveč obremenila proračun. Sicer pa; to je zgodovina, za nauk koristna, za razmišljanje dolgočasna. Umetnost baleta pr. nas, mislim v Jugoslaviji, še mirna trdnih temeljev. Slovenci sicer imamo zagrizenega Mlakarja, ki je balet postavil tja, kamor spada (mimo opernih vložkov, ki pa ne predstavljajo resnejšega dela za baletnega mojstra), mu izsilili pravico do življenja in po njegovem zgledu je po vojni zraslo na naših tleh razmeroma lepo število baletnih ansamblov, baletnih šol in podobnih institucij. Tudi v Koper jc segel c-dmev tega vsesplošnega in koristnega navdušenja in baletna šcla se je pred let. ■predstavila z uspešno produkcijo. Ce bi v teh treh letih šola nadaljevala z delom, bi imeli danes pač kaj več videti.
Slavko in Vuka Hiti sta se domislila, da b, vendar kazalo ustanovili baletno šolo. In sta jo ustanovila. Kar tako, brez »obrtnega dovoljenja«, na lastne stroške. Pred dnevi smo prisostvovali baletnemu večeru. Polna dvorana, ugodni glasoma in uspeli, To je vse, kar bi se dalo povedati. Predvsem menim, da bi bilo taka stremljenja, Id so trmasta in pogumna, podpret.. Kakorkoli že, kajti občinstvo, ki je dvorano napolnilo in dalo s svojim aplavzom veliko priznanja, je do neke mere že moralno podprlo ta stremljenja. Zdaj
France Bevk: Kavlmške pripovedke
Mladinska knjiga je že pred časom obljubljala Kavkaške pravljice izpod peresa Franceta Bevka, Zdaj so pred nami. 25 pravljic, živalskih basni, šaljivih pripovedk tvori vsebino te knjige. Nekatere so mladi bralci že srečali med stranmi »Cicibana« (Mi — dolgovi — krajcar), druge pa so nove in jih bodo zelo veseli. Knjigo človek prebere v eni sapi, zakaj tolike pristne napetosti, zanimivosti, jedmatosti, življenjske modrosti človek zlepa ne sreča, Niso zaman te pravljice narodne. Narod je ogromna zakladnica modrosti. Le spomnimo se na naše, srbske ali hrvaške narodne pesmi.
France Bevk .pravljic ni prevedel, marveč predelal čisto po svoje. To se pravi, da je vzel samo misel ali dogodek, ponekod več ali manj in razgrnil pred našega malega čitate-Ija v svojem tako prikupnem načinu pisanja tisto modrost, ki so mu jo dalrjni kavkaški narodi dali spoznati.
Svojevrstne so te pravljice, saj so last narodov, pri katerih je vse .pisano od obleke do misli, od čustvovanja do dela.
Ilustracije Rada Krošlja nedvomno veliko pripomorejo k razumevanju in dajejo še svojevrsten užitek. Nekatere so močne, zelo natančne v izdelavi in govorijo o precejšnji ekspre-sivni slikaijevi moči.
M. Brecelj
Josip Jurčič: Domen
»Domen« je druga povest, 'ki jo je napisal mladi Jurčič, ko mu je bilo 19 let in je začel hoditi v sedmo gimnazijo. K temu pisanju ga je opogumil uspeh njegove prve povesti »Jurij Kozjak«.
Domen je zgodovinska povest, veliko bolj življenjska kakor Jurij Koz-zajk. Dogaja se okrog leta 1750 v vasici Hudem nedaleč od pisateljevega rajstega kraja Muljave. Iz ljudskega pripovedovanja in iz lastnega opazovanja je Jurčič spletel zgodbo, ki ni zanimiva samo vsebinsko, ampak nam odkriva tudi globok prepad med podeželsikim denarnim grašča-koin in vaškim proletariatom. Na eni strani odurni, skopuški Sova, na drugi njegovi žrtvi, nesrečna sitara Meta in njen sin Domen. Pisatelj popolnoma jasno sočustvuje s proletariatom, čeprav, skuša biti objektiven in opisruje tudi Jurčevo dobroto in riše Domnove napake. Jurčič je sam izšel iz proletarske družine in nikoli ni izgubil stika s preprostim ljudstvom.
so na vrsti tisti, ki lahko še bolj uspešno pomagajo: z dekretom in denarjem.
Baletni večer nam je nudil tri baletne suite, cd katerih sta bili dve originalni stvaritvi domačih, koprskih skladateljev Ivana Se cika in Vladimira Lovca, ki sta torej tudi s svoje strani nadvse ugodno podprla Hi-tijev pogum. To je več, kakor si na primer lahko privoščil Ljubljana, ki že več let, če dobro pomnim, ni 'postavila na oder baletnega dela, za katerega bi napisal glasbo slovenski 'skladatelj. In na to' smo lahko ponosni.
Ivan Šček s. je zamislil svoj »Pomladni dan« v obliki 'kratke plesne suite z vrsto prostih motivov: sončni žarki, rože, žabice, metulj. Suita ima s.icer svojo muzikalno »drama-turgijo«, grajena je ,po logičnem zaporedju od sončnega vzhoda do zahoda z vmesn.mi »dnevnimi dogodki« v naravi, ki so seveda kaj 'hvaležna snov za otroško glasbeno-ko-reografsko doživljanje in njegov svet. Stavki so enoperiodni, navadna pe-semska cblika, motivika jasna, 'linije preprosto uglajene.
Ker so v tej točki nastopali otroci, je imel koreograf Hiti precej dela s pretehtavanjem. kaj je otrokom primemo, kateri gibni clc-menti so v skladu z naravno otroško gibnostjo in kako bi sicer otroci na določene glasbeno-ritmične prvine lahko reagirali. Kajti navadno pirueto bo otrok, ko ga naučimo, drugače opravil kakor balerina, ki je že deset let na odru. Baletno delo z otroki predstavlja trojno delo iil lerja človeka, k, bo imel poleg nenavadno dobre volje, precej potrpežljivosti še odnos delnega, razumevaječega učitelja, smisel za otroško izraznost in smisel za to, kako si bodo otroci lahko predstavljali vsebino, ki jo plesno upodabljajo. Pri Sčeku se je stvar posrečila, kajti suita ni zahtevna, otrokovi dojemljivosti je primerna ter koreografsko stilizirana. Uspešno so sodelovali M. Toralo, V. Maraž, Z. Hiti. T. Kocjan, A. Skrt:, N, Mire, B. Koče t, D. Barak, M. Skrt, C, Bas-sanese, M. Lapanja, S. Grmck, B-Držaj in M. Terčič: torej kar lepo število simpatičnih otrok, ki so se zlasti v skupinski igri lepo odrezali.
Drugi domači skladatelj, ki je prispeval svoj ustvarjalni delež k temu večeru, je Vladimir Lovec. Sam pravi, da je bila »Romantična suita« sprva zamišljena kot koncertna skladba za klavir brez posebnih vsebinskih tendenc. »Ker pa je delo precej ritmično, je bilo primerno tudi za koreografsko obdelavo.« To je suita v štirih stavk.h, oblikovno navezana, stavki posamič imajo zaključen vsebinski domislek. Kompozicij-sko-tehnično je svobodnejša, liarmon-sko (za otroško koreografijo) malce preostra, sicer pa ritmično bogata .n za ples primerna.
Koreografija: dve osebi predstav-jata štiri stavke, ena Misel, druga Razmišljanje, Nasmeh in Veselje. Princip ruske baletne šole: ena ko-reografska enota proti trem ali šti-n.m enotam, aH: Misel, ki rodi Razmišljanje, Nasmeh in Veselje ter ob koncu zopet oživi. Plesni elementi so težji in terjajo seveda več sodelovanja. Torej: primerna koreografija in razmeroma dovolj jasna idejna faktura. Plesali sta V. Maraževa in V, Hitijeva. Opozarjam zlasti, na mlado Maraževo, izrazit talent, ki žc danes z lahkoto obvladuje osnovne prvine baletne umetnosti in bi bilo škoda, pustiti vnemar tako dober in pripraven ■— in še tako mlad —- plesni mater.al. Ostale tri stavke je tolmačila V. Hiti, 'ki pa ne sodi. v okvir te otroške baletne predstave, vsaj kar zadeva ocenjevanje.
Na tretjem mestu omenjam sicer na prvem mestu izvajano Vladimira Rebikova baletno suito »Mila in Nolii« po VVebrovii pravljici istega imena. Tudi to je suita, kljub temu, da sem nekje 'bral »glasbena pesnitev«, Romantična stvar, preprosta in očarljiva, ritmično bogata :in barvita. Koreografska zasnova je bila prav tako preprosta in razumljiva, nastopala je vrsta otrok, razen že omenjenih še J. Fonovr.č in J. >Bratuš, sodelovala pa je tudi V. Hitijeva,
Pri klavirju je bila za vse točke Lojzka Peršičeva, ki je med drugim samostojno izvajala še tri skladbe Chopina, Brahmsa in Dobussyja. Prav je, da na tem mestu omenimo še odlično razsvetljavo Slavka Tur-
ka, k. je tudi s svoje strani podprl Hitijeva prizadevanja.
Dovolj je napisanega, da bo vsakdo, ki mu je pri srcu tudi ta pri nas kar krepko zanemarjena umetnost, razumel, da je tudi to potrebno za otrokov razvoj in utrjevanje umetniškega čuta. Vsi namreč ne morejo biti pianist;., violinisti, slikarji ali pisci. Osebno ibolj spoštujem dobrega člana plesne, baletne skupine kakor slabega pesnika, ki jih pri nas pač na žalost ne manjka. In če bodo ljudje, ki o teh stvareh odločajo, nekaj trenutkov poglobljeno razmislili tudi o tem, b:> koprska baletna šola nemara še ož.vela. Pogumnemu Ili-tiju.pa čestitam, kajti za to prireditev je bilo treba veliko poguma in dobre volje.
Lindič Milan
Sledeč zgledu drugih naših mest in šol je Pedagoško društvo v Kopru n soboto, 4. t. m. odprlo v Mali dvorani koprskega gledališča razstavo otroških risb. Na tej razstavi srečamo dela naših najmlajših likovnih tvorcev iz skoraj vseh šol koprskega okraja, začenši od prvih razredov osnovnih šol do dijakov nižjih gimnazij. Stene razstavne dvorane so podobne živobarvnemu kalejdosko>~ pu, ki s pravo magično močjo pritegne nase pozornost gledalca. Risbe so razporejene po stenah o posameznih skupiiah, tako da prikazujejo risarski razvoj posameznih šol neglcde na stopnjo starosti in zrelosti posameznikov. Zdi se, da ta razdelitev raz-itavi ni v korist, ker-onemogoča ali vsaj znatno otežkoča posamezniku, da bi si ponazoril razvojno sosledje otroškega gledanja,
¡lit [Jlfeo pip:
jilif.	'llltlS	:
Risba BRZAN DORE, uč. 6 razreda iz Marezig. Dobila je lil, nagrado
V letu 1954 in v I. tromesečju 1955 je posredovalo brolcem 65C0 knjig
Obiskal sem Ljudsko knjižnico v Postojni, ki posluje v majhnem pro-sloru, pa je kljub temu lepo urejena. Nove knjižne omare so polile knjig, razdeljenih po tematiki. Odkrito moram priznati, da sem bil nad vsem tem .presenečen, toliko bolj presenečen, ker sem že prej zasledoval delo Ljudske knjižnice,
Tolminski učiteljiščniki
Za dan -učiteljiiSčmkov smo pripravili pester program, ki je prikazal naše delo v tekočeni šolskem letu, Glavna točka programa je bila drama »Direktor Čampa«, ki smo jo uprizorili na predvečer dneva uči-teljiščnikov, 27. maja.
»Direktor Campa« nam daje sliko iz življenja profesorjev in dijakov nekega predvojnega učiteljišča, S to dramo je Jože Kranjc pokazal na profesorje, ki so »ex cabhedra« sodili .in učili svoje dijake in katerih politična zavest je bila samo stvar osebnih 'koristi. 'Njim nasproti so borci za boljšo družbeno ureditev, ki bo prinesla spremembo življenja in tudi spremembo odnosov med profesorji in dijaki.
Vlogo starosvetnega in diktatorskega direktorja je igral profesor L. Krumberger. Skupilo z ostalima dvema profesorjema, ki sta ju igrala dva dijaka in s profesor Koskičevo, so ■ uspešno prikazali profesorski zbor, kakršnega je naslikal avtor. Nosilcc naprednih lidej v drami je mladi profesor Križaj in njegovo dekle, — dijakinja Zina. Prizore iz šolskega življenja izpopolnjujeta šolski sluga in čistilka.
Z uprizoritvijo te drame je naše učiteljišče doseglo velik uspeli. Dijaki so pokazali, kaj zmorejo, kajti vsi igralci zaslužijo .priznanje .in pohvalo. Z igralci se je veliko trudil koprski režiser Srečko Tič, ki nam je priskočil na pomoč. Zlasti je njegova velika zasluga, da so množični prizori v 3, dejanju tako čudovito uspeli.
Povedati moram še to, da je imel Tolmin letošnjo pomlad veliko gledaliških prireditev in je, hvalevredno, da so tudi. pri naši predstavi Tolminci napolnili dvorano do zadnjega kotička, To je dalo igralcem riizpodbudo in jih moralno dvignilo, da so zaigrali po svojih najboljših močeh. Občinstvo jih je toplo nagradilo s priznanjem.
k. m.
knjig, pa še te so bile tako razporejene, da je bilo žalostno pogledati. Priznati moram, da me je napredek 'ki je pred leti. delovala pod firmo »Okrajne sindikalne knjižnice.« Takrat je bilo v knjižnici zelo malo knjižnice naravnost začudil. .In zato sem sklenil napisati nekaj o tej knjižnici, da bo tudi skupnost nekaj zvedela in ne samo Ljudska pro-sveta v tromesečnih poročilih knjižnice.
Ljudska knjižnica v Postojni je imela v letu 195-1 skupaj 2440 knjig, od tega 2220 slovenskih in 420 hrvaških. Raze.n tega posluje še študijska knjižnica, ki pa ne posoja knjig na dom, razen duplikatov. Če ugotovimo, da je .knjižnica posodila v .preteklem letu 4670 knjig, smo nehote pred dejstvom, da je pravzaprav število knjig še zelo majhno. Saj je imela knjižnica 312 rednih bralcev, vseh obiskovalcev pa 2330 (povprečno 26 Ljudi na dan).
V začetku letošnjega leta je prišel v postojnsko knjižnico tov. Nardin Drago, ki ni le dober knjižničar, ampak tudi deber režiser. Ne meni se za težave, ampak je voljan delati, posebno z mladimi ljudmi.
Takoj po prihodu v Postojno je knjižnico temeljito uredil. Knjige je razporedil po abecednem kazalu avtorjev, poleg tega pa je urc-dil tudi seznam knjig .po abeccdnem kazalu naslovov knjig, da bi omogočil hitrejše poslovanje. Uvedel je novo signaturo knjig, vse 'knjige so natančno registrirane, izločili so tudi vse duplikte.
Naj navedem še nekaj številk za prvo tr.omesečje leta 1955, V tem razdobju je 'knjižnica posodila 1834 knjig, imela 405 rednih obiskovalcev i-n 927 vseh bralcev. Levji delež •pri tem .je imela mladina in tovariš knjižničar mi je z zadovoljstvom povedal, da je tega zelo vesel. 2c v januarju je bil povprečni obisk 40 ljudi na dan.
Naj ob tej .priliki povem še, da ije narasla tudi knjižna zbirka za 245 knjig. In skrbni knjižničar mi .je zagotovil, da mora do konca leta knjižnico še povečati. Nasmehnil se je in v šalli dejal: »Do konca leta 1955 mora bili 3000 knjig, če jih ne ilio. dam ostavko.« Posebna zahvala .gre tov. knjižničarju za njegovo samoiniciativno nalogo, ki si jo je zadal, namreč zbirati stare, že redke knjige in tako .povečati vrednost knjižnice.	Č. S.
dojemanje in grafične registracije vnanjega sveta, da bi si poustvuril prav tisti moment, ki je ob razvoju otrokovega likovnega izražanja ne-dvomno najzanimivejši. Če moramo ob risbah osnovnošolskih otrok še reči, da so uglašene na isti ton, da posamezniki uporabljajo iste ali vsaj sorodne elemente bodisi v risbi, ko-loritu ali kompoziciji, vidimo, da prihaja pri risbah nižješolcev že do vse večjih medsebojnih razlik, kar gre nekaj nedvomno na račun nanovo pridobljenih individualnih pogledov razvijajočega se otroka, nekaj pa je prav gotovo mogoče že pripisati vplivu šolske vzgoje, ki otroka po programu polagoma usmerja u svet perspektivičnega gledanja, ki je otroku sicer nepoznan in v začetku težko razumljiv. Pri tem je treba takoj pribiti, da ni težko opazili veliko razliko med risarji — nižje-šolci profesorjev Sakside in Pohle-na, katerim, v primeru z nižješolci obeh piranskih gimnazij, pedagoga puščata neprimerno večjo svobodo likovnega upodabljanja, kar seveda ugodno vpliva na razpon otrokove fantazije, ki neovirana lahko sledi ritmičnemu zanosu v razporejanju likov in barv.
Če si iz velikega števila razstavljenih risb vendarle poiskusimo najti razvojno nit v otrokovem ustvarjanju, ugotovimo, da je otrok ne le zelo dober opazovalec narave, marveč da tudi zelo ostro dojema in razlikuje posamezne predmete, da te predmete razstavlja na bistvene elemcntde in jih take na svoj, pogosto malo pretiran in celo deformiran način sestavlja v celoto. Da je temu tako, razberemo iz dejstva, kako otrok oblikuje človeško figuro, kateri z razvojem vedno dodaja nove, vendar vedno le bistvene elemente. Vse te elemente izvede v ploskvi. Ko se zave trodimenzional-nosti predmetov, mu to ne dela velikih preglavic, marveč rešuje to trodimenzionalnost pogosto tako, da predmet risarsko obdela z vseh strani hkrati, tako da dobimo sočasno upodobitve notranjščin in zu-nanjščin, sprednjega, bočnega in zadnjega dela nekega predmeta. Če je doslej upodabljal človeka, žival, hišo itd. le posamezno, prostorsko ločeno, začne v eni naslednjih razvojnih stopenj vse te elemente povezovati v prostoru. Tudi prostorsko razporejanje predmetov otroku ne dela velikih težav, pomaga si s preprostim sredstvom tako, da posamezne predmete postavlja drugega vrhu drugega, v nadstropjih, s čimer doseže vtis odmika v globino, ne da bi. za to uporabili perspektivo, ki mu je tuja. Takšen način grafičnega pred-naašnja predmetov, izoliranih ali povezanih v celoto, kateremu se kmalu pridruži tudi smiselna izbira barv, ne opazimo le pri otroku, marveč nam je domač že iz začetkov slikarskega razvoja, ko naši davni predniki še jecljaje grafično izražajo svoje vizuelne predstave na stenah jam, znan nam je iz del bizantinskega in zgodnjesrednjeveškega slikarstva, vse dokler se v renesanci ne uveljavi princip perspektivnega gledanja, ki obvelja kot edino mero-dajni način slikarskega izražanja vse do novejše dobe, ko moderna umetnost zavrže to gledanje ter se s Cezannom in Picassojem oklene prvobitnejšega principa, upodabljanja predmetov o ploskvi.
Naša razstava pa ni zanimiva le vsled zgoraj navedenih dejstev, ki so več ali manj značilna, za vse otroške risbe vsega sveta, marveč je zanimiva tudi vsled zelo opazne razlike v načinu slikanja nižješolcev slovenske in italijanske gimnazije a Kopru, Pri prvih je ovaziti. večilf poudarek v sami- risbi, fabuli, ki je pogosto bolj precizirana, jasnejša in narativnejša, medtem ko pri nižje-šolcih italijanske gimnazije izstopa kolorii v tolikšni meri, da zastre ponekod tudi vsebino slike.
Prireditelji, razstave so organizirali tudi nagradno tekmovanje in ob otvoritvi razstave razdelili 13 nagrad najboljšim mladim risarjem. Izven tekmovanja so razstavljali tudi dijaki koprskega Učiteljišča ter višješo-lec Apolonio Zvest ter učiteljiščnik Šojn Jože, ki sta s svojimi deli pokazala svoj smisel za likovno ustvarjanje. Razstava je bila prenesena v zgornjo dvorano Loggie pri čemer pa je bila žal prizadeta njena estetska ureditev.
Emil Smole
.Illlllhtlll...........
Jlll!l,.illlll„llll!l,
.lllllli.ll .[llllh.l!
.ilIlllii.illlIiuilllMIMIIIi, udllllullllllwlIllllwlllilMlIIIll
32 mmmge & TU TU
Mladi in polni zdravih moči bodo juhi: prišli sem na obalo Jadranskega morja člani - telovadci Partizana. Zaživel bo koprski stadion od
izkušenih telovadcev iin najmlajših, K šele rasejo. Prišli bodo iz" vseh krajev Primorske, Notranjske, Gorenjske in uz Ljubljane. Ostali kraji pa bodo poslali posebne delegacije. Zbralo se bo okrog deset tisoč članov Partizana iz 125 društev. Toliko telovadcev ni videl niti Trst ob praznovanjih Prvega maja 1946. in 1947. leta.
Vsem tem mladim ljudem bomo ob prihodu .izrekli dobrodošlico in jih pozdravili s prisrčnim Zdravo! Našemu pozdravu se bodo pridružili 'tisoči", delovnih ljudi koprskega in drugih okrajev, ki bodo prišli, da vidijo na tej obalni zemlji — enega največjih telovadnih nastopov naše mladine v povojnih letih. Pozdravile 'jih bedo rdeče češnje, zoreča pšenica in toplo junijsko so ice, ki je šele te dni odprlo svojs zaloge gorkote in jo radodarno s?plje na polja, vinograde in sadovnjake.
Že v sredo je prišlo prvih petdeset tekmovalcev, gojencev Instituta za' fI ¿kulturo iz Ljubljano. Ti bedo pomagali sodnikom in sodeloval,, pri zletu. Večina- nastopajočih telovadcev bo na mestu v soboto.
'Koprski športni, stadion je pripravljen, da sprejme desettisoč telovadcev in še več gledalcev. Na zapaditi. strani so zgradili lesene stopničaste tribune za gledalce s častno tribuno za goste na sredi. Na nasprotni strani je tribuna za godbo in' stopničasti nasip za stoječe gledalce.
Tako .pestre slike življenja še nismo videli, kot jo bomo videli v nedeljo pri glavnem nastopu. V slikovitih nastopih se bodo zvrstili na
O teh perspektivah živahno razpravljajo gostinc. v Piranu in Fiesi. Mnenja posameznikov so v glavnem strnjena v okviru desetletnega načrta, Toda spričo naraščajočih potreb se tu pa tam vedno pojavljajo pred-logi, ki sicer n'so utemeljeni, venet dar kočljivo vplivajo, da bi čimprej pristopili, k uresničevanju predvide-
SVOBODOLJUBNA

Pred kakinr. dvatisoč leti je bila Burma še nenaseljena dežela. Po njenih prostranih džunglah so se podile divje zveri iin tekmovale s- krokodili po številnih vodah v uničevanju plemenite in druge .divjadi. Tedaj so se v vehkih zaporednih valovih doselili s tibetanske planote in obrobnih pokrajin Kitajske Moni .pripadniki mongolskih plemen. To so b.li prvotni prebivalci današnje Burme.
V	devetem stoletju pa so se iz Tibeta doselili Bunnanci, ki so se nastanili v rodovitni dokni reke Iravadi.
V	severne gOTske predele Burme pa s;>. prišli prav takrat iiz obmejnih pokrajin Kitajske Kareni, Kaji, Sani in
K sreči poznamo le' malo bikih bolnikov, k", jih še vedno muči misel o bolezni, občutek, da so nevarni okolici in breme družini. To so še ostanki tistih nekdanjih bolnikov, ki ne zaupajo v popolno ozdravljenje. Mučijo se z vsakim najmanjšim zbadanjem ¡in najrahlejšim prehladom. Bolniki pa, ki so ponovno zaživeli, ki so se duševno in fizično vrnili v aktivno življenje, so bolj odporni in bolj zdravi.
Vsi ti ozdravljeni bolniki so zelo občutljivi za odnos, ki ga ima do njih skupnost. Če nimamo doVolj razumevanja do njihovih potreb, kot je primerna zaposlitev, zdravo stanovanje itd., ne oslabimo samo njihovega ekonomskega stanja, ampak jih pahnem tudi v duševno stisko, kar vse ima za posledico poslabšanje bolezni,
Se vedno je treba premagati mnogo odpora pri ustanovah in. oodiei-jili, kjer je bil bolnik prej zaposlen. Še bolj žalostno pa je, če tnalebi bolnik na sovražni odnos svojih sodelavcev, ki beže pred njim kakoi pred gobavcem. Vse to je žal znamenje zaostalosti, včasih pa tudi osc^bne hudobije.
Pri vsem pa moramo tudi ugotoviti, da so največkrat tuberkulozni bolniki ljudje, ki so dali svoje zdravje za osvoboditev dn svoje sile za izgradnjo sobializma. Zdaj: pa, ko se vračajo na svoje delo, nalete na gluha ušesa in na nerazumevanje, namesto da bi jim pomagali. K sreči so taki primeri danes že redki. Iz statistik vidimo, da dela velika večina ozdravljenih bolnikov pod normalnimi pogoji i.n da je dobilo njihovo življenje pravi smisel. To zagotavlja takim ljudem že zakon, mi pa jim moramo pokazati, da se veselimo njihovega ozdravljenja.
Problem zase pa so pri tem privatniki, predvsem kmetje in obrtniki, pri katerih se bolezen ponovi najbolj pogosto. Ze v času ozdravljenja so zelo nestrpni in komaj se jim stanje le malce izboljša, že hočejo domov. Izgovor je vedno isti: »Doma se bom pazil, ne bom težko delal, samo da bom doma.« Doma čaka delo na kmetiji ali v delavnici. Doma pa je težko vzdržati brez dela in bolezen sc ponovi. Potrebno bi bilo tudi tem ljudem nuditi posebne olajšave in to v obliki primerne začasne podpore, znižanja davkov in podobno. Od sovaščanov pa bi pričakovali, da bodo'družini obolelega . priskočili pri delu na pomoč.
Ovreči moTarno prepričanje o ne-ozdravi j i vos ti tuberkuloze, to ni samo velikega gospodarskega iin socialnega pomena, ampak tudi družinskega. Vrnitev ozdravljenega bolnika v svojo družino je nekaj naravnega in prav tak mora biti tudi po-vratek v družbo, V tem tednu borbo proti TBC se zato spomnimo vseh teb ozdravljenih bolnikov In pomislimo, če jim nismo kdaj delali: ¡krivice: .pri ponovni zaposlitvi, pri dodelitvi stanovanj, pni pomoči .potrebnih družinah.
Ko bomo te vračajoče se tovariše z veseljem sprejeli v svoji sredi, bo izginil iz njih miselnosti še posled- . nji sum in negotovost o bodočnosti. V socialistični skupnosti je dela in kruha za vse. Dr. Kastelic Ivan
drugi. Vendar so se skozi stoletja ta plemena polagoma spajala z do-Lnskimi Bunnanci in je tako nastajalo enotno ljudstvo. V bolj odročnih gorskih pokrajinah pa so seveda posamezna plemena obdržala vse svoje prvobitne značilnosti. Tako je zlasti pleme Kašinov, ki se je v gorate predele Burme doselilo šele v devetnajstem stoletju.
Burma je kot država zablestela žc v enajstem stoletju. Tedaj je vladar Anorat združil skoraj vsa plemena s področja današnje burmanske države in ustanovil samostojno in močni) državno tvorbo. Sicer je že poprej obstajalo burmansko kraljestvo, vendar država sprva ni b.la prav velika, ker posamezna plemena niso priznavale te skupnosti. Prestolnica elržave je bilo mesto Pagan, ki je cvetelo polnih tisoč in sto let — od drugega do trinajstega stoletja. Mesto je ozko povezano z burmansko zgodovino. Leži ob levem bregu Iravadija. 'Razprostiralo se je vzdolž reke in je 'bilo nad 22 km dolgo ter šest km široko, Bdlo je mesto verskih stavb. Izročilo pravi, da je bilo v Paganu v časih največjega sijaja 13 tisoč .pagod. Se danes so jih iz razvalin odkrili in odkopak nad 5000. Burmanska vlada jih je 136 postavila pod posebno zaščito. Najlepše med njim: so tri glavne: Ananda, That-by.nnyu in Gavdavpalin pagoda.
Ananda pagoda je visoka 55 metrov in ima sedem nadstropij. Vsako je manjše od spodnjega, sedmo nadstropje pa r.ma obliko Hindu templja. V pagodi je v vsakem od štirih oglov po en Budha, bogato pozlačen in visok devet metrov. Pagoda je bila zgrajena leta 1066, od leta 1904 pa je v ¡njej muzej.
Thatbyamyu pagoda je visoka 61 metrov. Bila je zgrajena okrog leta 1000. Ta ima samo en kip Buclhe, ki stoji prav v sredini notranjosti pa-gode. Gavdavpalin pagoda je b.la zgrajena leta 1200, visoka pa je 54 metrov.
Nekatere .pagode so znamenite po svojih freskah. Najlepša od njih je Sambiuiku pagoda, Id je pravi biser stare burmanske umetnosti.
Pagan je bil leta 12S7 popolnoma porušen. Burmanci so namreč umorili kitajskega poslanca, ki je prišel izzivat in je .prinesel poziv kitajskega' cesarja, naj se mu Burma podredi. Zato so ¡Kitajci poslali nad Burmo veliko vojsko pod poveljstvom Kublaj-kana. Ta je uničila tudi Pagan, ki potem ni nikoli več dosege! starega sijaja. Tudi burmanske države kot take je bilo za nekaj časa konec. V 14. in 15. stoletju je nastala nova burmanska kraljevina s prestolnico v Pegu. V naslednjih 200 letih je pleme Šana ponovno združilo vso Burmo. Nastala je močna država, ki si je za nekaj časa podre-d.la celo sosednji Siam. Kmalu pa so nanjo navalile mongolske tolpe, končni udarec pa so državi zadejali portugalski osvajalci, ki so kot prvi Evropejci prišli v stik z Burmo.
Ponoven dvig je Burma doživela pod ustanoviteljem zadnje burmansko dinastije Alaungpajem, ki .je sre-
di IS. stoletja združil vsa burmanska plemena v močno državo. Kmalu po. svoji, ustanovitvi je mlada država odbila mongolski vdor, vendar pa so nato Anglež: zlomili njen srditi odpor. Leta 1S24 šo Angleži zavzeli južno Burmo z Rangoonom, leta 1852 ustje Iravadija z doljno Burmo, leta 1S85 pa so zavzel;, vso deželo in tedaj je bilo konec burmanske neodvisnosti.
Angle^ži so Burmo priključili Indiji in jo smatrali za njen sestavni del. Sele leta .1937 je postala samostojna kolonija. Posledica te združitve je bila, da se je v Burmi naselilo veliko število Indijcev, ki so v svoje roke dobili polovico vse obdelovalne zc-mljc v južni Burmi in tretjino v zgornjih planinskih predelih, Angleži so deželo neusmiljeno eksploatirali ter za rude, gumi in les pobirali mastne dobičke, ker so jim ¡Indijci in Kitajci delali skoraj .zastonj.
Nastak so veliki protesti proti takemu kolonialnemu izkoriščanju zlasti v letih od 1920—1936. Odpor Bunnancev je bil tako močan, da so leta .1930 začeli proti Angležem s partizansko vojsko, Id je trajala dve leti. Upor je Organiziral in vodal Sajo San. Anglc-ži so bili prisiljeni, držati v Burmi tudi po 30.000 in več vojakov.
Tedaj so mladi burmanski študentje v Rangoonu ustanovili stranko Takina, kar pomeni gospodar — hoteli so postati gospodarji na svoji zemlji. Stranka se je razširila tudi med delavce in je sčasoma dobila velik vpliv med burmanskimi množicami:, Bila je prežeta z marksističnimi načeli. Imela je socialistično in komunistično krilo. Najuglednejši voditelji socialističnega krila so bili Aung San, Takm Mia in Takin Nu, ki je sedaj predsednik vlade in te dni naš gost, Bil je predsednik študentovske zveze, tajnik pa je bil Aung San.
Ko se je začela druga svetovna vojna, so bili mladi Bunnanci mnenja, da je prišel čas njihove osvoboditve ".zpod angleškega jarma in so se zato naslonili na Japonsko. Ko so Angleži začeli z množičnim": aretacijami med Burmanci, so nekateri voditelji pobegnili na Japonsko, kjer so se vojaško 'izšolal.. Sklenili so z Japonci sporazum, po katerem naj bi Burma organizirala vojsko za borbo proti Angležem, Japonci pa bi zato takoj po prenehanju sovražnosti priznali Bunnaneem neodvisnost.
Seveda se Japone. dogovora niso držali. Ko so leta 1942 zasedli Burmo, so začeli deželo neusmiljeno izkoriščati. Imenovali so vlado, v kateri je bilo tudi nekaj predstavnikov vojaške stranke Taki.n, šele tedaj, ko so začeli dobivati od zaveznikov vojaške udarce. To pa seveda Bunnancev ni zadovoljilo. Spoznali so tudi, da Japonci nikdar ne bi priznali svobode deželi. Ker so hoteli popraviti svojo napako nasproti protifašistinčim silam, so burmanski voditelji ustanovili iz vseh strank (Nadaljevanje na 11. strani)
Premiera prijateljskih držav Indije in Burme, Nchru in U Nu
Knjižnica Sinjega galeba v Ljubljani je izdala
|	»KNJIGO O TITU«, ki. jo je napisal France Bevk po resničnih zgodbah iz Titovega življenja, objav-Ijenih po različnih časopisih, publikacijah in knji-
1	S«1'-
d	¡Kakih osem kilometrov od Kumrovca leži vasica Treb-|	če. Peščica značilnih slovenskih hišic. Ena izmed njih |	je koča dobre »tete Javoršek«. Klicali so jo tudi »partiji	zanska mamica«. Umrla je po vojni v visoki starosti. V |	koči je ostal sam samcat njen mož Karel Kolar. |	Stari Kolar je prvič vide iTita pred kakimi dvajse-|	tirni leti. Dotlej mu je o njem pripovedovala njegova žena =	»teta Javoršek«.
|	Josip Broz je prvič prišel v Trebče leta 1934. Bil je
|	ves bled in izpit, ker je pravkar prišel iz ječe. Teta je
|	vedela, da je komunist, da ga preganjajo in ga je rada
|	vzela pod streho.
|	Le Kolar, njen mož, .je bil ob prvem srečanju nekam
=	molčeč in nezaupljiv.
|	»Pravzaprav ,ne vem, kdo ste in za koga ste,« je Josip
=	Broz začel .pogovor,
i	Kolar se je začudil.
§	»Kako — za koga sem?« je vprašal.
|	Pogovor je nanesel na njegovo prejšnje življenje. Sta-
|	remu Slovencu se je razvezal jezik. Pripovedoval je o
|	svojem delu v Nemčiji, o težkem boju za boljši zaslužek...
|	Nekoč ¡je celo stavkal...
|	Josip Broz se je nasmehnil.
|	»Če ste stavkali,« je rekel, »se bova razumela.«
|	Nekoč jc našel Kolarja samega,
s	»Kako je, stric« a je vprašal. »Kadite?«
=	'»Kadim.«
|	Josip Broz je vzel iz žepa novec in mu ga dal.
g	»Nate. Kupite si cigar!«
|	Postala sta prijatelja.
|	Kolar dn njegova žena sta vedela, da Josip Broz pri-
1	!la>a P<> važnih opravkih. Po kakšnih, jima ni bilo mar.
|	to m ¡bila njuna zadeva. In sta tudi vedela, da si je
|	njuno hišo izbral zato, ker je policija še ni odkrila. Proti
|	sosedom sta trdo molčala. Držala sta se naročila, da živi
|	dus! ne smeta povedati, kdo prihaja pod njuno streho.
|	. Broz i<? prihajal po nekajkrat na leto. S seboj
|	je nosil prazno aktovko. A vraga je bila prazna! Samo
|	na videz. V skrivnem predalu je imel nekaj ponarejenih
=	izkaznic.
|	S časom je vse bolj poredko prihajal sam. Skupaj z
f	nP'm ah lcakc četrt ure pozneje so prihajali razni ne-
|	znanci Stopili so v kočo, se pozdravili z gospodarjem in
|	gospodinjo in se zaklenili v spalnico,
|	_ Nekoč leta 1939 jih je prišlo kar devet. Nekateri so
g	pripotovali z avtobusom iz Rajhenburga. dru^.i so prišli
=	peš.
|	'»Kaj le počnejo?« se je vprašal Kolar.
|	■ Mikalo ga je, da hi videl. Ko je žena za lup odšla,
|	ni mogel' premagati svoje radovednosti. Pocenil je in po-
=	kukal skozi ključavnico.
|	__ Neznanci so sedeli okoli mize in na posteljah. Pred
|	nji.mi so ležali papirji. .. Josip Broz je nekaj govoril, drugi
i	so pazljivo poslušali. ..
|	Tedaj se je tetka vrnila in mož je naglo vstal.
|	Nato so neznanci poobedovali .in odšli vsak svojo pot.
|	»Kdo je bil z Brozom?« se je vpraševal Kolar. »Kdo
I	so vsi ti ljudje?«
|	Ni si znal odgovoriti.
1	Odgovoril si je šele po vojni, Kardelja je spoznal
I	po sliki. Za Kidriča, Leskovška, Sušteršiiča in druge je iz-
=	vedel po pripovedovanju.
|	V začetku leta 1941, ko je Josip Broz zopet odhajal,
=	se je prisrčno poslovil.
|	_ »Zdaj se ne borno kmalu videli,« - je rekel tetki, »A
=	če se bomo zopet videli, bo vse dobro,«
|	Videli so se zopet. In 'je bilo vse dobro.
|	TIRALICA
|	Bilo je leta 1942. Mesec maj je prišel v deželo. Po
I	zagrebških ulicah se je zibalo deset s senom visoko na-
=	1 oženili voz. Bili so iz Kumrovca. Kmetje so nekam plašno
|	in z nezaupanjem gledali ustaše in Nemce, ki so kro-
|	žili po ulicah. Pe-pek, Titov mladostni tovariš, ki mu je
|	bilo že petdeset let, bi bil najrajši ostal doma v svoji
|	zagorski vasi. Toda seno je bilo treba prodati, potreboval
=	je denarja.
|	Kupčija ni šla gladko od rok. Bilo je že pozno po-
|	poldne, ko so bili slednjič vozovi prazni. Vaščani so lačni
|	in žejni namerili svoje korake proti krčmi, v katero so
g	po navadi zahajali. Morali' so si privezati duše, preden
=	zopet krenejo na dolgo pot.
Pred krčmo jim je zastala noga. Oči so jim obvisele
|	na plakatu, ki je ibil nalepljen na vratih. Tiralica, Id je
|	obljubljala visoko nagrado...
|	»Sto tisoč zlatih mark nagrade dobi, kdor privede
g	komunističnega voditelja Tita živega ali mrtvega.«
I	Zraven je bila Titova podoba. .
|	Pepek je čutil vročino po telesu. Pome! si je oči. Ali
prav vidi? Da. to je on. Njegov mladostni tovariš.
|	_ Stopili so v krčmo in naročili vina. Nalili so in dvig-
=	nill kozarce, Pijača jim ni teknila. Molčali so in nekaj,
g	mozgali v mislih.
g	»Franjo,« se je Pepek obrnil na soseda. »Ali si videl?«
=	.»Videl ,« je odgovoril sosed.. »Kaj bi ne videl?«
|	»Ali ni to naš Jožek Broz?«
|	»Je. Kaj bi ne ibil I Saj ga vsi poznamo. Toda, toda
i	kaj ie to — Tito? Dobro, podoba je prava, to drži, a —
|	Tito?«
|	Na to vprašanje si niso. znali odgovoriti,
g	Naglo so izpili vino .in zapustili Zagreb. Vozovi so-
I	prazni ropotali proti Kumrovcu.
|.	. ¡Bila 'je že pozna noč, ko so se vrnili domov, a vas 1	še ni spala. Novica, ki so jo prinesli iz Zagreba, za doli	mačine ni bila več novica. Izvedeli so jo bili že pred g	njimi. Okoli poldne so bila priletela sovražnikova letala 1	in «pustila na tisoče papirčkov. Kot metulji so, frfotali |	po zraku in počasi legali na tla. In na vsakem papirčku 1	je bila Titova podoba in obljuba nagrade. 5	(Nadaljevanje na 11. strani)
tera društva so uredila zasilna telo-vadišča, koprsko društvo pa misli na gradnjo telovadnega doma in plaval išča, vendar je zaenkrat vse šele v ¡načrtih,
Ob ustanovitvi so si društva zadala nalogo, usmeriti svojo dejavnost v čim večji, meri na morje. Kot so društva Partizan v alpskih predelih nosilec množičnega razmaha smučarstva, tako naj bi obmorska društva množično razvijala zlasti plavanje, veslaštvo in jadralstvo.
Na lanski republiški zlet so društva Partizan koprskega okraja poslala 620 telovadcev, letos pa bodo na tem Pokrajinskem zletu v Kopru nastopila skujmo z 1500 telovadci. V tc-lovadbi bodo naše vrste prvič preizkusile svoje znanje na republiških tekmah, članica društva Koper Annanda Polak pa žc z uspehom nastopa v prvem republiškem razredu. Upravičeno pričakujemo, da se bodo naše vrste lahko prav kmalu borile med najboljšimi, saj je celo v najmlajših vaških društvih veliko zanimanje za orodno telovadbo.
.
cr
Do sedaj smo ob lakih prilikah govorili o širjenju pljučne tuberkuloze, izvoru obolenj ter nevarnosti obolenja za bolnika 'in za okolico. Letos pa bomo govorili o usodi in nadaljnjem življenju ozdravelih tuberkuloznih bolnikov.
Ze dolgo vemo, da je tuberkuloza socialna množična bolezen, ki se je s svojimi zahrbtnimi koreninami, s svojim lahkim začetnim potekom in ne preveč vznemirljivimi znaki vzgnezdila v vseh slojih prebivalstva. V družinskem krogu povzroči vsako tuberkulozno obolenje težko psihično atmosfero in žal še marsikje velja to obolenje za sramoto. Zato se zgodi, da oboleli prikrivajo svojo bolezen, saj se zavedajo vseh ekonomskih in socialnih posledic. Ljudje se pač še niso povsod spra-
nih del. Tako se sliši mnenje: čemu nam bo Fiesa, ko pa imamo Portorož. To je vsekakor omalovažujoče za tak kraj in pa podcenjevanje našega bogastva, ki je v tem ])rimeru neizkoriščeno prav v naravnih lepotah in v perspektivi ¡razvoja turizma.
Novoustanovljeno gostij,isko podjetje v Piranu sii prizadeva, da bi
tonda« Piran 750 din dnevno, v de-pandansah vila »Reso« iin »Hiši ob morju pa 650 din dnevno, Izven sezone pa je ta cena znižana za 10 odstotkov.
V vseh svojih obratih poleg že omenjenih hotelov toči jjodjetje v hotelu »Metropol« Piran, v slaščičarni in kavarni »Tartini«, v bufetu
Spomladanski motiv iz Fiese
čimprej začelo uresničevati desetletni načrt. S sredstvi, ki jih ima letos na razpolago v te namene, preureju-je sedaj gostinski objekt »Rotonda« v Piranu z 58 ležišči v sodoben hotel s tekočo mrzlo in tpplo vodo ter pojiolnoma novo opremo. 'Razen vseh gostišč v Piranu upravlja to podjetje tudi slaščičarsko delavnico, ki je daleč naokoli znana s svojim priznanim mojstrom Galetom. Podjetje pa se predvsem bori za znižanje ceh gostinskim uslugam. Cene penzionov so v primerjavi z drugimi gostinskimi obrati še precej dosegljive in so med glavno sezono take: v hotelu »Jezero« Fiesa in »Ro-
»Sidro«, mestni kavarn', in ribji restavraciji »Tri vrata«, ki jo sicer tre-nutno obnavljajo, ter v bufetu in kavarni »Riviera« pristna domača vina, raznovrstne osvežujoče pijače, prav tako pa nudi gostom v svojih dobr.h kuhinjah raznovrstna jedila po zmernih cenah, Med sezono je v hotelu »Metropol« ¡poskrbljeno vsak dan tudi za zabavo in razvedrilo, medlem ko v hotelu »Jezero« v Fiesi igra dvakrat tedensko zabavni orkester. Podjetje vljudno vabi •:n se zlasti priporoča za obisk Fiese — čudovitega turističnega kraja, edinstvenega • ob obali na/Sega slovenskega morja.
stili starih predsodkov in verjamejo, da je tuberkulozni bolnik zapisan smrti ali pa da bo ostal do smrti invalid v breme svoji okolioi.
Tako se zgodi, da se nesrečnemu bolniku ruši svet pod nogami, ko mu zdravnik pove, da mora zaradi aktivne tuberkuloze na zdravljenje. Bolnik se že vidi osamljenega in zapuščenega v bolniški postelji in vse, kar mu je bdo do takrat najdražje — c)ružina, zemlja, pokljfc — se mu zdi nekje daleč in nedosegljivo. Ko pridejo taki bolniki v bolnico, bereš na njihovih obrazih vse trpljenje zadnjih dni, ko so se pripravljali na ločitev od doma. ¡Njih jsogled je eno samo vprašanje: ali sem zelo bolan, ali bom ozdravel, doma imam družino, otroke... Če jih presenetiš v sobi, opaziš v očeh solze, pogled pa je izgubljen v daljavo.
Toda, ko tak bolnik opazi, da mu je po zdravilih padla vročina, da manj kašlja. da se mu Vrača apetit iin življenjska moč, mu zopet za-žarijo oči in komaj čaka, da pride dan obiskov, ko bo zaupal svojim najbližjim, da bo kmalu ozdravel.
Tuberkuloza pa ni samo bolezen človeškega organizma, ampak spremeni tudi bolnikovo duševnost. V bolniku pride do lizraza čut manjvrednosti hi. muči ga strah pred življenjem. Naša naloga je, da to razumemo in da imamo pravilen odnos do človeka, ki se je ozdravljen vrnil v našo sredo.
Še ni dolgo, ko splošno javno mnenje ni verjelo v ozdravljenje tuberkuloznih bolnikov. Toda zahvaljujoč napredku kirurgičniji posegov, antibiotičnem zdravljenju in odkrivanju začetnih oblik tuberkuloze, je prevladalo zaupanje in gotovost, da lahko bolnik popolnoma ozdravi in da se lahko jionovno za-jiosli. Če jjogledamo samo statistične podatke koprskega iprotituberku -loznega dispanzerja, vidimo, da je skoraj 700/o bolmkov z aktivno pljučno tuberkulozo v zadnjih dveh letih ozdravelo in so se vrnili v normalno življfthje. 'Neizpjemenieno stanje je ostalo 73ri 12% bolnikov, pri 6% se je poslabšalo in 7% jih je umrlo, ker so prišli na zdravljenje v tako težkem stanju, da jdm ni bilo več pomoči. Za 5% bolnikov nimamo podatkov ker so se izselili iz Območja dispanzerja.-.
V teku dolgotrajnega zdrav.jenja se bolnik navadi na režim ležanja in brezdelja, kar je pojiolnoma drugače od njegovega vsakdanjega življenja in dela. Pri tem ima veliko časa za premišljevanje, postane včasih optimist, drugič spet pesimist, navadno pa zgublja vsak glob'ji interes za življenjska vprašanja. Ko ga odpustijo iz bolnice, je popolnoma nepripravljen na vse tisto, kar ga čaka v poklicu in v odnosu do družine in okolice.
Tu. je naša haloga . rešiti vprašanje jjotiovne usposobljenosti za delo, izničenja lažjega poklica. Toda v bolnici je zaradi pomanjkanja prostora in strokovnega osebja zaenkrat nemogoče to izvesti za časa bolnikovega bivanja v bolnici. Zato je tembolj važno, kako sprejme odpuščenega bolnika njegovo okolje, kamor se vmo.
Samo četrt ure od Pirana, ob obali proti Izoli .potrebuje potnik — turist '.n že se mu iznenada prikaže kotlina Fiese. V velikem loku se nad 'koltino raztezajo hribi, Z njih so privlačni razgledi po okolici in na morje. Zlasti je lep pogled na turistični center — Portorož, ki se kakor sijaj luči svetlika v morju. Zaradi svoje edinstvene' lege je Fiesa najlepši kraj v Slovenski. Istri. Zelena in slikovita okolica, krasna lega v kotlini ob morju, prozorno čista voda, naravno zaščiten kraj pred vetrovi, sladkovodni jezerci, ki ju loči od morske obale le kakih 15 metrov široki j^as, ¡vse to daje Fiesi vsestranski turistični pomen.
Ne samo za domače, tud. za inozemske turiste je Fiesa zelo privlačna. Direktor gostinskih podjetij na ¡jodročju Pirana Dušan Kovač meni, da je Portorož turistični kraj predvsem zaradi tega, ker so pač tu hoteli iin plaža; vendar pa za naravne lepote prednjači daleč v t ur. stičnem pogledu Fiiesa, ki ob obali gotovo nima primere. Človek, ki bo semkaj prišel, se bo težko ločil od tega prijaznega .kraja.
Nedavno se je v Fiesi mudil direktor potovalnega urada »Steirer-biis« iz Graza. On pravu, da je ta kraj zelo mikaven, miren in privlačen ofonem, kar je zelo važno za letovišče, k: hoče nuditi gostu prijeten počitek. Pripravljen je bil rezer-
pozorišču moška deca, članice v vajah s kiji, pionirke, mladinke 'in članice, ženska deca, mladina in članstvo, pionirji, članice, mladinci ■in člani ter pripadniki JLA. Veliko površino stadiona bodo zakrili •telovadci v večkratnih zaporednih nastopih, jio 2000 vsakokrat. Izredno lepa bo točka članov in članic, ki so jo naštudirali posebej na čast visokim gostom iz Burme,
Ze spomladi leta 1952 so ob pomoči Okrožnega pripravljalnega odbora osnovali društva Partizan v Kopru, Piranu, Dekanih, Šmarjah in v Korlali. Kmalu nato so društvo ustanovili tudi v Izoli. Temu zgledu so sledili v Marczigah, v Sečovljah in na Ravnu. Ta društva so priredila že več samostojnih nastopov' in telovadnih akademij. Najmlajše pa je društvo na Škofijah, na novopri-ključenem področju, ki ima za seboj šele kratko dobo obstoja. Danes je na Koprskem 10 društev Partizana. Najmolbnejfe je druišlvo v Kopru, ki ima tudi najštevilnejši in najkvalitetnejši prednjaški zbor, zaradi česar je bilo ves čas kot nekako matično društvo. Za tem ne zaostaja društvo v Piranu, ki ga vodijo mladi in požrtvovalni člani, je-
drp pa so gojenci Pomorskega teh-nikuma.
Dejavnosti Partizana v Slovenski Istri so od vsega začetka .pripisovali! poseben pomen. Ti kraji so bili v .preteklosti ločeni od oslale Slovenije in izpostavljeni pritisku razna-rodovalne politike.
Ze pod nekdanjo Avstrijo so po vsej Primorski obstajala telovadna društva, zlasti sokolska, le v Slovenski Istri nI bilo nobenega. Zato je naloga Partizana na Koprskem, da zbira mladino 'in jo usmerja in vzgaja v duhu socialističnega patriotizma in v njej utrjuje moralne vrednote narodnoosvobodilnega boja. Prav tako skrbi Partizan za moralno iin. telesno zdravo mladino.
Pomanjkanje vsakih tradicij organizirane telesne vzgoje je zelo občutno. Res so se prva leta po osvoboditvi ljudje in to posebno mladina z vsem navdušenjem pripravljali na prvomajske nastope, Id bodo ostali vsem neizbrisno v sjjomi-nu. Vse to pa je bilo .le kampanjsko in ni zapustilo sposobnih ljudi, ki bi nadaljevali z delom tudi potem. Vprašanje vaditeljev so reševali s tečaji:-. Nobeno društvo na Koprskem pa še nima lastnega telovadnega doma. Vse telovadnice pa služijo tudi drugim namenom. Neka-
Pa poglejmo še, kakšen razvoj se v bližnji bodočnosti obeta Fiesi. Desetletni načrt o razvoju turizma v naših krajih zajema med drugim tudi pomembna dela za razvoj Fiese kot letoviškega kraja. Načrt predvideva novogradnjo dveh do treh hotelov s skupno zmogljivostjo okrog 300 lež.šč. Prav tako nameravajo v okviru -tega načrta urediti parke, zelene nasade z vodnimi rožama, sprehajališča in pa poti v Fiesi sami ter bližnji okolici. Strmo pot, ki pelje v velikih ovinkih s hribov v .kotlino, bodo razširili in kjer so večje strmine, pa jo preuredili. Na osnovi urbanističnega načrta predvidevajo ureditev obale sloclkovodnih jezerc, ki dajejo temu kraju posebno privlačnost.,
Za zabavo .in razvedrilo gostov predvideva načrt ureditev kopališča z dvema -pomoloma in SO kabinami, ureditev športnih igrišč, nabavo raznih športnih čolnov, kakor tud. ureditev kamping prostora z vsemi potrebnimi napravami d.n prostorom za parkiranje avtomobilov. Ta za-insel je zelo .pametna in bi morali čimprej pr.š topiti k delom, saj je Fiesa s svojo idilično lego, morsko svežino in mirnostjo naravnost kakor po naročilu za take naprave, ki bodo 'omogočile gostom prijeten oddih.
virati hotel »Jezero« za vso letošnjo sezono. Toda žal je bil hotel za letos takrat že oddan dunajskemu potovalnemu uradu, k. bo pošiljal v smenah skupine turistov. Hotel »Jezero« v Fiesi pa ima samo 62 ležišč, kar je premalo glede na vedno večji dotok gostov. Si;cer ima ta hotel tudi svoje depandanse, vilo »Fieso« in »Hišo ob morju«, vendar zmogljivost teh ni taka, da bi zadostila potrebam.
0 problemu nočnega dela
Republiška inšpekcija dele jc razpisala anketo o nočnem delu žena. Vprašanja so poslali vsem okrajem in dobljenemu materialu bodo skušali prilagoditi zvezne predpise. Anketa bo izvedena v vseh republikah naše države.
Prva naloga zainteresiranih organov jc. da bi zvedeli točno število žena. ki delajo v nočnih izmenah, zakaj jo potrebno nočno delo, v katerih vejah gospodarstva delajo te žene ter kakšna dela; ali ima>o nočne delavke otroke pod petnajstim letom starosti, ali se razen poklicnega dela ukvarjajo tudi z gospodinjstvom, ali imajo koga, ki jim skrbi za hišo ter v kakšnih življenjskih pogojih sploh žii/iji.
Anketa bo končana ia mesec in pravijo, da bo najboli zanimiva na Hrvatskem, ker jc tam največ tekstilne industrije, kjer j'' v glavnem zaposlena ženska delovna sila in kjc.r delajo t) treh izmenah. Tudi o Sloveniji je precej tekstilne industrije, torej lahko računamo, da Im-do tudi pri nas zanimivi odgovori, ki nam bodo osvctliJ marsikatere težave in trije delovne žene. Statistični. podi tki govorijo, da lela pri
Prijaznemu vabilu koroških Slovenk se je Zveza ženskih društev LRS rada odzvala in je organizirala dvodnevni izlet, k. se ga je iz vsakega kraja Slovenije udeležila po ena ali dve tovarišici.
Zbrale smo se v Klubu narodnih poslancev' v Ljubljani, kjer je vsaka našla svoje stare znanke in prijateljice iz časa borbe, kakor tudi z raznih kongresov in konferenc, ki so bile po osvoboditvi. Tudi v Ljubljani nismo zapravljale časa. Poslušale smo zanimivo predavanje tov. Vilme o delu iin uspehih Zavoda za pospeševanje gospodinjstva v Ljubljani, o programu naših gospodinjsk.il šol, kako se organizirajo razni tečaji in podobno.
Govrila nam je tudi, naj bi se pri okrajnih prosvetah ustanovili gospodinjski centri in naj bi žene vztrajale na tem, da se vključi gospodinjstvo kot obvezni predmet v učni program osnovnih šol. in sicer za dečke in deklice. Istega dne popoldne pa nam je tov. Sušteršičeva pripovedovala o svojem potovanju po Zahodni Nemčiji. Obiskala je velesejem v Miinchenu, kjer jc videla najrazličnejše naprave in stroje, ki so v pomoč kmečki in mestni gospodinji.
Drugega dne zgodaj zjutraj smo veselo razpoložene odpotovale z avtobusom iz Ljubljane preko Kranja do državne meje na Jezerskem. Naš ljubeznivi tovariš vodnik je bila predsednica Zveze ženskih društev •Sloven-.je, tov. Angelca Ocepkova. Formalnosti na meji so bile kmalu opravljene in že smo bile na drugi str,'aii, v Avstriji. Tam sta nas pričakovali in veselo pozdravili tovarišici Milena Groblacherjc-va in Hilda Ogrisova, naši stari znanki in koroški aktivistki. Kmalu smo dospele v prvi slovenski kraj, Železno Kaplo, kjer so nas že čakale tovarišice in nas prijazno pozdravile. Po kratkem odmoru smo odrinile dalje, vozile smo se mimo prijaznih slovenskih vasic, kjer že stoletja in stoletja živi naš slovenski kmet, ki je kljub velikemu gospodarskemu :.n političnemu pritisku ohranil svoj materini jezik
nas r,cč tisoč žena ponoči in Pj xtr vilka že zahteva, da la oroolcm obravnavamo z vso pazljivostjo, Nič novega ali. neznanega ni. da nočno delo škodljivo vpliva na vsak organizem, posebno pa še seveda na ženski. Toda z morebitno ukinitvijo nočnih izmen je zvezanih veliko novih problemov: med prvimi je seveda ta, kje in kako zaposliti žene, ki bi izpadle iz proizvodnjo in kako organizirali delo o tovarni brez nočnega dela.
S tem bi obenem še povečali problem zaposlovanja ženske delovne sile, ki je že tako pereč. Če pogledamo število nezaposlenih v birojih za posredovanje dela, vidimo, da so večina teh nezaposlenih žene, in sicer nekvalificirane delavke. Pri nas pa je ravno tekstilna industrija tista. ki zaposluje največ nekvalificirane delovne sile, torej tista industrija, ki ima nočne izmene. Tu jc potem še vprašanje teritorialne povezave žena s posamezno tovarno. Anketa pa nam bo tudi pokazala, koliko žena je vezanih na družino, na kmečko gospodinjstvo in zemljo, tako da bi bilo težko ženo iztrgali iz nočnega dela in jo zaposlili v ka-
iin svojo narodno zavest. V Št. Ru-pertu pri Velikovcu smo se ustavile na pokopališču in počastile spomin S3 padlih partizanov. Stale smo pred oskrunjenim spomenikom, ki so ga lansko leto v temni noči podminirali nacistični elementi in odvlekli neznano kam. Za to jih še doslej nihče ni klical na odgovor in zaman so bih tudi vsi protesti s strani Zveze borcev Koroške. Po ganljivi komemo-■ raciji je zdrvel avtobus proti Celovcu,
Iz Celovca smo se prav kmalu odpeljale proti Vrbskemu jezeru, ki jc resnično pravi biser koroške zemlje. Stanovale smo v udobnem hotelu Korotan. ki je slovenska last. Istega dne popoldne smo si ogledale znamenitosti Celovca, o katerem bi povedala le to, da smo videle palačo Mohorjeve družbo, ki je še vedno slovenska last, v predmestju pa šolo s slovenskim napisom »Narodna šola«.
Drugi dan zjutraj smo se kljub deževnem vremenu odpeljale na razgledno točko proti Otoku in na Piramido. Oblaki so se medtem razgrnili in pred nami se je razkril prelep razgled po slovenski Koroški. Tovarišica Milena nam je tolmačila imena krajev m vasi, ki so ležale pred nami kakor na dlani. Občudovale smo prelepi Rož, Svatne, rojstni kraj Miklove Zale, popolnoma slovensko vas Ribnico, Iiodišče, Ro-žek, Hodiško jezero in še mnoga druga jezera, saj pravijo, da jc slovenska Koroška dežela jezer. Tam na obzorju nam je tovarišica Milena pokazala gričevje, kjer jc ostro začrtana narodnostna meja. Našim bratom na Koroškem je sicer po mirovni pogodbi zagotovljen v slovenskih krajih dvojezični pouk. vendar na žalost opažamo veliko mlačnost s strani staršev, da bi to resnično zahtevali iin se posluževali to pravice. Vzrok je v tem, da je v teh kra-
kem drugem kraju. Potem je lu še vprašanje izkoriščanja polne zmogljivosti strojev, ki. bi ponoči mirovali. in bi ležali kot. »mrtvi, kapital«. Naš tehnični razvoj in družbeni standard pa še ni na laki stopnji, da bi dopuščal, da že itak majhno število strojev ponoči ne dela. In to vse jc le nekaj vprašanj, ki se med seboj prepletajo in ki govorijo, da bo treba to vjirašanjc temeljito pretresli z vseli strani. Ne izključujejo pa ta vprašanja elastične rešitve, da jc mogoče nočno delo organizirali brez žena, ženam pa omogočiti drugo, ustreznejšo zaposlitev.
Tudi )iri najboljši rešitvi verjetno ne bo mogoče, da bi omogočili vsem delavkam naenkrat, da ne delajo ponoči. Do zdaj jc veljala prepoved nočnega dela samo za noseče žene in za doječe matere. Akcija pa, ki jo bodo zdaj sprovcdli, bo zajela gotovo panoge gospodarstva, ki ne bi bile na škodi, če bi ukinile nočne izmene in bi delale samo v dveh izmenah, zajela pa bo tudi še veliko več kategorij žena. Vse to jc vprašanje diskusij, izkušeni in analiz. Razpisana anketa bo veliko pripomogla, <hi osvetlimo stanje nočnih izmen ler da olajšamo položaj ženi-delavki.
Tudi naša država bo ratificirala in uveljavila Ženevsko mednarodno konvencijo o nočnem delu žena, ki so jo že sprejele tiste evropske države, ki so na višji tehnični stopnji razvoja, kot mi. Ta konvencija je že od lela /919. Takrat jo je podpisalo, toda ne ludi ratificiralo, 11 držav. Od takrat so jo že večkrat menjali in dopolnjevali. Člen konvencije. ki govori o nočnem delu, pravi r zadnji korekturi, da kot nočno drlo smatramo najmanj sedem ur dela r času od 22. ure zvečer do 7. ure zjutraj. S tem, da je lo konvencijo priznala ludi naša država, ni dokazala samo svojih človeških in socialističnih načel, ampak ludi pozitivni tehnični razvoj naše industrije, ki je bila do zdaj edina zavora, da napravimo korak dalje v skrbi in zaščiti naše žcnc-dclavkc.
Drobni raosveSo
Preden pečemo ribo. Jih pomočimo v mleko. Tako bodo mnogo okusnejše.
•
Palačinke se nam ne bodo lepile na posodo, kjer jih pečemo, če posodo zribamo s kuhinjsko soljo.
j.h precej razvita lesna industrija, industrialec in delodajalec pa je le Nemec. Tako se ljudje zaradi zaslužka sploh ne upajo priznavati za Slovence in v najboljšem slučaju izjavljajo, da so Vindišerji. Več zavednosti najdemo pri kmetih, kajti kmet je »na svoji zemlj. svoj gospodar«. Odpeljale smo se še na Cosposvet-sko polje, da vidimo vojvodski prestol, kjer je slovenski kmet v slovenskem jeziku ustoličeval nemške vojvode. Za ta obred ustoličevanja, ki je bil v slovenskem jeziku, se je moral nemški vojvoda naučiti odgovarjali kmetu v slovenščini.. Toda pozneje je bil raznarodovalni pritisk vedno večji in danes slovenski jezik na koroškem skoraj nima več nobenih pravic.
Kr> smo se vrnile nazaj v Celovec, smo kot opazovalke prisostvovale po-vorki ,.n proslavi »Dneva socialističnih žena«, ki so imele svoje zborovanje. Prisotne so bile tudi delegatke 'iz drugih držav. Na veliki zastavi. ki jc bila razpeta nad glavno tribuno, je bil zahteven .'.n veliko obljubljajoč napis »Za svobodo sveta«. Ni nam podrobno znano, kako si avstrijske socialistke zamišljajo to svobodo iin kakšen jc njihov program. Me smo se odpeljalo, ker je bil v načrtu še izlet: v Rož.' Vozile smo se mimo slovenskih vasi ih prelep.h jezer, Osojskega in Baškega jezera, in vedno znova so se nam odpirale presenetljive lepote naših koroških krajev. Videle smo vas, ki je še edina na Koroškem, da ima slovenskega župana in že proti večeru smo prispele v Kotmaro vas, kjer so nas pričakovale žene in nas pozdravile. Povabile so nas v prijazni Šmolov dom, kjer nam je Rutarjeva Mici. v kratkem nagovoru izrekla iskreno dobrodošlico, Tu smo_ srečale stare znanke, ki so nas lani obiskale v Kopru. V pogovoru so izrazile upanje, da jih nova avstrijska vlada ne
Zena, ki je v delovnem odnosu, ima v primeru nosečnosti in poroda pravico na porodni lu dopust, ki traja 90 dni. Ta dopust začne 45 dni pred porodom s tem, da mora trajati najmanj 21 dni pred porodom in najmanj 45 dni po porodu. Kolikor nof,eča žena ne izkoristi polnega roka porodniškega dopusta, ki ji pripada pred porodom, se ta dopust podaljša po porodu, za toliko dni, kolikor ga je manj iz-korisila pred porodom, Ce se dete rodi pred 9 meseci nosernosti, se bolniški dopust po porodu podaljša za toliko dni, za kolikor se je manj izkoristil dopust pred porodom. Edino tedaj, če se je dete rodilo mrtvo, ali pa če utnre, preden je staro 45 dni, traja porodniški dopust, po porodu skupno •*"> dni kar se pravi, da se v teh primerih porodniški dopust pred porodom, ki ni bil polno izkori ren, to je 45 dni, ne more prenesli nn porodniški dopust po porodu. Podjetje, kjer je žena zaposlena, mora dovoliti porodniški dopust na podlagi izkaza pristojnega zdravnika, da je porod pričakovati v 45 dneh.
Vsaka delavka ali uslužbenka, ki je bila pred porodom v delovnem odnosu nepretrgano vsaj 6 mesecev. ali s pretrganjem službe skupno 18 mesecev v zadnjih dveh letih, ima v času porodniškega dopusta pravico na dajatve socialnega zavarovanja.
Ce si je žena v delovnem času
KROMPIRJEVI ŠTRUKLJI
(za C oseb)
1 kg kuhanega krompirja, 30 dkg moko, 1 jajce, sol 3 dkg margarine, 7 dkg drobtin.
Vroč kuhan krompir olupimo in takoj pretlačimo. Dodamo mu moko, sol, maščobo in jajce. Vse sku-kaj pregnetemo hitro v gladko testo, dokler je krompir še gorak. Testo razvaljemo obliki kvadrata, po-tiresemo s prepražcnimi drobtinami in zvijemo. Zvitek položimo na suh prtič, ga vanj zavijemo in na konceh zavežemo. Štrukelj denemo v vrelo slano vodo, kjer naj vre dobre pol ure. Kuhanega razvijemo, razrežemo na rezine, zabelimo in damo na mizo. Zraven ponudimo toplo zelenjavo, solato ali pa tudi različno pečeno meso ali meso v omaki.
bo prevarila in da bo spoštovala mirovno pogodbo, ki zagotavlja Slovencem osnovne narodnostne pravice. Potom nam je domači pevski zbor zapel nekaj koroških narodnih pesmi. Med drugimi tudi pesem »Poj-dam v Rute«, ki so jo zapel, tako lepo in čustveno, da smo imele solze v očeh. Mod skupnim petjem partizanskih pesmi se je razvilo prijetno in domače razpoloženje, da so nam ure potekle kot minute. Za prisrčen sprejem in gostoljubno iskrenost se je v Kotmari vesi v našem -.menu zahvalila tov. Angelca Ocepkova. Korošicc se kar niso mogle posloviti od nas, motor avtobusa jc že brnel, mi pa smo pelo še in še iin se poslavljale. »Pridite še in ne pozabite na nas,« so nam naročale.
Naša pot nazaj je šla skozi Pod-juno in Celovec prot. meji. V Ško-cjanu smo se poslovile od drage tov-Milene. Pozno v noči smo prispele v Ljubljano. Prenočile smo v šoli za medicinsko sestre na Kongresnem trgu, kjer je bil nekoč samostan. Na svežih posteljah smo še do jutra sanjale o prijetnem obisku, ki nam bo ostal v trajnem spominu.
P. L.
pridobila pravico na letni dopust, preden je 'potekel porodniški dopust po porodu, ima pravico ta redni dopust izkoristiti neposredno po prestanku porodniškega dopusta — delodajalec pa je dolžan, da ji omogoči tako izkoriščanje red-neaa letnega dopusta
Po zakonu je propovedano, da bi žene opravljale odrejena dela, ki so škodljiva njihovem zdravju, živ-l.iensHo nevarna ali težaška dela. Prav t-ko Je prepovedano nadurno in nočno delo nosečih žena po izpolnjenih 4 mesecih nosečnosti. Noseče žene se ne more odrejati po izpolnjenih 6 mesecih nosečnosti na delo izven njene stalne zaposlitve, pa ludi pred tem časom, ce bi bilo to delo zanjo škodljivo.
Noseče žene, ki so od dneva nosečnosti opravljale dela, ki jim je v tem stan'u prepovedano, se morajo zaposliti oziroma premestiti za ves cas nosečnosti k drugim lažjim delom. Da ne bi bile v tem primeru materialno oškodovane, je odrejeno, da se jim mora izolače-vati zaslužek, ki so ga imele pri prejšnjem delu.
Hiša samostojnih žena
Na Dunaju, v Iiadikovi ulici, ■imajo veliko, moderno hišo s 74 stanovanji, kjer stanujejo samo žene.
Idejo za tako hišo je dala pred desetimi leti gospa Kronstein, magister farmacije, ko se jc vrnila iz emigracije na Dunaj :in se je znašla pred težko rešljivim stanovanjskim vprašanjem, ki je bilo pereče za večino ljudi, posebno pa za samostojne ženske. Odvisnost podnajemnika je mučna za vsakogar, posebno pa za žene, ki še veliko teže dobijo opremljeno sobo kot moški.
In gospa Kronstein jo zbrala okrog sebe še nekaj zaposlenih žena ter so osnovale Zadrugo za izgradnjo stanovanjske hiše za zaposleno samostojne žene. (Seveda ni bilo lahko najti sredstva za uresničenje tc zamisli, toda žene so vztrajale in kot rezultat njihovega dela danes stoji na Dunaju velika hiša z najmodernejšim komfortem, kjer vsaka stanovalka po mili volji razpolaga s svojim lastnim stanovanjem in domom.
Načrt za hišo je izdelala žena -arhitekt. l(iša ima 74 stanovanj, katerih vsako ima veliko, lepo sobo, majhno predsobo, majhno kuhinjo z električnim štedilnikom in kopalnico. Stanovanja imajo centralno kurjavo ter napeljavo za toplo vodo, v hiši pa je tudi velik hladilnik s 74 predali, za vsako stanovanje en predal. Potem so tu še stroji za pranje perila, naprave za čiščenje, li-kalniki in podobno, kar je vse stanovalkam brezplačno na razpolago. V vsakem nastropju je poseben kanal za odlaganje smeti, na strehi pa je terasa s tuši in ležalniki stoli. V hiši so tudi družabni prostori, kjer se stanovalke laliko sestajajo, če si želijo družbe, preberejo časopise ali poslušajo radio. V hiši so tudi šivilje, frizerke, kozmetičarke in zdravnice, tako da je res »vse pri roki«.
Toda vse stanovalke spoštujejo načelo, da je to hiša za samostojne ženske. Kakor hitro se kaka stanovalki poroči, si mora preskrbeti drugo stanovanje.
Pravijo, da je ta hiša prava udobnost za zaposlene žene in edina njena napaka je ta, da ima samo 74 stanovanj, namesto da bi jih •imela 74.000!
Letošnje, poletje sc nikakor ne more ustaliti in zalo se kar ne moremo ločili od volnenih jopic in kostumov. Toda upajmo, da ni več daleč čas, ko bomo le lahko hodile v lahkih poletnih oblekah in sc tudi kopale. Približuje se tudi čas dopusta in mislili bo treba na primerno garderobo. Mogoče ram bodo pri tem pomagali naši trije modeli pTcprostili oblek
žene so
Na igrališču Partizana v Kopru, •je bilo v nedeljo, 5. VI. tekmovanje primorskih srednješolcev v odbojki. Tekmovali so za prehodni pokal. Nastopala so moštva postojnske gimnazije, učiteljišča iz Tolmina, pomorske šole iz Pirana, učiteljišča iz Kopra in slov. gimnazije iz Kopra, ter ženski ekipi postojnske gimnazije in koprskega u-'čiteljišča. Vabilu za odbojkarski dvoboj se niso odzvali edino srednješolci iz Gorice in Cerknega.
Moška in ženska ekipa postojnske gimnazije sta zmagali prepričljivo in tako odnesli s seboj oba ■pokala.
Po tekmi je vodja zmagovalec, profesor dr. M. Rakočevič izjavil:
Svobodoljubna Burma skozi stoletia
(Nadaljevanje s 7. strani) v deželi Protifašistično ligo ljudske fronte. Ta je šla' v boj proti japonskim fašistom, hkrati pa je zapisala na svoj prapor borbo za svojo neodvisnost. Burmanska vojska je pod poveljstvom Aung Sana do kraja očistila deželo japonskih osvajalcev.
Po končani vojni se je Protifašistična liga odločno izrekla proti naklepom Angležev, da bi deželi dali samo status dominiona. Pred splošnim pritiskom so Angleži izpustili in pri volih v pogajanja, ki jih je vodil Aung San. Tedaj je nastal tudi notranji razcep v stranki, ker so nekatere meščanske stranke bile naklonjene angleškim načrtom. Aung San je v Londonu uspešno zaključil pogajanja za neodvisnost dežele. Na piv.li volitvah je dobila Aung Sanova stranka 90 odstotkov vseh mandatov. Ustavodajna skupščina se je sestala 10. julija 1947 in razpravljala o novi ustavi. Soglasno je bila sprejeta resolucija Aung Sana, s katero je bila razglašena neodvisna in suverena republika Burma.
■Ko je 19. julija skupščina še nadaljevala z delom in sprejemala novo ustavo, je v poslopje vdrla oborožena teror.stična skupina ter ubila Aung Sana in še šest članov vlade, med njimi tudi glavnega tajnika Socialistične stranke Takin Mia. Po-kolj je organizirala meščanska stranka, ki je bila na vlad., ko so deželo upravljali še Angleži.
Uboj burmanskih prvakov je bil za vso deželo največja tragedija. S skrajnimi napori je uspelo predsedniku ustavodajne supšeine U Nuju ob podpori socialistov pod vodstvom U Ba Svea urediti razmere v deželi. U Nu je kot predsednik nove burmanske vlade odpotoval v London, kjer je od Attlejp dosegel, da so Angleži priznali neodvisnost Bui-mii. Dne 4. januarja 194S so nato v Rangoonu slovesno razglasili neodvisno Burmansko unijo in je s tem dnem končno Burma uresničila svoje stoletne sanje.
»S potekom tekmovanja sem velo zadovoljen. Mislim, da so rezultati ustrezni. Naši iantje in dekleta so dali od sebe vse kar so mogli. V odločilni tekmi, z zelo resnim nasprotnokom. učiteljiščem iz Tolmina, je prišla do izraza požrtvovalnost naših fantov. Igra je bila fair. Sodniki, tako stranski, kakor glavni, so opravili svojo dolžnost zadovoljivo. Zal, da koprska publi ka ni pokazala kdo ve kakšnega zanimanja za ta pivi dvoboj pri-morsske srednješolske mladine. Od Gorice, posebno pa še od Cerknega, ki je do sedaj imelo pokal, se mi zdi zelo nešportno, da se nista odzvala vabilu za to srečanje.«
Bilo je še precej dela hi veliko bojev, predno je bila dežela popolnoma očiščena vseh vojaških in drugih tolp, k, so jo vznemirjale. Mlada burmanska vojska pa je krepko podprla prizadevanja svojih voditeljev in je danes zagotovilo napredka in neodvisnosti Burmanske unije.
Partizanska mamica
(Nadaljevanje s 7. strani)
Vaščani so govorili samo o tem. Ni jim bilo do spanja.
Tudi Pepek, četudi je bil utrujen od dolge poti, tisto noč dolgo ni mogel zatisniti očesa, «
Spominjal se je Jožeta, zvestega tovariša iz otroških let, Skupaj sta trgala hlače v isti učilnici, skupaj sta pasla ob Sotli, kurila ognje, pekla koruzo in krompir. Skupaj sta šla na romanje in ju je med potjo ujela nevihta. Skupaj sta skušala odvadili požrešnega mačka, da bi ne moril kuncev. Skupaj sta se »vojskovala« s slovenskimi pastirji onkraj Sotle...
Veliko vode je že preteklo od takrat. Jožek je zgodaj odšel po svetu. Pepeku se ni niti sanjalo, kaj vse je doživel in, kod je hodil. Zdaj je voditelj partizanov. On, Pepek, pa je ostal v Kumrovcu, kjer obdeluje svojo zemljo.
Ali" mar Nemci mislijo, da se Jožek skriva kje v Zagorju? Morda celo v Kumrovcu. A če bi se tudi skrival, bi nihče ne odprl ust.. Izdajalcu Nemci jamčijo svobodo in življenje. Tako stoji na letalcu. A kakšna je ta svoboda in kakšno je to življenje? Do sita so ga spoznali, Za prava svobodo in za človeka vredno življenje se bojuje Jožek, kjerkoli je. Sto tisoč zlatih mark — bajna vsota. A če bi bila dvakrat •večja, rad bi ga poznal, ki bi se je polakomml, . .
»Takega podleža ni rodila nobena jugoslovanska mati,« je dejal Pepek pri sebi.
iS to mislijo je pomirjen zaspal...
Izkazalo se je, da ga res ni rodila. Tita nihče ni izdal.
Ta šport se je udomačil tudi v naši domovini. Koprski jadralci spadajo med najboljše v državi. In v soboto ob devetih zvečer s!e bo začelo v svitu žaromc-trov in ble-gčobi ognjemeta v koprskem zalivu tekmovanje jadrnic.
Regata bo trikotna in bo imela -start in cilj pred pomolom pristanišča.
Deset minut pred startom bo dal Štanter znak s strelom in dvignil zastavico, ki pove, katera vrata jadrnic se naj pripravi. Drugič bo ustrelil pet minut pred startom. Zdaj ne sme imeti tekmovalec nobene zveze z obalo. Tretji strel je znak za sJtart. Tekmovalec ne srne predčasno prepluti startne črte, sicer ga komisija pokliče nazaj.
Med regato se ne sme tekmovalec posluževati nobenih pripomočkov, recimo vesel, ne sme se zadevati v druge jadrnice, sotekmoval-cu ne sme odvzemati vetra itd.
Ce se mu kaj takega pripeti, o-pozori sodnike s' tem, da dvigne klubsko zastavo in napako soitek-movalca vsaj v eni uri pismeno obrazloži
To je šport poštenosti in nesebičnosti. Zal, da ima pri nas Slovencih zelo malo oboževalcev. Po tolikih stoletjih smo naposled le dobili naše morje v svoje roke. pa ga sedaj ne znamo in tako rekoč nočemo izkoristiti. Saj je skoraj žaljivo, da smo do njega ravnodušni kot do kakšne mlake.
iurora-Slovan M (3:0)
To nedeljo je pokazala Aurora solidno in mirno igro, s katero je pregazila svojega nasprotnika, Slovana iz Ljubljane. Zmago si je zgo-tovila že v prvem polčasu.
Gostje so po nekaj neuspelih akcijah pred Aurorinem svetiščem začeli igrat nervozno in raztrgano. Zmedo v njihovih vrstah so pa dobro iskoristili domačini, ki so hladnokrvno zabijali gole. Igra je bila na zadovoljivi višini.
Tako je odnesla Aurora na predzadnjem tekmovanju za republiško prvenstvo dve točki in zasedla četrto mesto v lestvici.
OBJAVA Dijaški dom v Kopru bo sprejemal prijave za bivanje in oskrbo dijakov v Dijaškem domu v šolskem letu 1955/56 do 15. VII. t. 1. Obrazce za prijavo in potrebna pojasnila dobile na upravi doma.
Upravni odbor Dijaškega doma Koper
PREKLIC Hrvatin Jakob, rojen dne 16. 5. 1901 v Elerjih pri Škofijah, stanujoč ravno tam, sem izgubil dovoljenje za kretanje v obmejnem pasu izdano od Vojne pošte v Ljubljani dne 22. 4. 1955 pod številko 2611 in ga razglašam za neveljavnega.
NEDELJA, 12. VL: 7,45 Jutranja glasba; S.15 »Lepo mlado jutro..,«; S.40 Za naše kmetovalce; 9.00 Mladinska oddaja; 9.30 Ritmični panop-tikum; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Deseta obletnica osvoboditve — PD Cerkno in PD Most na Soči; 16.00 Tisoč in en takt; 21.00 Veseli večer; 21.30 Havajske melodije; 22.00 Plesna glasba.
PONEDELJEK, 13. VI,: 13.45 Zabavna glasba in objave; 14.00 Od melod.je do melodije; 14.45 Za dobro voljo igrajo štirje fantje; 20.00 »Za večerne ure ...«; 20.40 F. Pomikalo: Hvarska suita; 21,10 Igrajo mali . zabavni ansambli; 21.30 Morja široka cesta; 21.40 Koncert pianistke Damjane Bratuž iz Gorice; 22.02 V plesnem ritmu; 23.10 Plesna glasba.
TOREK, 14. VI.: 13.45 Zabavna glasba in objave; 14.00 Od melodije ■do melodije; 14.40 Kulturno življenje na Primorskem; 14.50 Štirje takti z vaškim triom; 20.00 Melodije za vsakogar; 20.30 G. Rossini: »William Teli« opera v 4. dejanjih; 21.55
Nočni koncert za vas; 22.30 Za dobro voljo in ples.
SREDA, 15. VI.: 13.45 Zabavna glasba in objave; 14.00 Od melodije do melod.je (vmes ob 14.10 »GLASBENA KRONIKA DOMA IN PO SVETU«); 14.45 Koncert pevskega zbora iz Boršta p. v. Draga Petarosa; 20.45 Dalmatinske narodne glasbe; 21.30 Iz dobrih knjig: Ce-pregled; 21.10 Nočni koncert komorne glasbe;21.30 Iz dobrih knjig: Ce-sarc Pavese; 22.00 B. Goodman in njegov triumf v Carnegie Hallu leta 193S (originalni posnetki s komentarjem) III. oddaja; 22.30 Plesna glasba.
ČETRTEK. 16. VI.: 13.45 Zabavna glasba 'm objave; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Kulturno pismo; 14.50; Deset minut z veselimi godci; 20.00 Poje Mary Ford; 20.40 Nikola Iiercigonja: Pet satiričnih pesmi! za bas in orkester; 21.00 Istrski susreti; 21,30 Deseta obletnica osvoboditve — PD Solkan in PD OÜica; 22.30 Plesna glasba.
I	V AJDOVŠČINI
I JzJeLie razne uri t A omocižnih thcinifi kakor:
kreton, kanafas, moline, oksford, stanične tkanine in flanela rjuhe
CENE UGODNE - SOLIDNA POSTREŽBA
Cenjenim od jemalcem se priporočamo!
OBIŠČITE
—1EBB8
RAZSTAVO VIN SLOVENSKEGA PRIMORJA
KI BO V PORTOROŽU OD 18. DO 26. JUNIJA (VKLJUČNO)
^^^^ VICENTE BLASCO IBANEZ;	4	|I|U/,
Čeprav se je njegovo življenje z leti vedno bolj slabšalo, je bil vendarle z njim zadovoljen. Hotel je biti čolnar . . . vedno samo čolnar! Niti ni skrival prezira do kmetov, ki so se posvečati pridelovanju riža.
Poklic čolnarja, moža vode, je bil zanj vzrok ponosa. Jn rajši kot da bi hodil peš, je večkrat stopil v čoln, pa četudi je šlo le za neznaten del poti po bregovih kanalov, in v dolgem loku veslal k cilju. Edina zemlja, ki jo je rad tlačil, je bila Dehesa. Tu je vselej dobil zajca in ob njem preskusil svoje lovske sposobnosti. Bil je pripravljen tudi na beg, če bi se bi5e pojavile straže. Ce bi bil lahko živel natanko po svojih željah, sploh ne bi bil holel imeti hiše, pač pa samo čoln, v katerem bi obedoval in spal. V njem so bili skriti instinkti prvotnih jezerskih rodov.
O, ko bi mogel živeti tako, kakor riba ali povodna ptiga, ki danes gnezdi na otočku, jutri že v gozdičku! Toda oče je hotel, da se poroči, da ne bi ostala koča, ki jo je bil s toliko muko zgradil, prazna. Tako se je moral ta jezerski nomad pokorili in se privaditi življetf*j v skupnosti. Imel je slamnato streho, plačeval je svoj prispevek za vzdrževanje duhovnika, ubogal župana v vasi, »tistega nesramneža — je pravil — ki je, zato da je lahko lenuharii, klical vedno na pomoč in v obrambo oblasti iz Valencie.«
Zene se ie le nejasno spominjal. Veliko let je preživela ob njeni, zdaj pa se mu je vračala v spomin samo zaradi spretnosti, s katero je krpala mreže, in zaradi ročnosti, s Jtatero je mesila kruh, ki i?a je potem pekla v obokani peči, podobnj afriškemu mravljišču.
Od mnogih sinov, ki jih je imel, mu je ostal samo eden; vsi drugi so umrli ob zelo »primernem času«.
Bili so izmozgani in brez krvi. Starši, ki so jih spočeli, so bili lačni. Približevali so se drug drugemu samo zato, da bi si dali tisto bore loplote teles, ki jih Je stresala močvirska mrzlica. Tako so se rodili otroci, ki so jim žile izpuhte-vale to bolezen.
Nekateri so shirali zaradi slabokrvnosti, ki ji je bila •kriva siromašna hrana: ribe in voda; spet drugi so utonili v bližnjih kanalih.
Zdelo se je, da se je edini, ki je še ostal, z vso silo oprijel življenja in se ga oklepal z neustrašnim poželenjem, da bi se ohranil. Boril se je z mrzlico in hlastno črpal iz materinih uvelih prsi-borno hrano, ki mu jo je lahko dala uboga žena, ki je je bila zaradi neprestanih bolezni sama kost in koža.
Za Paloma so bile te neprestane nesreče naravne in logične zadeve in zahvaljeval se je božji dobroti, ki je prihajala na pomoč ubogim.
Dejal je, da to nepreračunljivo naraščanje prebivalstva vzbuja stud in da brez modre Gospodove roke, ki je vsako toliko kosila med otroci, Albufera ne bi mogla dati hrane vaem; tako bi prebivalci začeli drug drugega žreti kot lju-dožrei.
Ko je Palomu umrla žena, je imel mali Tono sedem let. V koči je ostal sam z očetom. Ker je bil razumen in je delo ljubil, je pripravljal hrano in opravljal hišne posle, tako da ni oče skoraj nič trpel zaradi praznote, ki jo je bila zapustila pokojna. Držal se je resno, kot bi očitno nosil neizbrisno sled, ki jo Je zapustila v njegovi duševnosti nezaslišana borba, s katero se je ohranil pri življenju.
Oče je čutil notranje zadovoljstvo, ko je šel k svojemu čolnu z dečkom, ki se je skoraj izgubil med kupi mrež. Tono je naglo rasel in postajal močan. Paloma je bil ponosen, ko ga je gledal, kako vleče iz jezera mreže ali ko je s tako gotovostjo krmaril.
— Na ¡močnejši mož v Albuferi je — je govoril prijateljem. -t- Njegovo telo »se maščuje« za vse trpljenje, ki ga je moral prestati kot otrok. Žene iz Palmara so nadvse hvalile
njegovo lepo vedenje, kajti on ni kakor drugi mladeniči, ki so obiskovali gostilne, počenjal neumnosti in ni igral na karte z malovrednimi tovariši.
Sin, ki je bil vedno resen in vztrajen pri delu, ni pripravil nobene nevšečnosti Palomi, ki ni mogel nikdar z nikomer v miru loviti, kajti najmanjše iztirienje je bilo vzrok, da je zbesnel. S Tonom pa je šlo vse kot po olju; zdelo se je, da je mladenič vedno uganil očetove misli in mu tako postregel, kakor si je ta želel.
Ko je fant zrasel v moža, je tudi njegov oče, čeprav je še tako ljubil nomadsko življenje, imel isto misel, kot jo je imel prvi Palomov. Ali je za dva moža lepa ta samota brez ženske? Ali je prav, da se sin, že mož, sklanja nad ognjiščem in neti ogenj? In včasih je ob pogledu na krepke in kosmate roke ter krempljem podobne prste, ki so drsali po kožicah ali čistili ribo, čutil nekaj kot očitek vesti.
V	dolgih zimskih večerih sta bila podobna dvema zapuščenima brodolomcema na samotnem otoku. Nista izpregovo-rila besede. In v veliki samoti koče ni bilo ženskega Glasu ali smehljaja, ki bi ju — mračna — razveseljeval.
Bedna koča je postajala mračna. Sredi koče je gorel ogenj, ograjen z majhnim kvadratom iz opeke. Na obeh straneh je bilo videti stene iz blata in ločja, ki so delile prostor v dve sobici, zgoraj pa notranji del strehe, vse črne od saj, ki so se sesedle in stvorile z leti cele plasti. Dim je izhajal skozi luknjo v slamnati strehi; po isti poti je prihajal žvižgajoč v kočo piš ledenih vetrov v zimskih mesecih.
S stropa sta viseli nepremočljivi obleki, ki sta ju oče in sin oblačila za nočni lov; trde in debele hlače, jopiča iz grobega rumenkastega platna, ki se j"e mastno bleščalo. Skozi rokave sta porinila kol, da je ohranjal njuno obliko.
Veter, ki je prihajal skozi luknjo, je grobi strašili sunkoma zibal in svetlikajoči se blišč ognja je odseval na maščobi, ki sta je bila jopiča polna. Zdelo se je, kot bi se bila oba kočarja obesila na strešno bruno,
Palomu, ki se je rad pogovarjal, je bilo dolgčas.
V	gostilni je lahko svobodno izzival, mučil ribiče in jih
Ameriški arlutelk Jared Morse je pred nedavnim dokončal maketo zgradbe, ki jo bodo postavili v Grand Junetionu, Zgradba bo šest-riadstropna; pozimi se bo obračala proti soncu, čez poletje se bo pa izogibala njegovi pripeki.
Na razstavljeni maketi je dobro vidna streha parabolične oblike, ki jo bodo lahko na dveh straneh stavbe spuščali do temeljev. Pozimi bo sončne žarke privlačevala, poleti pa odbijala. Projektant pričakuje, da bo zaradi te strehe v poletni vročini za kakih 10 stopinj bolj hladno, kakor pa v prostorih običajnih hiš s prisojnimi pročelji.
Stavbo bodo zgradili iz lahkega materiala, ki ga je žc preizkusila letalska industrija. Zgradba bo težka 1.05S.640 kilogramov in bo iz bazena, kjer bodo njeni temelji, iz rinili 1,260.505 litrov vode. Arhitekt Morse trdi, da bodo ploveči temelji olajšali obračanje, v dno bodo
zabili pilote, na katere se bo pri moVcbíjtnem guganju lahko naslonila.
Stavba se bo začela obračati okrog dc-sctih zjutraj in bo zasledovala sonce vse do šestih zvečer. Obračala se bo počasi, le kak centimeter na minuto na koncih zgradbe. Vrtel jo bo elektromotor, ki bo imel vsega skupaj samo 4 konjske sile.
Ce bo ta nenavadni načrt izpolnil pričakovanja svojega kcfoslruk-torja, bodo zgradili po istem načrtu vsaj še devet takšnih stavb. Po tem »rotativnem načinu« bi zgradili največ hotele in sanatorije. Bazeni in terase za sončenje bi bile na .prisojni strani, medtem ko bi bile spalnice in jedilnice vedno v prijetnem hladu.
GIBLJIVI PLOČNIK
niti :in nesreča je bila tu. Zadel je ob rob ogromnega ladijskega dimnika. Letalo se je prevrnilo in s pilotom vred izginilo v notranjosti, kakor biljardna krogla v svojo luknjo. Letalo se je seveda popolnoma razbilo, pilot pa jc kljub težkim poškodbam vendarle ostal pri življenju.
New York ima danes osem milijonov prebivalcev in skoraj tri milijone avtomobilov, ki drvijo po mestnih ulicah. Lahko si predstavljamo gnečo na najprometnejših mestnih žilah, čakanje pred križišči in pa uboge pešce, ki sploh nikamor ne pridejo. Da bi rešili ali vsaj omilili .takšno stanje, nameravajo zgraditi šc letos premikajoči se pločnik, Id se bo pomikal s hitrostjo 20icm na uro in »peljal« s seboj hkrati 11.000 ljudi. Stroški, bodo znašali okrog 4 milijone dolarjev.
Kdo bi le pomislil, da ima človek na svojem zobovju več kot štiristo posebnosti, ki jih je podedoval po svojih starših in prednikih? Ta ugotovitev je jela najprej zanimati kriminalistične ustanove, ki so začele zbirati in kartotečiti odtise zob. To odkritje nima svojega pomena samo pri razkrinkavanju zločincev, fcl se v zadnjem času poslužujejo gumijastih rokavic z lažnimi prstnimi odtisi, marveč tudi v pravdah za očetovstvo in dediščino.
V	Arizoni (ZDA) sta .se tožarila dva moška zaradi očetovstva. Oba sta imela isto krvno skupino in odtrok je bil obema nekoliko podoben. Strokovnjak jima je pre.iskal zobne odtise in dognal, da je imel en moški z otrokovimi zobmi skupnih 93 posebnosti, drugi pa le sedem.
V	koliko bodo zobje podpirali ali nadomestovali izsledke o prstnih odtisih, je pa še vprašanje, namreč: brazdice na dlaneh ima vsakdo, s svojimi zobmi se pa že marsikdo ne more več pohvaliti.
2e večkrat sem imel priložnost poslušatti naše kulturne in prosvetne delavce, ko so razpravljali o vseh mogočih cvetkah, ki jih srečamo na napisnih deskah, lepakih in letakih. Ti s'o včasih res takšni, da se mora zgražati nad njimi vsak pošten državljan, ki je le povohal abecednik. Od začetka me to ni posebno vznemirjalo. Mislil sem si pač, da avtorji omenjenih umotvorov iščejo novih izrazov, ker menijo, da imamo pomanjkljiv besedni zaklad in bi ga radi po svojih skromnih močeh povečali. To je tlidi neke vrgte kulturno udej-stvovanje; pred tem pa imam re-epekt, S tira me je vrglo šele zadnjič, ko sem v neki koprski ulici zagledal napis »CEVLIJAR«. Tega pa res ne smem pustiti kar tako, sem si rekel. Kam pa pridemo, če se bo z našim jezikom in pravopisom igral že vsak »šuster«! Upnm da je tega mnjenja tudi pristojni organ, ki ima to skrb, da potna-lem gleda na podobne stvari.
Da se Koper polagoma res razvija v sodobno mesto, nam pričajo zvočniki na avtobusni postaji. Na-povedalcem senn zelo hvaležan za točne napovedi odhodov in prihodov avtobusov, veliko manj pa za tisto škripajočo glasbo, s katero nas pitajo takrat, ko ne vedo, kaj bi počeli drugega. Jaz in drugi sotrpini, ki imamo v bližini svoje delovne prostore, pač nimamo vsak dan praznika, da bi se lahko predajali »kulturnim« užitkom. Lepo bi bilo, če bi 'to upoštevali, Kar sc pa tiče zvočnikov, bi bilo po mojem skromnem mnenju koristno.
če bi jih uvedli tudi drugje, n. pr. v Piranu. Tako bi morda šoferji in sprevodniki le bolj poredkoma »zamudili« avtobus in odpeljali po določenem urniku. Te misli odstopam brez vsake odškodnine in jih prepuščam v nadaljnji postopek avtobusnim podjetjem ko,t moj osebni prispevek k urejevanju prometa.
Ko smo že v Kopru, pomenimo se še o našem telefonu. Da ne boste mislili da sem v tem pogledu količkaj oseben, vam moram najprej razložiti moj odnos' do te naprave, Včasih se mi je zdel itele-fon kar pripravna zadevica, zadnje čase pa ga uporabljam vse bolj poredkoma, ke.r nimam toliko časa, da bi lahko čakal na zvezo. Ugotovil sem namreč, da gre mnogo hitreje, če se kar »in peršona« potrudim do urada ali ustanove, kjer imam opravek. Cas je j^ač zlato. To sem vedno upošteval. Tako, vidite, zaradi men.e bi vso zadevo pustil lepo na miru. So pa na sve-liu še drugi ljudje, ki so večji optimisti in mislijo, da bi se na centrali nekoliko bolj zganili, če bi jaz o tem spregovoril besedo ali dve. »Vane,« me je zadnjič naprosila neka tovarišica, »vsaj to napiši, da so na oantrali nekoliko čudni. Morda bo pomagalo«. Kakor vidite, sem to res napisal. Ce bo res jjomagalo, bodo vedeli povedsti itisti srečneži, ki bodo to doživeli. Toliko o mojih doživetjih. Zdaj so pa na vrsti dopisi.
Iz Nove vasi mi pišejo, naj se v imenu vseh vaščanov najlepša zahvalim organizatorjem predava-
Pred avtomobilisti pa res nisi nikjer več varen. V »klasični« dobi avtomobilizma so podirali pohlevne pešce in tako-lc nekako priložnostno ob robu cest; bili so tudi takšni, Id. so si upali za svojo žrtvijo na pločnik; sem in tja se je kdo zaletel Ludi v izložbo, kar pa je bilo že višek. Da bi pa rinili cclo v spalnico, se ni nikomur sanjalo. Vendar je napredek avtomobilske tehnike dovedel tudi do tega. Seveda se je zgodilo v Ameriki. Zakonca Harold sta kmalu po večerji legla v posteljo in mimo zaspala. Naenkrat ju jnebudi močan tresk. Neki avto je s polno brzino pridrvel v hišo, podrl zid in prevrnil posteljo. Mož jo je še kar dobro zvozil, medtem, ko so morah ženo zaradi močnega možganskega pretresa takoj odpeljati v bolnišnico. Avto je šofirala neka ženska, ki se jc v veselem stanju vračala s »coctail-party«. Čeprav je bil avto popolnoma uničen, se njc.j ni zgodilo ničesar. Pijanci imajo pač srečo!
Leído ? dimniku
Neprenehoma šest ur je policija v neki teksaški vasi oblegala hišo nekega slaboumneža, ki je pobegnil iz zaoocla in se uprl z orožjein, ko so ga hoteli prijeli. Zabarikadiral se je ti hišo in streljal na vsakogar, ki se mu je hotel približali. Šefu policije, ki je poskušal priti do njega, je poslal kroglo naravnost, v čelo. Da so policisti lahko prišli do trupla svojega šefa, so morali uporabiti tank. Sloboumneža so ukrotili šele s solzilnimi bombami, ki so mu jih prav tako s tanka nametali skozi okno
v hišo.
nja o boleznih pri živini za vso skrb, ki jo -kažejo do njih. Posebej se iskreno zahvaljujejo predavatelju. ki so ga kmetje in živinorejci zaman pričakovali. Razprava je bila vseeno zelo živahna, le-predmet »obdelovanja« je bil drugi.
Iz Portoroža so se to pot oglasili Sahisti. »dragi Vane,« mi pišejo med drugim, »morda Ti, ki vse veš,, veš tudi to, zakaj nam je uprava »Jadrana« prepovedala šahirati v tem lokalu. Dolgo smo s'e tu počutili kot doma, sedaj pa so nas z vsemi kmeti, kralji in lovci postavili pod kap. Tako smo. kot vidiš, doživeli kolektivni mat, kar je-naš največji neuspeh v zadnjih letih.« Vprašal sem nekaj strokovnjakov. kaj menijo o tej zadevi, pa mi ni mogel nobeden povedati nič določnega. Nekateri trdijo, da je uprava naredila ta ukrep zaradi kal jen ja miru, drugi pa spet pravijo, da se šahisti vse preveč zatopijo v igro in jiozabijo, da so v lokalu, kjer bi morali tudi pili.
Prejel sem še en dopis, ki ga je vredno omeniti. V Hrpeljah — Kozini se zanimajo, kdaj bodo prišli do vodovoda. Delati so začeli sicer že pred časom, sedaj pa je-vse nekako zaspalo. Jarki se po-sipljejo m vse kaže, da je nekaj narobe. Pravijo, da je vsega krivo-jiodjetje »Slovenija ceste«, ki nikakor noče na dan z načrti, da bi vedeli, kod bo speljana nova cesta. Ker traja to čakanje že nekako pol leta, bi bil res že skrajni čas, da se nekdo zgane. • To iskreno želi tudi
vaš Vane.
Ko smo že pii nemogočih prometnih nesrečah, naj vam povemo še eno. Dogodila se je pred dnevi ob priliki kombiniranih vežb britanske mornarice, pri katerih je sodelovala tudi velika letalonosilka »Eagle« (Orel). Ko je neko njeno letalo pravkar pristajalo, se je ladja nenadoma ustavila. Pilot, ki na to ni mogel računati pri ocenitvi razdalje, se je znašel v »kaši«. Letala ni mogel več izravnati ter dvig-
puščal osuple s svojimi spomini na velike osebnosti, ki da jih je poznal. Toda tu, v bedni koči, ni vedel začeti. Ponižni in špoštvljivi fant ni nikoli govoril in Palomovi pogovori so se izgubljali v morečen molku.
Stari je marsikomu potožil: • — Moj sin je odličen fant, le da mi ni podoben, žena me je opeharila! . . .
Lepega dne se je kot ukazovalen družinski Doalavar, ki ne trpi druge volje poleg svoje, obrnil do sina in mu rekel, da je pač prišel čas, ko si bo moral izbrati ženo. Tako ne moreta naprej! Hiša je vpila po ženski!
Tono je sprejel ukaz, kot bi mu bili ukazali, nai pripravi čoln za naslednji dan, ko je imel priti neki lovec iz Valencie.
Prav. Poskušal bo čimprej ustreči očetovi želji.
Ko je tako mladenič mislil na izbiro, je oče obvestil botre o sinovem namenu. Njegov Tono se hoče poročiti. Dobil bo vse, kar je bilo očetovega: kočo, veliki čoln z novim in starim jadrom, ki je bilo v resnici mnogo boljše od novega, poleg tega pa še dva čolna in vse mreže.
Paloma je hvalil sina, da je resen delavec, brez slabih lastnosti in poleg vsega še brez vojaške obveznosti. Res da njegov Tono ni velika partija, vendar ni s tem že rečeno, da je zaničevanja vreden,,. Za dekleta'iz. Palmara!...
Kadar je srečal dekleta iz vasi, ki so bila godna za možitev, je pljunil v tla, da bi pokazal svoje zaničevanje.
Kaj posebnega pa naj bi bile te jezerske dekline, polne močvirske mrzlice? Oblačile so se v perilo, oprano v gnili vodi kanalov in njihove roke so bile lepljive.
Okostenele in olivnozelene obraze z mrzličnimi očmi so obrobljali redki, od močnega sonca zbledeli lasje. Njihov pogled s stfrani je bil trd in oglat; neznatnost telesa, duh po slanem, ki se je držal njihovih kril, vse to je spominjalo na jegulje. Kot bi bila enolična hrana vklesala v telesnost teh žena značilnosti živali, ki je predstavljala njihovo edino hrano.
Tono je vzel eno izmed njih. lino, kakršnokoli. Tisto, Iki se je najmanj upirala njegovemu boječemu značaju. Slavili so poroko in tako se je zgodilo, da je stari dobil v kočo
človeka, s katerim se je lahko pogovarjal. Njegove besede niso več padale v prazno: snaha se je upirala njegovi samovoljnosti, in to ga je veselilo.
V zameno za to srečo pa je doživljal drugo žalost.
Njegov sin ni več spoštoval starih družinskih navad. Zapuščal je življenje na jezeru in iskal zaposlitve pri kmetih, in ko je prišel september, čas žetve riža, ko so dninarji dobro služili, je zapuščal čoln in postajal žanjec kot mnogi drugi. To je bilo za Palomo ponižanje.
Za one iz Albufere ni veljal zakon, da so morali delati v blatu in se mučit)] na polju. Sinovi jezera si ne bi smeli nadeti jarma podobnega suženjstva. Gospod je hotel, da so se rodili ob vodi s čisto drugačnim ciljem. V tej vodi je bila njihova hrana. Pa recite, da ni neumno in sramotno, mučit), se ves dan do palsu pogreznjen v vodo, s pijavkami po telesu, pod žgočim soncem, da potem pobereš klasje, ki po vsem tem še tebi namenjeno ni!
Da bi njegov sin hotel postati kmet?... Vprašanje je je izgovoril s tpkšnim začudenjem, da si lahko mislil, kot da je to zanj nemogoča in nezaslišana stvar.
Tono se je prvič v življenju drznil upreti očetovi volji. Rad bi se bil, kot je bil tega že navajen, posvetil tudi v preostalem času v letu ribarjenju, toda zdaj je imel ženo in potrebe doma so bile Večje, zato ni b;lo pametno zgubljati teh prekrasnih dni riževe žetve, V njegovo korist je govorilo tudi dejstvo, da mu bodo za delo bolje plačali nego drugim zaradi njegove vztrajnosti in dopornosti pri delu. Treba se je bilo prilagoditi novim časom. Pridelovanje riža se je razširjalo in stara močvirja so se pokrivala z zemljo. Mnogi razdedinjenci so bogateli, sam pa ni hotel biti tako nespametan, da ne bi zagrabil za tako krasno priložnost.
Čolnar je z obžalovanjem pristal na to novico, ki se je vtihotapila v družinske tradicije. Sinova pamet in razumnost mu je vlivala r.ekako spoštovanje, toda, kadar je slonel, oprt na veslo, na bregu kanala in srečal slare ribiče, tovariše iz mladih le, je dal duška svoji nezadovoljnosti:
— V glavo so si zabili, da bodo spremenili Aibufero!... Cez č-as je ne bo nihče več prepoznal! Od stkani Sueca13) po-
stavljajo nekašne peklenske gradnje, jih obdajajo z zidovi, zidajo ogromne dimnike... iz katerih se kadi... in kadi!...
Starodavne dobrodušne in prijazne naprave za dviganje vode, ki so jih sestavljala vsa od črvov razjedena kolesa s črniriii cevmi, so se umikale strojem, ki so gnali vodo z velikim hrupom in šumenjem... Čudež je bil, da niso pri vseh teh iznajdbah vse ribe zbežale iz jezera v morje!
S poljedelstvom so hoteli izkoristiti vso ogromnost Albufere, zato so jo skušali napolniti z zemljo!... Ce bi imel srečo, da bi žive! še kaj časa, bi videl rep zadnje jegulje, ki bi odhajala proti Perello, ker bi se bala, da ji zmanjka prostor!... In tudi Tono je bil soudeležen pri vandalskem početju 'Jeh piratov. Da mora gledati svojega sina, enega Palomov, spremenjenega v kmeta! To je bil že višek vsega!... Stari se je smejal, kot bi bilo to nekaj nemogočega.
Cas je mineval in nevesta mu je podarila vnuka, ki so ga imenovali Tonet. Stari oče ga je pogostokrat nosil na svojih rokah na bregove kanalov, in deval pipo v kot brezzobih ust, da bi dim ne nagajal otroku. Hudiča, kakšen otrok! In kako lep je bil!... Okostenela in grda nevesta je bila taka 'kot njegova pokojna žena, kot vse družinske žene, ki so rodile na svet sinove, v ničemer podobne svojim staršem...
Stari oče je božal otroka in mislil na prihodnost, ga kazal malemu številu svojih tovarišev, ki so še živeli, ter prerokoval:
— Ta, ta pa bo eden naših! Nobenega drugega bivališča ne bo imel razen čolna. Preden bo imel vse zobe, bo že grabil za veslo!
Toda preden so malemu vznikli prvi zobki, je Paloma zvedel za nekaj, česar, resnici na ljubo, ni nikoli predvideval. V gostilni so mu povedali, da je njegov Tono vzel v najem v bližini kraja Salerl!) nekaj rižišč, last neke gospe iz Valencie. Tn ko je zvečer o tem povprašal sina, je osupel obstal ob dejstvu, da sin »zločina« sploh ni tajil,
l:l) Sueca — kraj, ima 13,757 prebivalcev. Ob reki Jucar; linia riž, oranže, trte.
'') Saler — kraj pri Valencii.