^ova skupna prireditev mejašev in prijateljev Sosed v gosteh Srečanjem na tromeji, teku treh dežel in krosu, ki jih skupno prirejajo 1 *a Gora, Trbiž in Podklošter, se bo v soboto, 25. septembra, priključila nova Ppreditev Sosed v gosteh. Začela se bo dopoldne v Arnoldsteinu oziroma Pod-*lostru v Avstriji in obogatila 15-letno sodelovanje mejašev in prijateljev. Kranj- Tromeja, 16. septembra - Kraj predstavitve £ove prireditve je bil pravi: tromeja oziroma Peč nad Ratečami na naši in Arnoldsteinom oziroma Podkloštrom na avstrijski strani, kjer je stičišče državnih meja Avstrije, Italije in Slovenije. Gostitelji iz Podkloštra so ob tej priložnosti pokazali veliko pridobitev tam-i *anjšnjega smučišča, novo hitro trisedežnico. ^Vlstavnik Podkloštra Manfred Tisal je po-^edal, da bo v soboto, 25. septembra, v tem kr*ju vse v znamenju prve prireditve Sosed v j*°steh. Sočasno se v bližini končuje svetovno penstvo letalskih modelarjev. Sejem bo pri-vsega, kar znajo narediti ali pridelajo Iju-?}e na koroški, italijanski in slovenski strani, ^stopile bodo kulturne skupine, organiziran pa bo pravi kmečki srečelov, na katerem ?° .prva nagrada prašič, druga pa drva za KUrJavo. Vsi razstavljeni izdelki bodo napro- daj, gostom pa bodo ponujali italijanske, slo venske in koroške narodne jedi. Korošci nameravajo organizirati vsako leto štiri take sej me (vsak letni čas enega), najverjetneje pa se bodo sejmi selili enkrat v Kranjsko Goro izi-roma Rateče in v Trbiž. Vojteh Budinek je \ imenu Kranjskogorcev in Ratečanov pove dal, da se bo naša stran dostojno predstavila. Pel bo moški pevski zbor iz Kranjske Gore, v Podkloštru bo kranjskogorski Ribničan, računajo na udeležbo kroparskih kovačev in rateških predic in izdelovalcev ročnih del. Zastopani bodo tudi naši kuharji. Podrobno sti bodo znane ta teden, so povedali na tro meji. Iz Kranjske Gore bodo v Podklošter vozili tudi posebni avtobusi. Do tja je prek Korenskega sedla dobre pol ure vožnje.• J.Koš-njek, slika G. Sinik Višje pokojnine Kranj, 20. septembra - Povprečna julijska plača je bila od junijske višja za tri odstotke, temu povečanju pa septembra sledijo tudi pokojnine. Višje bodo za 3,2 odstotka, za dodatni dve desetinki zaradi spremenjene višine povprečne prispevne stopnje. Konec meseca se upokojencem spet obeta nekaj več denarja. Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je namreč prejšnji teden sprejel sklep o povečanju septembrskih pokojnin za 3,2 odstotka. Najnižja pokojninska osnova za polno pokojninsko dobo bo tako znašala 28.438 tolarjev, najnižja pokojnina za polno dobo 24.172 tolarjev in najnižja pokojnina sploh 9.953 tolarjev. Najvišja osnova za polno pokojninsko dobo bo poslej 137.747 tolarjev, najvišja pokojnina pa, odvisno pač od datuma upokojitve, od 114.560 do 126.509 tolarjev. Večja je tudi kmečka starostna pokojnina, in sicer znaša 12.086 tolarjev. • D.2. lolo bobnar Srečanje združenja Manager Kdo bo manager leta 1993? Bled - V četrtek te bo m Bledu začelo vsakoletno srečanje {lasov združenja Manager. Najprej bodo podelili priznanja "Manager leta 1993" m "Ženskam prijazno podjetje", nato p« a» (vmj načrtovano je tako) pogovarjali s predsednikom slovenske vlade dr. Janezom Dr-BovŠkom o gospodarskem položaju Slovenije in a jenih odnosih s svetom. Srečanje •e bo nadaljevalo v petek, ko bodo predstavili delo dobitnikov priznanj, načrtujejo pa tudi pogovor » predsednikom države Milanom Kučanom o aktualnih družbenih, političnih in socialaogospo-darskih procesih v Sloveniji.« CX mm v zaščita gozdnih sadik 8°2da • Odločitev strokovne službe za varovanje in zaščito s|(Us .Pri Gozdnem gospodarstvu Kranj pravzaprav pomeni po-v g' *a*o preveriti škodo, ki jo na Jezerskem povzroča jelenjad 'Slave' so na enem nelaaru posadili sadike listavcev in 0gra ,.e.v' ?o se z Lovsko družino Jezersko dogovorili, da območje Vani i 0 ln. s tem PrePrečU° dostop divjadi, predvsem jelenjadi ter jI" . Vc' .so pobudo podprli in namestili več kot 250 stebrov dj iaanje Pritrdili žično ograjo. Sicer pa je pri akciji sodeloval tu-sPeva||k zavarovanega območja Smrtnik z Jezerskega, ki je pri-sk\,s 'esene stebre. Kar zadeva pogozdovanje, bo morda potuj r P°Kazal, kako učinkovito obvarovati gozdne sadike v zače-*a bon'' ^'cer Pa 'ovci ocenjujejo, da takšna izolacija ni osnova dov 20ce tovrstno odločanje gozdarjev oziroma lastnikov goz-" • A. Z. - Foto: F. Ekar Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Otroci radi ustvarjajo To so pokazali na prireditvi tržiških vrtcev, s katero so zbrali denar za nujne pripomočke. Tržič, 19. septembra - Prireditev "Ciciban, dober dan" postaja v Tržiču tradicionalna. Z njo označijo svetovni dan otroka, obenem pa s pomočjo odraslih obiskovalcev zberejo denar za izboljšanje možnosti za delo v petih večjih vrtcih, manjšem oddelku in varstveni družini. Tudi minulo nedeljo popoldne je bilo na dvorišču vrtca Deteljica v Bistrici pri Tržiču polno malih glavic, ki so hotele pokazati svoje znanje in spretnosti v raznih delavnicah. Med pestrim kulturnim sporedom so malčki še zaplesali in zapeli, njihovi starši po so našli kaj zanje in zase na stojnicah z uporabnimi izdelki, hrano in pijačo ter srečkami. Več o tem dogodku v Panorami !• S. Saje AŽILtZNINAp Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 Jernej našel prašnico velikanko - Učenci 4. h razreda leske osnovne šole Frana Šaleškega Fin-žgarja so bili med 6. in 12. septembrom v šoli v naravi v domu Ilirije v Planici. Po vrnitvi domov so morali za domačo nalogo v gozd. Jernej Kralj iz Lesc jo je mahnil na Lancovo in našel pravo gobarsko trofejo: 3,5 kilograma težko prašnico. Dolga je 35 in visoka 25 centimetrov. Ves razred je bil ponosen na Jerneja in njegovo gobo. Kaj bodo storili z njo, so se posvetovali v šolski kuhinji. Sicer pa Jernej ni gobarski novinec. Doslej je najraje nabiral jurčke in ma rele« J.K., slika G. Sinik h Za l Po gra v|< JO; Sto SLOVENCI PO SVETU Ob predlogu za ukinitev dvojnega državljanstva Slovenci po svetu izjeme Dopolnilo k zakonu predlagajo Slovenska izseljenska matica, Svetovni slovenski kongres, številna izseljenska in zdomska društva, pa tudi stranke, ki so sicer za odpravo dvojnega državljanstva. Ljubljana, 14. septembra - Zaradi številnih pobud in ugovorov zoper predlagano spremembo zakona o državljanstvu, ki naj bi odpravil dvojno državljanstvo, je Slovenska izseljenska matica povabila na posvet predstavnike Svetovnega slovenskega kongresa, ministrstev za notranje in zunanje zadeve in strank, ki zagovarjajo odpravo dvojnega državljanstva. Te so Slovenska ljudska stranka, liberalna stranka, Slovenska nacionalna stranka, Liberalno-demokratska stranka Slovenije in Slovenska nacionalna desnica. Sprejeto je bilo enotno stališče, da je treba predlagani zakon zaradi interesov Slovencev po svetu in nacionalnega interesa države Slovenije dopolniti. Izvirni predlog zakona o preprečevanju dvojnega državljanstva pravi: Državljani republike Slovenije, ki imajo tudi državljanstvo tuje države, morajo v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona podati izjavo o tem, ali želijo obdržati samo državljanstvo Republike Slovenije ali ne." Ta člen naj bi dopolnili z besedami: Ta zakon ne velja za osebe, ki so pridobile državljanstvo Republike Slovenije po rodu in za osebe, ki so ga pridobile zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih in podobnih koristi države. DČe bo državni zbor to dopolnilo sprejel, bodo Slovenci, ki živijo po svetu in so bili rojeni v Sloveniji ter njihovi otroci lahko obdržali dvojno državljanstvo, če jim seveda to omogoča zakonodaja države, v kateri živijo. Slovenska država bi s sprejemom tega dopolnila nedvoumno dokazala, da so slovenski državljani, ki so zaradi najrazličnejših razlogov zapustili domovino, še vedno del slovenskega naroda. • J. Košnjek Upokojeni slovenski generali pisali javnosti Obrambni minister jih je užalil Slovenski generali smo bili in ostali na strani slovenskega naroda v vseh njegovih preizkušnjah. Kaže, da prav to moti ministra Janšo, je zapisalo in podpisalo 33 slovenskih upokojenih generalov. Ljubljana, septembra - Minister Janez Janša je ob predstavitvi svoje knjige Premiki 30. julija v Zagrebu izjavil, da se slovenski generali in admirali niti pred vojno niti po njej niso odločili za sodelovanje s Slovenijo in da so tako ravnali zato, ker je v JLA veljalo načelo negativne izbire. Napredovali so le tisti slovenski častniki, ki so bili jugoslovansko usmerjeni. Janša je, tako pišejo upokojeni slovenski generali, za vzgled postavil Martina Špeglja, ki da je ravnal povsem drugače. Generali v pismu spominjajo ministra, da so o usodi slovenskega naroda razmišljali že zdavnaj pred njim in svoje razmišljanje udejanili pred 50 leti. Bojevali so se in poveljevali enotam, ki so v drugi svetovni vojni zmagale. Brez zmage v NOB ne bi bilo svobodne, niti samostojne Slovenije. Če bi zmagali zavezniki brez NOB, bi bila v najboljšem primeru obnovljena kraljevina Jugoslavija. Generali pojasnjujejo, da so 9. novembra leta 1988 odločno odklonili oceno političnih razmer v državi generala Kadijeviča. Bilo je v Domu JLA v Ljubljani in s Kadijevičem so se takrat strateško in politično razšli. Kadijevič je iz protesta prekinil sestanek in odšel. Generali v pismu osvežujejo spomin "pozabljivcem" na sestanek 27. maja leta 1991 v Ljubljani. Torej, mesec pred agresijo na Slovenijo. Stališča generalov so bila objavljena. Generali so se izrekli za demokratične spremembe, parlamentarizem, tržno gospodarstvo, za socialno republiko, ki bo temeljila na suverenosti in oblasti ljudstva. Med vojno v Sloveniji, 4. julija leta 1991, so se sestali s predsednikom predsedstva Milanom Kučanom, člani predsedstva ter dr. Francetom Bučarjem, Igorjem Bavčarjem in Janezom Janšo. Obsodili so poseg JLA v Sloveniji in podprli upor Slovencev. Vojake in starešine JLA so pozvali k mirnemu in demokratičnemu reševanju spora, napad na Slovenijo pa so imeli za zlorabo armade, ki so jo sami ustvarjali. To izjavo so štiri dni kasneje podpisali še drugi upokojeni generali. Generali priporočajo ministru, da v svoji požrtvovalni gorečnosti ne išče sovražnikov slovenskega naroda med upokojenimi slovenskimi generali, če že ne želi njihove strokovne pomoči. Če pa svoje bitke z drugimi generali še ni dobojeval, naj s tem ne obremenjuje Slovencev. Generali ne mislijo pred nikomer klečeplaziti. Minister naj izreče glede NOB jasno stališče, kot ga je izpovedal glede bitke pri Sisku, kjer je pod poveljstvom habsburških grofov sodelovalo nekaj sto slovenskih kmetov (tlačanov) in kjer je v dveurni bitki na krščanski strani zgubilo življenje 12 konjenikov in nekaj uskokov. Ministru očitajo, da se ne zaveda krvnega davka, ki so ga plačali Slovenci v NOB. Vojska osamosvojene Slovenije je nastala na tradicijah narodnoosvobodilne vojske. Teritorialno obrambo so gradili prav slovenski generali in častniki. Pismo sprašuje Janšo, kdaj je mislil iskreno: ali takrat, ko je zagovarjal leninistično zahtevo po oboroženem delovnem ljudstvu, ali sedaj, ko je podržavil in centraliziral vse obrambne posle, TO pa je spremenil v klasično državno vojsko stalnega tipa. Mar minister misli, da Slovenci ne bi branili svoje svobode, če jih ne bi na vseh ravneh in do podrobnosti centralizirano organizirala država. Glede negativne selekcije pa so napisali, da je Martin Špegelj dosegel čin generalpolkovnika v JLA kot tudi Tus in Bobetkoter admiral Letica in drugi. Kljub temu imajo sedaj najvišje čine in položaje v hrvaški vojski. J. K. ŠKOFJA LOKA D.O.O., KIDRIČEVA 50 Trgovina, Servis, Mednarodna dejavnost prodaja in montaža avtoplaščev za osebna vozila Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor pospravil julijsko zapuščino Proti zmanjševanju socialnih pravic Poslanci državnega zbora so bili zoper milejše ukrepe glede delovnih razmerij in zaposlovanja & zavarovanja za čas brezposelnosti, kot jih je predlagala vlada in so jih zagovarjali predvsem libera' ni demokrati. Soglašali so pa s ponovno vzpostavitvijo agrarnih skupnosti in vrnitvijo njihovega prf moženja. Odrejena je bila parlamentarna preiskava o mariborskem orožju. Ljubljana, 17. decembra - Poslanci državnega zbora so pretekli teden v dveh dneh končali prekinjeno julijsko sejo. Odredili so parlamentarno preiskavo o mariborskem orožju. Dogovorjeno je, da bo v komisiji zastopana vsaka parlamentarna stranka s po enim članom. Za predsednika je predlagan Zoran Madon (SLS), za podpredsednika pa Ivan Oman (SKD), Kot kandidat za predsednika je bil sprva predlagan dr. Ludvik Toplak. Razprava o predlogu spremenjenega in dopolnjenega zakona o delovnih razmerjih in predlogu spremenjenega in dopolnjenega zakona o zaposlovanju in zavarovanju za čas brezposelnosti je pokazala, da veČini poslancev ni po godu hitro sprejemanje odločitev na tem področju, prav tako pa tudi ne hitro omejevanje pravic. Vlada je pri prvem zakonu zagovarjala trimesečni odpovedni rok, njeni najvnetejši zagovorniki pa so bili liberalni demokrati, ki so menili, da bi s tem zaščitili tudi lastnike in delodajalce. Večina poslancev pa je zagovarjala sedanji šestmesečni odpovedni rok. Pri drugem zako- Janša zahteva revizijo Socialdemokratska stranka Slovenije in njen predsednik Janez Janša zahtevata, da Služba družbenega knjigovodstva opravi revizijo v ministrstvu za delo, družino in socialno varstvo, ki ga že tri leta vodi Jožica Puhar (Združena lista socialnih demokratov). Šlo naj bi za domnevne nepravilnosti v ministrstvu, ki razpolaga z dvema tretjinama državnega proračuna. Ministrica Puharjeva je že pojasnila, kam gre denar in zanikala Janševe domneve. nu je v nasprotju z vlado, ki je terjala skrajšanje roka za prejemanje denarne pomoči na 6 mesecev in znižanje denarnega nadomestila za vzdrževane člane in znižanje najvišjih denarnih nadomestil, glasovala za manj ostre ukrepe. Delodajalec pa naj bi dobil olajšave, če bi zaposlil iskalca prve zaposlitve ali nekoga, ki že dve leti čaka na zavodu. Ob predloga zakona bosta oktobra in novembra deležna ponovnih obravnav. Prvo obravnavo je prestal in dobil podporo predlog zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic. S tem naj bi izpopolnili vrzel pri denacionalizaciji. Zakon o železnicah je prav tako prestal prvo obravnavo. Državni zbor ga je podprl, vendar s številnimi pripombami. Železnica naj bo javno podjetje in ne delniška družba, kot je bilo predlagano. Zakonski pred- Kdo je oškodovan Hitrih sprememb stanova")' skega zakona ne bo. Takfl so se odločili poslanci žavnega zbora. Gre za te*' ko usklajevanje pravic st*' novalcev v nacionaliziran''! stanovanjih in lastnikov, & so dobili stanovanja na o* novi denacionalizacije fl'! zaj. Njim ne bi smeli krati" pravic, ki jih imajo kot las1' niki. Vlada je zadolžen« pripraviti nov zakon. log so poslanci ocenili kot vršen, predvsem glede hit«* prog. Soseščina jih pospešek gradi, mi pa lahko ostane«* osamljeni železniški otok. »T malo je govora o preusmeri' nju tovora s cest na železni premalo pa je tudi poudarjen skrb za okolje. • .1.Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE V Živahen "politični" vikend Osrednji dogodek je bilo zborovanje Slovenske desnice ljubljanskih Križankah. Srečanje v Križankah je minilo v znamenju treh načel: podpori obrambnemu ministru in predsedniku Socialdemokratske stranke Slovenije Janezu Janši, varovanju slovenstva pred njegovimi nasprotniki in prevzem oblasti v Sloveniji. Od parlamentarnih opozicijskih strank je na zboru sodelovala Slovenska ljudska stranka s predsednikom Marjanom Podobnikom na čelu, krščanskih demokratov in predstavnikov drugih sredinskih in desnosre-dinskih strank pa ni bilo. Zborovanje sta organizirala nastajajoča Slovenska desnica, v kateri za zdaj igrajo glavno vlogo Liberalna stranka, Slovenska nacionalna desnica, Domovinska narodna stranka, ljubljanski Demos, Narodna stranka Slovenije in Slovenska narodna stranka iz zamejstva. Z desnico pa sodelujejo Gibanje ob lipi sprave in Združenje žrtev komunističnega nasilja. V Križankah so ostro obsojali sedanji sistem in vladajoče stranke, ki podpirajo goljufijo in nepra-vno državo ter nas vračajo v čase komunizma. Danes nas je 2000, kmalu pa nas bo 200.000, je dejal med drugim vodja Slovenske nacionalne desnice Sašo Lap. Na sobotno zborovanje v Križankah so prvi reagirali v Združeni listi socialnih demokratov, ki so v Opatjem selu menili, da je bilo nekulturno srečanje v sicer kulturnih Križankah. Grajali so početje obrambnega ministra Janeza Janše. Na novinarski konferenci pretekli teden so povedali, da je predlagani zakon o obrambi dobro zasnovan, vendar je vsaj glede pristojnosti predsednika države in obrambnega ministra prikrit poskus revizije ustave. Obrambni minister naj bi dobil preveč oblasti. Tudi varnostna služba obrambnega ministrstva VOMO ima po njihovem mnenju preveč pooblastil, celo več kot državna varnostna agencija SOVA. Samostojna poslanska skupina v državnem zboru javno obsoja politiko šolskega ministra dr. Slavka Gabra, ki 5000 srednješolcem ni omogočil vpisa na univerzo. To je resen udarec hotenjem naše družbe, da vstopi v Evropo z ustrezno izšolano generacijo. Vlada naj to vprašanje takoj reši. Predsedstvo Stranke demokratične prenove Škofja Loka v sporočilu za javnost piše, da so na seji 14. septembra sklenili predlagati vodstvu Združene liste socialnih demokratov, naj takoj zahteva odstop obrambnega ministra Janeza Janše. Njegovo delovanje že nekaj časa resno ogroža ugled naše države in njenih demokratičnih pridobitev. To je zavajanje domače in svetovne javnosti. Želimo imeti obrambnega ministra, ki bo znal biti po meri večine državljanov in ne le nekega ozkega strankarskega kroga. Želimo imeti ministra, ki bo neobremenjen s preteklostjo in "strahovi" te preteklosti, ampak bo opravljal dolžnost odgovorno in častno. To pa Janša ni in nikoli ne bo, pravijo v izjavi. Zeleni Kranja se v izjavi za javnost lotevajo dogodkov glede zavetišča za živali na Visokem nad Kranjem. Zeleni podpirajo prijazno idejo gospe Milene Močivnik, vendar pa zgolj ideje niso dovolj. Njeno zave- tišče, so zapisali v izjavi, je " t posreden poseg v naravo, ^ živali povzročajo hrup, smf* ter s tem predstavljajo negf sredno nevarnost epidePjC Sprašujejo se, kakšno bi^u, življenje v okolici takega jekta, če zakon ne bi odfeL pogojev, pod katerimi tak' objekti lahko obratujejo. Zav tišče ne more biti izjema. P°s>, gi v okolje, kakršen je Zave0 če na Visokem, vnaša v PraV'l državo in v okolje zakon r-polne anarhije in ruši hWa™ jjil sko ravnotežje. Zato je tfj tovrstne ideje o zaveti* ustrezno urediti. Stihija ne P maga niti človeku, niti žival'" Zavetišče g. Močivnikove m kakršna izjema, za katero zak, ni pravne države ne veljajo, P še v izjavi. • J, K. Obletnica ustanovitve ženske zveze Kranj, 22. septembra - V Dobrniču na Dolenjskem je bil 'cta 1943 ustanovni kongres Slovenske protifašistične ženske zv*j ze. V nedeljo, 17. oktobra, ob 11. uri bodo v Dobrniču Pfl Trebnjem proslavili 50. obletnico ustanovitve te zveze. Na proslavo bodo povabili še živeče delegatke prvega kongres* medvojne in povojne aktivistke in ženske, ki so danes aktiv«1 v politiki, razen teh pa državljane Slovenije. V prenovljen spominski sobi bo priložnostna razstava. V krajevni skupnosti Cerkno pa se pripravljajo na proslav1' tev 50. obletnice ustanovitve 31. divizije, Vojkove brigade, bo'* nic Franja in Pavla ter Partizanskega dnevnika. Organizato« proslave je so borci in aktivisti ter njihova organizacija >z Idrije. • J.K. iS AVTOŠOLA Begunjska 10 - ph vodovodnem stolpu Tel.: (064) 216-245 Vlada renominirala proračun Ljubljana, 17. septembra - Slovenska vlada je skladno z zakon" o proračunu renominirala letošnji proračun. Dovoljena stop«fy renominacije je 7,12 odstotka. Vlada je povečala odhodke za milijarde tolarjev, ob tem pa je ocenila, da se bo v prorafljj nateklo za 27 milijard tolarjev več denarja. S tem se bo zmanj*\j proračunski primanjkljaj. Skupni državni proračun bo t*** dosegel 312 milijard tolarjev oziroma 4,5 milijarde mark. T«1 do konca leta naj bi se proračun polnil nad načrtovanim i«1 ^ predvsem na račun boljšega pobiranja carin in prometnih davk ter rasti plač. J.K. VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d .o ° Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Urednilka politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na doga] Odgovorna urednica: Lcopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjck, Lea Andrej Zalar. Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk:.... telefon: 211-860, 211-835, teleta*: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Blciweisova 16, Kranj, telefon: 218-463, tclcfax (064) 215-366 / Mali oglasi: telefon: 217-960 sprojemamo neprekinjeno 24 ur d"e|ii na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tujino: letna naročnin* DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CFNA IZVODA: 70,00 SIT__ ^telefonski priključek 124.000 tolarjev po pogodbi in 100.000 po republiški uredbi Ustavljeno podpisovanje vseh pogodb 0 Programu PTT podjetja Kranj naj bi bila dela na izgradnji in obnovi telefonskega omrežja v občini dokončana ! ,etu 2000, s sodelovanjem Občine Jesenice pa predvideva-J° zaključek v letu 1994. Zaradi republiške uredbe o 18-od-st°tnem znižanju cene telefonskega priključka je ustavljeno "■»daljnje sklepanje pogodb. Pogodbe so bile podpisa-sr!'k^° obdano po cenah, ki °ile takrat v veljavi, sedaj vf Za t0' ^a^° naPreJ" Pra" ■ Rina Klinar, predsednica Vršnega sveta. Izvršni svet je P° samoupravnem sporazumu Jteta 1987, ki je bil kasneje še krat verificiran, sklepal po-°?d°e z naročniki in tako fana sredstva namensko zabavljala za razvoj telefon-*e8a omrežja v občini. Po-»^dbeni odnos med izvršnim jTetorn jn pxr podjetjem ^anj pa je urejen tako, da ina zagotovi celotno pred-acUnsko vrednost investicije i3 Posamezno območje, na sterem investitor gradi po Pr°gramu kabelsko omrežje in PJ'Ključke za naročnike. "?anJkajoča sredstva, ki se ne ereJo od naročnikov, tako ?8otavlja občina iz proračunih sredstev, teh je letos •500.000 tolarjev in najema-Jem kratkoročnih kreditov. *Cr. je bilo v letu 1993 podpisih 665 pogodb z naročniki, ,! Pomenilo vračanje sredstev, 1 Predstavljajo razliko med P°8odbeno in znižano ceno, 1 Jo je predlagala republika, vračanje več kot 16 milijonov °larjev, česar pa ni mogoče Nadomestiti iz proračunskih v'rov. Izvajalec denarja ne bo jrnil, občani se pritožujejo in tisti, ki bodo razdrli pogodbe Rina Klinar telefona ne bodo dobili. Po drugi strani pa pravijo, da ne bi bilo prav, da tisti, ki so to pričakovali, za priključek plačajo manj. Interes za sklepanje pogodb je, kot je povedala predsednica izvršnega sveta, še vedno velik, vendar jih do nadaljnjega ne bodo sklepali. Bodo pa od Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj ter Ministrstva za promet in zveze pridobili mnenje o tem, če je pogodbeni odnos med naročniki in izvršnim svetom ter PTT podjetjem Kranj in izvršnim svetom, kot je določe- no v samoupravnem sporazumu še mogoče nadaljevati. "Upam, da bo razliko v ceni zagotovil PTT in tako omogočil nadaljevanje aktivnosti. Možno je, da bo PTT vodil dela brez nas, ob državnem administrativnem določanju cen. Seveda pa obstaja še možnost, da se po vzoru iz tujine PTT razdeli na pošto kot javno podjetje in telekomunikacijsko delniško družbo." Program izgradnje telefonskega omrežja v občini Jesenice poteka na podlagi sporazuma iz leta 1987, in v skladu z njim je občina, da bi tako hitreje prišli do telefonov, sklepala pogodbe na eni strani z naročniki, po drugi strani pa s PTT Kranj v želji, da bi čimprej prišli do telefona. Kot je povedala predsednica izvršnega sveta Rina Klinar, je bil interes za telefonske priključke izredno velik in ker je bila čakalna doba dolga, so se odločili za omenjeni sporazum. Podpisniki so bili še Sklad stavbnih zemljišč in vs KS v občini. "Če upoštevamo še vse tiste, ki bodo na telefonsko omrežje priključeni do konca leta, ocenjujemo, da je v treh letih telefon dobilo približno pet tisoč naročnikov v občini: že leta 1989 Blejska Dobrava, lani Rateče, Dovje Mojstrana in Kranjska Gora. Tako da sedaj v občini ostajata le še dve beli lisi: del Plavža ob železniški progi na Cesti revolucije, kjer ni tehničnih možnosti in Planina pod Golico, kjer je potekala akcija že leta 1983, je pa potreba po novem kablu. S tem bo občina praktično preskrbljena s telefonskimi priključki. Na podlagi enotne cene v občini smo poskušali solidarno pokrivati izgradnjo telefonskega omrežja v občini, tako da so vsi naročniki plačali enako, ne glede na ekonomsko ceno izgradnje. To je bil način, kako tudi v odročnejših krajih priti do telefona. Danes pogodb ne podpisujemo več. Upam pa, da se bo zadeva razpletla čimprej in najceneje. Naš interes je, da s skupnimi napori končamo načrtovane aktivnosti. Seveda se na nas obračajo občani z vrsto vprašanj in trudimo se, da bi razmere vsakomur pojasnili, pri tem pa težko čakamo na mnenje pristojnih institucij. Interes občanov za nadaljevanje izgradnje telefonskega omrežja je zelo velik, na Plavžu je na primer vsaj tristo zainteresiranih, zato želimo čimprejšnjo razjasnitev problema, da ljudem lahko končno povemo, kdaj in kako bodo prišli do telefona." "Telefon je eden od osnov za komunikacijo med ljudmi in v poslovnem svetu, za približevanje svetu in kakršenkoli gospodarski razvoj. S tem, da smo se določili za sporazum, smo, kljub kritikam, ki sedaj letijo na naš račun, pospešili izgradnjo komunikacijskega omrežja v občini. Zato ocenjujem, da je bilo vredno iti v akcijo. Več tisoč ljudi je dobilo nove telefonske priključke in zaradi tega sem prepričana, da je bilo vredno." • M. Ahačič Peter z ibizo iz Primadone Minulo sobotno noč se je na Trebiji v diskoteki Primadona končala akcija Primadone, v kateri so se obiskovalci s svojimi vstopnicami potegovali za glavno nagrado, avto seat ibiza. Seveda je tudi to sobotno noč privabila Primadona ogromno mladih, po letih in srcu, ne samo zaradi zanimanja, kako se bo razpletlo žrebanje, ampak, da bi slišali dve zvezdi večera. Tokrat sta navduševala že kar malo razvajene obiskovalce Primadone, Yasmin Stavros in Vlado Kalember, nekaterim bolj znan še kot pevec Srebrnih kril. Vzdušje je bilo najbolj vroče okoli četrte zjutraj, ko so dokončno izžrebali Primadonin avto. Najbolj vesel je bil in bo Peter Osolnik iz Škofje Loke. Za njega je bila to pot akcija gotovo zelo uspela. Kako se je odpeljal Peter s svojim novim avtom, kako zelo je vesel in kaj o akciji mislijo organizatorji akcije, pa v Panorami v petkovi številki. Na sliki Nataša Bešter, voditeljica lestvice Radia Kranj in Gorenjskega glasa v pogovoru z Vladom Kalemberjem in Vasminom Stavrosom. Kaj sta povedala pa kdaj drugič. Če bili v soboto z nami, bi slišali, pa še dober žur je bil. • Sliki in tekst: Gorazd ŠINIK Avto seat ibiza, glavna nagrada Primadone. Celo noč so si ga ogledovali in si ga potiho ali na glas želeli. Družba iz Kamnika je bil avto seveda všeč. sflMJii Savano mmm % SEMENARNA Ljubljana vas obvešča, da je odprla svoj novi prodajni center v Kranju na Primskovem v komunalni coni, Šuceva 23 - Dolnov, v katerem vam po ugodnih cenah nudi proizvode iz svojih petih programov: Vrtnine, cvetlice, sadike in okrasne čebulice v času od 17> 9> do 16 10.1993 pa vam posebej priporočamo nakup spodaj naštetih artiklov po akcijskih cenah: Poljščine in merkantil (krmila) Program agrokemije (svetuje vam dipl.agr.) ZOO program - hrana in oprema za male živali Tehnično blago • Mešanica okrasnih trav TIVOLI 4) Mešanica okrasnih trav OPATIJA • Univerzalna travna mešanica TRAVNIK II • ČRNA DETELJA 1 kom. 1 kom. 1 kom. 1 kom. 499,00 SIT 499,00 SIT 499,00 SIT 499,00 SIT Vabimo vas,da v tem obdobju sodelujete v naši nagradni igri, saj bomo 16.10.1993 na žrebanju v novem prodajnem centru Izžrebali 5 večjih in 20 manjših nagrad Izmed iz Gorenjskega glasa izrezanih in v prodajnem centru oddanih kuponov, in sicer: 1. nagrada: semena vrtnin (semenske vrečice, okrasni gomolji, sadike...) v vrednosti 21.000 SIT 2. nagrada: semena poljščin (trave, detelje, žita, semenski krompir...) v vrednosti 14.000 SIT 3. nagrada: proizvodi agrokemije (sredstva za varstvo rastlin, gnojila, zemeljski substrati...) v vrednosti 7.000 SIT 4. nagrada: izdelki ZOO programa (hrana za male živali BONAMI, oprema...) v vrednosti 7.000 SIT 5. nagrada: tehnično blago (vrtnarsko orodje, cvetlični lončki, kadi, posode...) v vrednosti 7.000 SIT ter 20 nagrad v vrednosti 700 SIT • Cvetal R 0.5 I • Cvetal Z 0,5 I • Agrovit 0.5 kg • Agrovit 1 kg • Biokil refil • Biokil z razpršilom • Brodilon 250 g • Biotol lepilo za miši • Hormon Radix 144,50 SIT 144,50 SIT 279,80 SIT 502,70 SIT 445,00 SIT 643,50 SIT 192,40 SIT 274,00 SIT 361,00 SIT POHITITE Z NAKUPOM ! ZALOGA IZDELKOV PO OMENJENIH CENAM JE OMEJENA • Vsi proizvodi z blagovno znamko BONAMI (hrana za hišne ljubljence) 10% ceneje • Balkonske košare že za 479,20 SIT • Zaščitne obleke PVC, bombaž že za 525,35 SIT • Vrtne svetilke že za 580,85 SIT • Armirane cevi za zalivanje npr. 15 m « 614,95 SIT • Razpršilec Uniflex s podaljškom 243,85 SIT • Sadjarske škarje Unlflex že za 1229,40 SIT • Vrtni tuš s stojalom 1882,95 SIT • Komplet za pranje avta 1398,25 SIT • Podstavek za lončke na kolesih 0 25 ■ 353,45 SIT Delovni čas: 8-19, sobota 8-13 Tel.: 064/241-114, 241-115 SE PRIPOROČA SEMENARNA Ljubljana TRADICIJA IN KAKOVOST r£<- KUPON Ime in priimek Naslov_____ NAGRADNO ŽREBANJE SEM E NA RINA Ljubljana PRODAJNI CENTER KRANJ Oddajte do 16.10.1993 v prodajnem centru Smrt na nasipu Britof - V nedeljo nekaj pred šesto uro zjutraj je v prometni nezgodi umrl 22-letni Sašo Šuštar z Bukovice pri Vodicah. Z osebnim avtom je vozil po regionalni cesti od Kranja proti Britofu. Pred križiščem z lokalno cesto Šenčur-Britof, kjer ceste preide v ostri levi ovinek, je zaradi neznanega vzroka z veliko hitrostjo (sledi zaviranja ni) peljal naravnost proti 1,6 metra visokemu nasipu odpadnega gradbenega materiala in zemlje. Silovito je trčil v nasip, na vrhu nasipa je avto dvignilo v zrak in ga obračalo okrog osi s prednjim delom naprej. Po dvanajstih metrih je padel na Erednu del, nato pa na streho. Voznik Šuštar je umrl v avtu, od oder so ga kasneje izvlekli kranjski poklicni gasilci. Dva dni pred smrtjo so mladega Šuštarja na Sp. Brniku ustavili prometni policisti in ga kaznovali zaradi prehitre vožnje. Sicer pa je bilo minuli teden na gorenjskih cestah deset prometnih nezgod. Razen Šuštarja, ki je 31. letošnja žrtev prometa na Gorenjskem, je bilo deset ljudi v nezgodah ranjenih. .H. J. KRIMINAL Štirinajstletnik v ukradeni mazdi Jesenice - Jeseniški policisti so v soboto, 18. septembra, ob štirih zjutraj na Hrušici legitimirali tri mladoletnike; 14-letnega D. D. in 17-letnega D. S, oba Celjana, oba gojenca enega od vzgojnih zavodov, z njima pa je bila št 13-letna M. R. s Hrušice. Policisti so ugotovili, da sta se fanta pripeljala na Jesenice z mazdo 323 celjske registracije, ki jo je D. D. odpeljal iz Žalca. Pred tem ie že v Celju kradel mazdo 626, ki pa mu je nekaj "nagajala", tako da jo je v Žalcu "zamenjal" za drugo. Po oba mlada Celjana so na jeseniško policijo prišli vzgojitelji iz vzgojnega zavoda. H. J. Celo 20-odstotne mesečne posojilne obresti Loški "bankir" odiral naivneže Kranj, 20. septembra - Iz urada kriminalistično službe UNZ Kranj so poslali javnemu tožilstvu kazensko ovadbo proti 44-letnemu Škofjelocanu Janezu N. Ovajajo ga dveh vrst kaznivih dejanj, in sicer izsiljevanja ter nedovoljenega posojanja denarja. Kriminalisti Janeza N., sicer znanega loškega športnega delavca, sumijo, da si je od obresti od posojenega denarja protipravno prislužil najmanj 286.000 mark premoženjske koristi. V pretres so vzeli dvanajst primerov, ovajajo ga za pet, ker v vseh primerih ni prišlo do sklenitve posojilne pogodbe. S posojanjem denarja naj bi se Janez N. ukvarjal od srede julija 1990 do maja letos. Denar je ponujal v posojo prek Salomonovega Oglasnika, hkrati pa se tudi odzival na oglase drugih, ki bi si za določen čas radi sposodili denar. To so bili v glavnem zasebni podjetniki in obrtniki z različnih koncev Slovenije, ki so denar rabili predvsem za širitev poslovne dejavnosti in bili pripravljeni podpisati kakršnokoli posojilno pogodbo, prepričani, da bodo hitro toliko obogateli (takšna je pač sodobna slovenska podjetniška miselnost), da bodo posojilo z obrestmi vred lahko vrnili. No, vselej jim to ni uspelo. Kakšnega pol ducata posojilojemalcev je Janezu N. ostalo tudi dolžnih. Proti nekaterim, ki niso hoteli ali mogliizpolnili svojega dela obveznosti iz posojilne pogodbe, je sam vložil kazenske ovadbe. Loški "bankir" je posojal denar po različno visokih oderuških obrestnih merah, največ kar 20-odstotni mesečni. Eden od posojilojemalcev je, na primer, dobil od Janeza N. 44.000 mark posojila, vrnil je 84.000 mark! Da pa oderuško visoke obresti varuhov pravnega reda ne bi zbodle v oči, je Janez N. posojilne pogodbe zastavil drugače; od posojilojemalcev naj bi izsilil podpis pogodb za večje zneske kot jih je v resnici posodil, z njimi je "kompenziral" nenormalno visoke obresti. Posojilojemalci, ki so denar očitno nujno rabili, ne glede na to, po kakšni ceni, so takšne pogodbe podpisovali, ne da bi dobili v roke še kakšen drug vernejši dokument o dejanskem znesku posojila in dejanski višini obresti. Ostajali so tudi brez dokumentacije o vrnjenih zneskih posojila in plačanih obrestih, kar priča o še vedno neizmerni naivnosti ljudi. V nasprotju z njimi se je posojilodajalec Janez N. v pogodbah zavaroval s pravico udeležbe na nepremičninah ah osebnih avtomobilih posojilojemalcev za primer, če mu denarja ne bi mogli vrniti. Kot so za zdaj ugotovili preiskovalci, naj bi Janez N. dajal različno visoka posojila, od 5000 mark pa tja do 84.500 mark. Skupaj naj bi posodil najmanj 400.000 mark. Toliko denarja naj bi zbral s posojanjem, od kod mu začetni kapital, pa v preiskavi ni hotel povedati. Janez N. je poleg nedovoljenega posojanja denarja ovaden tudi izsiljevanja. Obstaja celo pisen dokument z datumom 3. januar 1992, v katerem je Janez N. dvema posojilojemalcema zagrozil z izterjevalci dolgov, če svojih obveznosti ne bosta prostovoljno in v roku poravnala. Ustrešila sta se groženj, da lahko pogori hiša, da se lahko kai zgodi z avtom ali otrokom. K njima naj bi prihajali trije izterjevalci ljubljanske firme Savoi. Samo onadva naj bi Janezu N. plačala za posojilo 20.200 mark obresti. . H. J. Po pretepu se je lotil še policista Tržič - V soboto zvečer so se v Tržiču stepli 31-letni musliman Božo B., državljan BIH, in brata, Srba po narodnosti. Posegli so tržiški policisti. Božo B. se je ob njihovem prihodu skril v stanovanje, zatem pa napadel enega od policistov, mu strgal kravato in ga lažje ranil. Policist ga je kajpak obvladal, nasilneža so odpeljali na policijsko postajo. Tu je policistom ponujal sto mark, da ga ne bi preganjali na sodišču. S tem si je poleg ovadbe za kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi "prislužil" še ovadbo za Kaznivo dejanje podkupovanja. . H. J. Devize v hiši Križe - Kako nespametno je denar skrivati po domačih omarah, zadnja leta dokazujejo vse številnejši vlomi v stanovanjske hiše in stanovanja. Najbolj svež primer je iz Križev, kjer je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo in odnesel 15.600 mark v različnih bankovcih. A ŽELEZNIN An JEKLO TEHNA Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 © mm g □ MU uvozHOPPEO Loški oddelek za notranje zadeve brez vsakršnega zavarovanja Kot bi vlomilca klicali Škofja Loka, 20. novembra - Teden dni potem, ko so v škofjeloškem občinskem oddelku za notranje zadeve odkrili vlom in tatvino praznih obrazcev slovenskih potnih listov, vozniških in prometnih dovoljenj ter žigov, kriminalisti še iščejo storilca z dragocenim ulovom. Čeprav je za seboj pustil pravo razdejanje (vlomljena vrata, omare, predali), je očitno imel dovolj časa (ves prejšnji konec tedna), da jo popiha na varno. Kako dolgo mu bo uspevalo ostati neznan, je seveda vprašanje, buri pa vse odtlej tudi druga plat tega kriminalnega dejanja. Namreč to, da prostori oddelka za notranje zadeve na škofjeloški občini niso bili niti fizično niti tehnično kakorkoli zavarovani. Kot bi vlomilca dobesedno klicali... Občinski oddelek za notranje zadeve je po svojem poslanstvu "izpostava" državnega ministrstva za notranje zadeve, organizacijsko in kadrovsko pa sodi v sklop občinskih upravnih organov, torej v pristojnost in tudi odgovornost občinske vlade. V škofjeloškem primeru je bil oddelek za notranje zadeve združen v sekretariat skupaj z oddelkom za obrambo. Čeprav je sekretar Blaž Kujundžič že lepo število mesecev zaposlen drugje, novega sekretarja niso iskali, pač pa so "notranje zadeve" preprosto naprtili sekretarju sekretariata za občo upravo in proračun Milku Okornu. »Kaže, da bo treba občinske oddelke za notranje zadeve tudi organizacijsko vezati na ministrstvo za notranje zadeve. Čeprav opravljajo funkcijo države, zdaj namreč nimamo vpliva na njihovo organizacijo dela ter kadrovsko zasedbo. Torej jih tudi k učinkovitemu zavarovanju dokumentov ne moremo prisiliti,« pravi direktor uprave za upravno pravne zadeve v Organizirani ilegalni prehodi prek meje Donosna trgovina z begunci Kranj, 18. septembra - Prejšnji teden, v sredo, 8. septembra, okrog enajstih zvečer so policisti z jeseniške postaje ustavili osebni avto, v katerem so se peljali 34-letni Džemal D. z Bleda, 33-Ietni Ferid L. z Boh. Bele, 33-letna Fehria G. z Jesenic ter šestletno dekletce. Deklice policistom ni uspelo identificirati, zato so vse štiri odpeljali na policijsko postajo. Tu se je zgodba začela razpletati. Ugotovili so, da je Džemal D. organizator ilegalnih prehodov beguncev s Hrvaške v Nemčijo prek državne meje. Begunci so ga tega dne poklicali, v Novo mesto je poslal ponje Ferida L. Ta jih je pripeljal na Jesenice. Z dvema kupljenima in dvema sposojenima slovenskima potnima listoma je prek Ljubelja odpeljal v Avstrijo do Borovelj dve ženski in dva otroka, na prevoz so čakali še štirje moški begunci. Džemal D. je za prevoz v Avstrijo najel 34-letnega Asima K. in 34-letnega Jasmina S., oba z Jesenic, ki sta begunce pripeljala pred mejni prehod Korensko sedlo. Približno kilometer pred prehodom je Jasmin S. izstopil ter šel z begunci po gozdu prek meje, kakšnih 500 metrov od meje na avstrijski strani jih je z avtom čakal Asim K. Odložil jih je v Beljaku. Med begunci, ki jih je uspešno spravil prek meje Džemal D., sta bila tudi mati in oče šestletne deklice. Doslej se nihče od njiju ni vrnil ponjo, punčko so policisti začasno nastanili v jeseniški bolnišnici. Vseh pet tihotapcev so privedli pred preiskovalnega sodnika, ki jih je zaslišal in izpustil. Džemalu D. so v zadnjih dveh mesecih dokazali tri tihotapljenja beguncev prek meje. Sam jih priznava precej več. Da je to donosna trgovina, pove predvsem podatek, daje Džemal D. od vsakega pretihotapljenega begunca dobil od 600 do 1.000 mark. H. J. Radar hitrosti je zabeležil Rekorderja z reteške ceste Kranj, 20. septembra - Prehitra vožnja je že dolgo časa na prvem mestu med vzroki za prometne nezgode. Policisti sicer stopajo na prste cestnim dirkačem z radarskim merjanjem hitrosti, čemur kajpak sledi ustrezna kazen, vendar pa očitno množičnega pojava kršenja pravil obnašanja še zlepa ne bodo izkoreninili. Tako je radar samo prejšnji mesec ujel kar 494 voznikov, ki so po gorenjskih cestah vozil prehitro. 269 voznikov je kazni takoj plačalo, drugi so dobili položnice. Med kršitelji je bilo deset voznikov, Ki so skozi naselja peljali več kot 30 kilometrov hitreje, kot so jim dovoljevale omejitve. Ti vozniki bodo morali na zagovor pred sodnika za prekrške, ki jim bo morda poleg denarne kazni izrekel tudi varstveni ukrep prepovedi vožnje za določen čas. Rekorder med avgustovskimi cestnimi dirkači je 23-letni Boris E. iz Škofje Loke, ki je 17. avgusta z osebnim avtom Eeljal skozi naselje Reteče ob dovoljeni hitrosti največ 60 ilometrov na uro kar 144 kilometrov na uro! Drugega, 30-letnega Borisa B. iz Žirov, je radar ujel domala na istem mestu, ko je skozi vas drvel s sto kilometri na uro. .H. J., foto: J. Pelko državnem ministrstvu za notranje zadeve mag. Slavko Debelak. »Vsem občinskim organom za notranje zadeve v državi smo trikrat posredovali navodila, kako naj se zavarujejo pred krajami, prvič po kraji v Kopru, ponovili smo jih na junijskem posvetu v Ljubljani, kjer je o tem govoril tudi minister Ivan Bizjak, zadnjič po kraji v Črnomlju. Obstaja ducat kriterijev, ki naj bi jih upoštevali pri hranjenju listin. Prosili smo jih tudi, naj odgovorijo, kako imajo zavarovanje urejeno. Iz Škofje Loke niti odgovora nismo dobili. Ko smo vprašali za vzrok, so nam povedali le, da nameravajo oddelek seliti in da bodo z zavarovanjem počakali do selitve.« Do selitve loškega oddelka za notranje zadeve iz na črno zgrajene montažne stavbe v staro občinsko hišo je ob vlo- mu manjkalo menda le še dvf tedna. Vlomilec je torej ve#j da mora pohiteti, da oddelek i» zavarovan z alarmi, kamera^ in podobno sodobno tehni*' da niti varnostnika ponoči in 05 koncih tedna ne premore. »V škofjeloškem primeru i& di združitve obče uprave ^ notranjih zadev niti ni j8*? definirana odgovornost, v mer se kaže neodgovorno občinske vlade. Bržkone bo* tožilstvu naslovili kazen** ovadbo proti odgovornim z**^ di opuščanja zavarovanj** pravi mag. Slavko Debelak. Po njegovem ima kraja kar tu,. praznin obrazcev slovens potnih listov neugodne p°! dice tudi navzven, kjer u^J", Slovenija dobiti prizvok rizi*11, države. Po slovenskih poW" listih je med tujci veliko p°\ praševanje, bržčas na Črf^ trgu stane modra knjižica tu več kot tisoč mark, o kate^ govorijo nekateri poznavalci Vlomilec je torej odnesel dr* gocen tovor. Če bi mu usp6' vnovčiti vseh tisoč ukrade*, potnih listov vsaj po tis* mark, bo z izkupičkom dobj-preskrbljen za vse življenje, f) (ne)srečo je tako, da se vlomi i kraje na Gorenjskem običaj0 ne obnesejo. . H. Jelovi Neurje poškodovalo pretvornik - Na dobrih 1500 metrov viso? Peči nad Ratečami, ki se je je zaradi stičišča državnih njej Avstrije, Italije in Slovenije prijelo popularno ime Tromeja, W, RTV Slovenija pretvornik. Ponoči s ponedeljka na torek pretep teden je tod divjalo hudo neurje in odkrilo del strehe pretvofl#0 RTV Slovenija je objekt že zavarovala, tako da ne b° poškodovane naprave v pretvorniku. J.K., slika G. Sinik Jesenski 1x3 glavni dobitek 20.000.000 SIT 15 avtomobilov OPEL ASTRA 2 avtomobila OPEL CALIBRA 1 avtomobil OPEL FRONTERA in ostali denarni dobitki ŽREBANJE 24.10.1993 40 gorskih koles za naročnike kompletov kartic Jesenski 3x3" KOMPLETE LAHKO NAROČITE TUD' PO TELEFONU 24 UR NA DAN: 061 / 118-316 IN 126-206 avtotehna W0Sd.o.o. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK obrtnem sejmu v Celju Obrt in podjetništvo za nov razvojni zagon Celje - V soboto so v Celju zaprli 26. mednarodni obrtni sejem, na katerem je sodelovalo okoli 1.700 razsta-Jjjalcev iz osemnajstih držav, med njimi tudi več razstavljaIcev z Gorenjskega (Železarna Jesenice, Merkur *ranj, Obrtna zbornica Škofja Loka, Marmor Hotavlje...). Sejem je odprl predsednik v|ade dr. Janez Drnovšek, ki je Pozive z desne in leve, naj ven-da<" udari po mizi in poseže v razprtije, komentiral z beseda-Tt[l- "Še vedno vztrajam, da se v vladi in v koaliciji ne bomo ubadali z ideologijo. V vladi smo usmerjeni v sedanjost in v prihodnost, zazrti smo v konkretne ukrepe, ki niso sami po sebi veliki in navdušujoči, vendar pa postopno in zanesljivo vodijo v trdno državo s trdnim gospodarstvom." Kot so pokazali številni pogovori med sej- Priznanja tudi Gorenjcem Na sejmu so izbranim razstavljalcem podelili priznanja Obči-Celje in Obrtne zbornice Slovenije (zlate, srebrne in brona-cehe). Zlati ceh sta med osmimi dobitniki prejela tudi kamnoseški mojster, oblikovalec in restavrator Boris Udovč iz Naklega za pestro ponudbo kakovostnih kamnov in izdelkov in Edvin Ribič iz Medvod za polnilno napravo, ki omogoča pol-nJenje s penečimi tekočinami. Bronasti ceh je z Gorenjskega dobila Mojca Mehle Hohnjec iz Tržiča za model in obliko telefona, telefonske police in luči turbo. Krka je odprla Zavetje zdravja mesto - V soboto so v Zdravilišču Dolenjske Toplice odprli "°v zdravstveni objekt, ki so ga poimenovali Zavetje zdravja. Z ?a'ožbo, vredno deset milijonov nemških mark, so pridobili 3s00 kvadratnih metrov zdravstvenih prostorov z najsodobnejšo °Premo, obnovili pa so tudi hotel. V letu turizma je to največja naložba v zdraviliško dejavnost v Sloveniji.* CZ. LIP RADOMLJE Tovarna sedežnega in jedilniškega pohištva vabi vse, ki cenijo hrastovo pohištvo na VELIKO JESENSKO DAZDDODAJO v svoj prodajni salon v Preserje pri Radomljah. Znižanje cen do 40% za stole iz evropskega in ameriškega programa. Akcija velja od 17.9.1993 dalje, vsakdan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure do razprodaje. Lahko nas najdete: KRANJ str LJUBLJANA DOMŽALE 3- strokovno specializirani sejem S-0VENSKI PROIZVOD -SLOVENSKA KAKOVOST SPANJE ZNAKOV OL^ JONSKIM PROIZVODOM IN STORITVAM 26. JESENSKI SEJEM VEUKA PRODAJNA PONUDBA BLAGA ŠIROKE PORABE SEJEMSKE CENE - POPUSTI in VEUKA GOBARSKA RASTAVA .Kranj. 23. - 28. 9. 1993 mom, si gospodarstvo, o kakršnem je govoril dr. Drnovšek, želi tudi večina podjetnikov in obrtnikov. Državni sekretar za privatizacijo Tone Rop je na eni od okroglih miz dejal, da je agencija doslej prejela trideset privatizacijskih programov in da bo šlo prihodnje letos skozi lastninski proces štiristo do petsto podjetij. V osemdesetih podjetjih so revizije že končane, certifikatni računi so odprti, lastninske nakaznice pripravljene, nekaj podjetij pa jih že celo vnovčuje. Direktor urada za zaščito industrijske lastnine dr. Bojan Pretnar je obrtnikom in podjetnikom predstavil najpogostejše težave, ki spremljajo prodor domačih in tujih blagovnih znamk na tuja tržišča. Dejal je, da se v Sloveniji povečuje število prijav patentov, modelov in blagovnih znamk. Lani je bilo, na primer, 833 prijav blagovnih znamk, letos jih pričakujejo okoli 1.500. V četrtek in v petek so bili na sejmu "strokovni dnevi malega gospodarstva", na katerih so predstavili nekaj najuspešnejših projektov razvoja malega gospodarstva v pospeševalni mreži in projekte, ki v okviru Sejem gostinstva in turizma Maribor - Od 30. septembra do 4. oktobra bo v Mariboru mednarodni sejem gostinstva in turizma, prvi dan sejma pa v dvorani Tabor tudi jubilejni, 40. gostinsko turistični zbor Slovenije. Prireditvi sovpadata s svetovnim dnevom turizma (27. septembrom). Nagrada za rateške copate Ljubljana - Danes bodo na Fužinskem gradu v Ljubljani podelili priznanja za najboljše turistične spominke. Na javni natečaj, ki so ga februarja letos razpisale Turistična zveza Slovenije, Gospodarska in Obrtna zbornica Slovenije, je prispelo več kot dvesto spominkov. Žirija v sestavi dr. Stane Bernik (predsednik), dr. Janez Bogataj, dr. Peter Krečič in Milan Pajk se je odločila, da nagradi pet izdelkov. Prve nagrade ni podelila, ker po njenem mnenju noben izdelek ni bil tako celovit, da bi to zaslužil. Drugo nagrado (3.000 DEM) bo dobil Samo Lahar-ner iz Ljubljane za planinsko žepno steklenico Prisrčnica, tretjo (1.500 DFM) pa trije izdelovalci spominkov, med njimi tudi Anica Kopavnik iz Rateč za komplet rateških copat (žoke). Nagrade so prispevali Zavarovalnica Maribor, Tobačna tovarna Ljubljana in DOM Ljubljana. • C.Z. tehnične pomoči malemu gospodarstvu potekajo na Gorenjskem. Pospeševalna mreža, ki jo vodi center za malo gospodarstvo pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti, servisira že 16.800 "mladih" podjetij v Sloveniji in nekaj manj kot 38 tisoč obrtnikov.• C. Zaplo-tnik, sliki: G. Sinik KOLIKO JE VREDEN TOLAR-, NAKUPNI/PRODAJNI 1 NAKUPNI/PRODAJNI NAKUPNI/PRODAJNI MENJALNICA 1 DEM | 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič. Jesenice) 71,30 72,20 10,00 10,16 7,34 7,53 AVAL Bled, Kranjska gora 71,60 71,85 10,12 10,20 7,30 7,45 C0PIA, Kranj 71,70 72,30 10,15 10,35 7.50 7,60 CREDITANSTALT N. banka Lj. 71,40 72,00 10,00 10,25 7,20 7,60 EROS (Stari Mayr).Kranj 71,60 71,85 10,10 10,20 7,35 7,55 F-AIR Tržič (Deteljica) 71,50 71,90 10,10 10,20 7,30 7,45 GE0SS Medvode 71,60 72.20 10,09 10,25 7,30 7,58 HRANILNICA L0N, d. d. Kranj 71,51 71,99 10,13 10.25 7,19 7,49 HIDA-tržnica Ljubljana 71,75 72,15 10,10 10,20 7,36 7,55 HIP0TEKARNA BANKA, Jesenice 71,40 72,20 10,05 10,25 7,30 7,50 INVEST Škofja Loka 71,70 71.85 10,10 10,18 7,25 7,50 LB-G0RENJSKA BANKA Kranj 70,80 72,60 9,86 10,32 7,20 7.58 MERKUR-Partner Kranj 71,50 71,85 10,16 10,20 7,37 7,43 MERKUR-Železniška postaja Kranj 71,50 71,85 10.16 10,20 7,37 7.43 MIKEL Slražište 71,65 72,00 10,12 10,25 7,20 7,50 OTOK Bled 71,20 71,90 10,06 10,18 7,25 7.44 POŠTNA BANKA.d. d. (na poštah) 70,50 71,80 9,52 10,18 7,03 7,49 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 71,50 71,80 10,12 10,20 7,30 7,40 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 71,50 71,85 10,16 10,20 7,37 7,43 SLOGA Kranj 71,45 71,90 10,05 10,25 7,10 7,50 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 70,70 ' . . ■ 9,85 7^0 ■ «■ SLOVENIJATURIST Jesenice 71,45 72,00 10,04 10,14 7,35 7,45 TALON Žel. postaja Trata, ŠK. Loka 71,60 72,10 10,10 10,20 7,30 7,50 TJAŠA Kranj 71,50 71,90 10,00 10,20 7,35 7,60 UBK Šk.Loka 71,20 72,00 10,07 10,20 7,52 7,52 VVILFAN Kranj 71,60 71,90 10,12 10,20 7,35 7,55 WtLFAN Radovljica, Grajski dvor 71,60 71,90 10,10 10,20 7,35 7,55 POVPREČNI TEČAJ 71,42 71,94 10,06 10,22 7,30 7,51 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 9,80 tolarjev. Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1% ________provizije._____ 4I . .... tel.: 064/211 387 Vas najboljši partner * p.e. radovuica, pri menjavi deviz H^ei'.:G7ifoi30r KOTO, Miklošičeva 5, Ljubljana, tel.: 061/123-241 int. 313, fax: 061/312-031 Di Obveščamo Vas o otvoritvi NOVEGA PRODAJNEGA PROSTORA ki bo v četrtek. 23. 9. 1993, ob 10, uri NA MESARSKI 4 V LJUBLJANI. Ponujamo široko izbiro modne obutve PROMOCUSKE CENE OB OTVORITVI. Posebna ponudba za Čas sejma Mode velja tudi v grosističnem centru KOTO Nova Gorica. KOTO, XXX. divizije 23, Nova Gorica, tel.: 065/28-654, fax: 065/26-655 V KRANJU NOVA TRGOVINA ISKRA SERVISA V prostorih sedanjega servisa v Kranju, na Planini 4, smo odprli specializirano tehnično trgovino s končnimi izdelki in rezervnimi deli. Pri nas lahko dobite po konkurenčnih cenah: ■f TV aparate Selečo audio in video naprave Goldstar «" telefone in telefonske sisteme Iskra Terminali gospodinjske aparate Corona brivnike Braun in Iskra električno ročno orodje Iskra ERO **" varilne aparate, merilne instrumente in prednapetostno zaščito Iskra Septembra nudimo še posebej do 15 % popusta in možnost plačila na tri čeke. Veselimo se vašega obiska. _PRINS_ prodaja - inženiring - servis KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Rok se izteka Prijave za škodo še v petek V škofjeloški občini bodo prijave sprejemali samo še v četrtek. Kranj - Ta teden se bo iztekel rok za prijavo škode, ki jo je suša povzročila v kmetijstvu. V vseh občinah sprejemajo prijave do petka, v škofjeloški občini pa samo do četrtka. Kmetje iz kranjske občine lahko dobijo obrazce v kmetijskih zadrugah, na krajevnih uradih in na občini. V tržiški občim so vsem obrazce (»ostali po pošti; tisti, ki ga niso prejeli, pa ga še vedno ahko dobijo na občini. V radovljiški občini imajo obrazce na sedežih kmetijskih zadrug, v zbiralnicah mleka in na občini. Izpolnjene lahko prinesejo ali pošljejo na kmetijsko zadrugo ali na občino. V škofjeloški sprejemajo prijave samo še v četrtek, obrazce imajo na sedežih krajevnih skupnosti ali v sprejemni pisarni občine, oddati ali poslati pa jih morajo na občino. CZ. Odlok o nuđenju hrane in pijače na kmetiji Prodaja z mize Na kmetijah naj bi ponujali le hladne malice, doma pridelano in predelano hrano, tople jedi pa le, če predstavljajo hišno ali krajevno posebnost. Radovljica, 17. septembra - Izvršni svet je na seji prejšnji ponedeljek sprejel osnutek odloka o nuđenju hrane in pijače na kmetijah, ki ureja prodajo presežkov kmetijskih pridelkov na domu v obliki prodaje z mize. Osnutek bo na prvem jesenskem zasedanju obravnavala občinska skupščina. Odlok pomeni pravno osnovo za uresničevanje občinske politike razvoja kmetijstva, določa pogoje za ponudbo neoporečne hrane in pijače in omogoča kmetijam, da si tudi z legalno prodajo pridelkov z mize zagotavljajo večji dohodek in boljšo socialno varnost. Tovrstna prodaja ne more biti osnovna dejavnost kmetij, ampak dopolnilna, ki jo lahko priglasijo le tisti, ki se preživljajo s kmetovanjem, so kmetijsko zavarovani in dejansko živijo na kmetiji. Kmetije, ki bodo želele z mize prodajati kmetijske pridelke, bodo morale imeti zgledno urejeno kmečko hišo, gospodarsko Eoslopje in okolico, prostor za pripravo hrane in pogostitev, ki o moral ustrezati minimalnim sanitarnim standardom in biti opremljen v krajevno kmečkem slogu, sanitarije za obiskovalce ločene od sanitarij za družino ter urejen prostor za parkiranje, če gre za kmetijo, do katere je mogoč dostop z motornimi vozili. Kmetija bo morala poskrbeti za varnost gostov, prodajati le lastno neoporečno hrano in pijačo, zagotoviti nadzor nad živili živalskega izvora, ponujati predvsem hladne malice, doma Eridelano in predelano hrano, tople jedi pa le, če predstavljajo išno ali krajevno posebnost. Tisti, ki se bodo ukvarjali s to dejavnostjo, bodo morali na tečaj iz higienskega minimuma in na živilski pregled. Ponudba pijač na gostilniški način ne bo dovoljena. Dovoljena bo le prodaja kupljenega originalno vstekleničenega vina, piva, mineralne vode in naravnih sokov v količinah, ki jih je mogoče vključiti v obrok hrane. Za hrano in pijačo, ki jo bodo kmetije kupovale in prodajale, bodo morale voditi evidenco in plačevati prometni davek. Občinski organ za kmetijstvo pri upravi za gospodarstvo in družbene dejavnosti, pri katerem ie treba priglasiti tovrstno prodajo hrane in pijače na kmetiji, bo priglasitev razveljavil, če na kmetiji ne bodo upoštevali navodil inšpekcijskih služb in bodo prodajali oporečno hrano in pijačo in če bo dejavnost prerasla v gostilniško. C. Zaplotnik _J JEKLO AŽELEZNIN An Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 mm ©ATROSTALNA EURO objavlja prosto delovno mesto d. O. O. GRADBENI INŽENIR I STOPNJE ALI GRADBENI TEHNIK • 1 delovno mesto POGOJI: - gradbeni inženir (VI. stopnja) - ali gradbeni tehnik (V. stopnja) Možna tudi zaposlitev začetnika - pripravnika - pogovorno znanje nemškega ali italijanskega jezika - poskusno delo 3 mesece (za pripravnika 6 oziroma 9 mesecev) Prijavo in dokazilo o zahtevani izobrazbi naj kandidati pošljejo na naslov: Vatrostalna Euroterm, Jesenice, Titova 53/b, v osmih dneh po objavi. Informacije po telefonu (064)85-182. Noji osvajajo Gorenjsko Podalpski noji mi Suhi Veronika Vrtnine in Jure Bavdek imata farmo s šestnajstimi noji Suha pri Predosljah, 17. septembra - Gorenjska ni več samo dežela krav in bikov, ampak postaja vse bolj tudi dežela nojev. Redijo jih v I trasah pri Lescah, v Strazišcu, v Kokri (na nadmorski višini okoli 800 metrov), od nedavnega tudi na Roženovi kmetiji na Suhi pri Predosljah, kjer sta Jure Bavdek in njegovo dekle Veronika Vrhunc "postavila" pravo farmo. Na farmi nojev v Holandiji In kako sta Jure in Veronika, prvi je končal Fakulteto za organizacijo v Kranju, druga Falculteto za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, prišla na idejo, da poskusita z rejo nojev? Začetek je malce nenavaden: Jure je nekje slišal, da par nojev stane trideset tisoč mark, m ker se mu je to zdelo malo veliko, je spraševal naokrog, se zanimal... In ko je o nojih iz dneva v dan vedel več, sta skupaj z Veroniko najprej obiskala znanega nojerejca Braneta Kozinca iz Hraš pri Lescah ter farmi nojev v Tolminu in v Umagu, nato pa odšla na sever Holandije na farmo, kjer redijo štiristo no- Jure Bavdek z nojčkom jev. Tam sta sicer hotela kupiti jajca, iz katerih naj bi potlej v domačem inkubatorju zvalila nojčke, vendar jima je farmar svetoval, naj za začetek, ko nimata še dovolj izkušenj, raje Noji živijo do šestdeset let Kot Je povedat Jure Bavdek, noj zraste tudi do višine 2,75 metra in do teže 120 kilogramov. Klavno težo dosele v štirinajstih mesecih, sicer pa živi do šestdeset let. Na dan popije dvanajst litrov vode, iz 90 dekagramov krme, ki jo poje, pridobi pol kilograma na teži. Samica začne nesti Jajca pri treh letih, znese pa jih 60 do 80 na leto. Zakaj "podalpski«? V Sloveniji je zdaj le okoli dvajset rejcev, ki Imajo skupno približno dvesto nojev. Ker se bodo na Gorenjskem morali navaditi tudi na nižje temperature, kot som jih, denimo, vajeni v Afriki, to niso vel afriški noji, ampak (prosto po Juretu) ie podalpski Ali res tiščijo glavo v pesek? Ali noji res tišino glavo v pesek, kot na Slovenskem pravi pogovor? Jure meni, da to povsem ne drži. Ker so noji najbolj neumne živali, ne tiščijo samo glave v pesek, ampak ga tudi Zrejo, saj pojedo vse, kar vidijo oz. se sveti -tudi steklo, Žeblje-. kupita mladiče. Tako sta tudi storila. Na farmi južno od Pescare v Italiji sta avgusta letos kupila 25 nojev, stare povprečno trideset dni, in jih pripeljala na kmetijo Veroni-kine mame na Suho pri Predosljah, kjer sta jim že prej v nekdanjih svinjakih uredila "prebivališče", na dvorišču pa karanteno, v kateri so potlej preživeli tri tedne. V začetku sta imela malo težav, saj jima je nekaj nojev zaradi drobne napake pri krmljenju poginilo. Čeprav sta za vsakega skupaj s carinskimi, prevoznimi in drugimi stroški odštela okoli 1.200 mark, jima to ni vzelo volje, ampak sta nadaljevala še z večjo vnemo in skrbjo. Zdaj imata šestnajst nojev, od tega približno polovico samic in polovico samcev. Najmlajši je star poldrugi mesec, najstarejši malo manj kot tri. Njihovo zdravstveno stanje nadzoruje Juretov sorodnik dr. Srdjan Bavdek, profesor na Biotehniški fakulteti, zdaj pa eden redkih strokovnjakov v Sloveniji, ki imajo že tudi praktične izkušnje z noji. Nojeva jajca v piščančjem valilniku Ob tem, da so bili noji vsaj na začetku velika zanimivost na Suhi (v nedeljah se je ob ogradi zvrstilo tudi po petdeset ljudi), pa Veronika in Jure že razmišl; jata o tem, da bi ob kmetiji, ki ima sicer šest hektarjev zemljišč, za noje ogradila okoli dva tisoč kvadratnih metrov. Pa ne le to: ob koncu meseca bosta z Nizozemske uvozila dvanajst oplojenih jajc, iz katerih bosta poskusila v piščančjem inkubatorju, posebej prirejenem za noje, zvaliti mlade nojčke. Holandski farmer ju je že vnaprej "potolažil", da bo velik uspeh, če jima bo iz dvanajstih jajc uspelo zvaliti štiri mladiče. Pri valjenju je največji problem, kako doseč relativno nizko vlago in kako zagotoviti temperaturo, ki lahko zaniha največ za desetinko stopinje Celzija. Motiv: veselje do živali in zaslužek Seveda! Ljudi najbolj zanima, zakaj sta se Jure in Veronika odločila prav za rejo nojev, v katero sta že doslej vložila blizu štirideset tisoč mark (prodala sta celo avto). Jure nič neovin-kari, ampak pove naravnost, da zato, da bi kaj zaslužila. Ploden par nojev stane 60 do 70 tisoč mark, meso, ki vsebuje najmanj holesterola in veliko vitaminov, 50 do 80 mark za kilogram oplojena jajca 300 do 500 mark. Nojevo kožo uporabljajo za izdelavo usnja, perje za modne dodatke, kremplje za nakit, očesno roženico v medi- C. Zaplotnik, slika: J. Pelko Deveti kmečki praznik pod Storžičem Z amerikanko si vsaj nihče noge ne odreže Zakaj je na kmetih manj otrok? Zato, ker so hlapce zamenjali traktorji! Bašelj, 19. septembra - Kmečki praznik pod Storžičem! Lahko bi bil tudi kje drugje, kajti v nedeljo se zaradi oblačnosti (in rahlega pršenja) ni videlo v gore, tudi v Storžič ne. Prireditev je kljub temu lepo uspela. Ob tem, da so domačini in okoličani prikazali stara kmečka opravila, bi celo lahko sklepali, da del "političnega vrha" ni nameraval kreniti na Triglav, ampak kar na Storžič. Na prazniku so bili notranji minister, domačin Ivo Bizjak, poslanec slovenskih krščanskih demokratov v državnem zboru Nace Polajnar, predsednik kranjskega izvršnega sveta Peter Orehar, poslanec republiške skupščine prejšnje sestave Ivan Stular iz Strahinja... Pižorn je njihovo "holcarjenje" komentiral, češ - bolje z žago "amerikanko" kot z motorno žago, si vsaj nihče noge ne odreže; sicer pa je povedal tudi nekaj kmečko aktualnih. Zakaj je, denimo, v sodobnem času na kmetih manj otrok, kot jih je bilo nekdaj? Zato, ker so hlapce zamenjali traktorji! Ob tem, da so domačini prikazali lickanje koruze, iztiskanje mošta, striženje ovc, polnjenje žimnic in še kaj, so se predstavili mlada folklorna skupina penziona Jagodic iz Vopovelj, najboljša na tekmovanju harmonikarjev v Besnici brat in sestra Beti in Ambrož Bogataj, mladi Andrej- čev harmonikar iz Tatinca. ansambel bratov Poljanšek, ju je za razvedrilo igral do poznih ur... V tekmi v vlečenju vrvi sta se pomerili ekipi Sv. Lovrenca in Nakla, v katerih je bilo tudi nekaj "stokilašev". ker na pti-reditvenem prostoru (ob vznožju Storžiča) ni bilo mogoče najh povsem ravnega prostora, je bila zmeraj v prednosti ekip3' ki je vlekla po bregu navzdol-To je bil tudi razlog, da se j* tekma končala neodločeno 2:2 in da domačinom tedaj, ko so vlekli po bregu gor, tudi njihov zavetnik Sv. Lovrenc ni mogel pomagati. C. Zaplotnik, loto-G. Šinik Na prireditvi, ki jo je že devetič zapored pripravilo turistično društvo Bela - Bašelj, predvsem pa Bašljani, je bilo tokrat zaradi slabega vremena manj ljudi kot prejšnja leta, a tudi ti so imeli kaj videti in slišati. Zasebno podjetje Cirles iz Tu-palič z lastnikom Cirilom Zupi-nom je prikazalo, kako so nekdaj podirali smreke, klestili veje, prežagovali debla z "ame- rikanko" in tesah, delali bukove "klaftre"... Miha Jerič starejši in mlajši iz Tatinca ter Tupaličani Ciril Arh, Janez Brolih, Franc Celar, Anton Zupin in njegov sin Ciril so delali, da so iveri in žaganje letele po zraku, nazadnje pa so se (o, ja, utrujeni) usedli na tram in privlekli iz malhe klobase in "taploščate" (steklenice namreč). Spretni povezovalec programa Kondi Na Bledu Prvi mikrobiološki kongres Bled - Slovensko mikrobiološko društvo prireja od četrtka do ponedeljka v Festivalni dvorani in v hotelu Park na Bledu prvi slovenski mikrobiološki kongres, za katerega se je že doslej prijavilo več kot 250 udeležencev, med njimi tudi 40 gostov iz tujine. Slovensko mikrobiološko društvo ima več kot tristo članov mikrobiologov, ki so zaposleni v izobraževalnih in raziskovalnih ustanovah, v različnih industrijskih obratih, v zdravstvu in v drugih javnih službah. To so strokovnjaki s področja industrijske, medicinske, veterinarske, rastlinske, prehranske in sanitarne mikrobiologije, epidemiologije in epizootiolo-gije... Društvo, ki je bilo nekdaj del Zveze jugoslovanskih mikrobioloških društev, se je lani osamosvojilo in se je doslej uspelo včlaniti že v vsa tri velika svetovna združenja: v Mednarodno unijo mikrobioloških društev Slovenije, v Evropsko federacijo za biotehnologijo in v Evropsko federacijo mikrobioloških društev. CZ. Prijetno branje Sveti Duh 38 Škofja Loka Tel.: 633-753 /gurman OBLAČILA ZA PROSTI ČAS UREJA: Vilma Stanovnik NOVOST V MALOOGLASNI PONUDBI! Male oglase za objavo v torkovem Go renjskem glasu sprejemamo ob ponedelj kih do 7 30 ure, za objavo v petek spreje mamo v sredo do 17 ure Na željo oglaševalcev uvajamo novost ma li oglas lahko oddate tudi na dan pred izi dom časopisa do 12 ure po telefonu 064/217 960 ali osebno v naši malooglasni službi Prostor za objavo teh malih oglasov je omejen, ne glede na vsebino pa |ih bomo objavili v skupni rubriki "Iz naslednje ste vilke" Enotna cena za tako objavo je 800 00 SIT (za mali oglas do 10 besed do plačilo za oglas pod šifro itd m vključenol začelo se je 3. državno hokejsko prvenstvo Bledu "malp gorenjski derbi Pravni prvak Acroni Jesenice je bil v prvem kolu v petek prost, v nedeljo pa so prvaki odigrali prvo tekmo 2. kola v Mariboru. Sicer pa je v petkovem prvem kolu Bled premagal Triglav s 7 : 4, Olimpija Hertz novince v ''Si Mariborčane z 8 : 0, Celjani pa Slavijo s 14 : 1. JjM, 17. septembra - Kdor je Mislil, da bodo Blejci visoko Porazili Kranjčane, se je zmo-Blejci so sicer v 3. minuti z Solom Kranjca (asistenca Cr-fovič - Kavec) povedli, nato pa je Triglav predvsem po zaslugi °dlične ruske dvojice Nikono-r°v - Leonov zadel trikrat zapored. Dvakrat, v 4. in 7. minu-J' je Leonov podal Nikonorovu, ki je zadel, v 14. minuti pa je bil prelec Leonov z močnim stre-!°m od daleč. Triglav je gradil !8ro na protinapadih, Blejce pa |e uspešno zaustavljal novi *r»njski vratar Cveto Pretnar z esenic, dolgoletni prvi vratar |^Cronija in reprezentance. Po-.em so Triglavu pošle moči, kar Je. razumljivo, saj v Kranju še J11 ledu, Blejci pa so prav pri lejn v občutni prednosti. Po pr- In kolih in po usposobitvi le-j*u v Kranju bo Triglav zanes-'Jivo igral vedno boljše. Treninge Kranjčanov že vodi novi ru- ski trener Viktor VarahruŠov. Bled je nato zadel dvakrat zapored: v 17. minuti Rožkov po podaji Šuvaka, in v 18. minuti Paramonov po podaji Kavča in Crnoviča. Po 3 : 3 v prvi tretjini je drugo dobil Bled s 3 : 0 in ta je bila za Triglav usodna. V 22. minuti je Triglav prejel kar dva gola. Najprej je zadel Kranjc po podajah Skofica in Kavča, 17 sekund kasneje pa Paramonov. V 25. minuti je Rožič ob asistenci Poljanska in Vidmarja potisnil plošček med nogami Cveta Pretnarja v gol. Tekma, ki so jo sodili Jeseničani Bun-dalo, Iskra in Dremelj, je bila izredno športna. Prva izključitev je bila šele v 31. minuti, sicer pa so igralci Bleda odsedeli 8, igralci Triglava pa 2 minuti. Tretja tretjina se je končala z 1 : 1. Na 7 : 3 za Bled je povišal Prusnik v 43. minuti, na 7 : 4 Pretnar zadovoljen, hiti ne Cveto Pretnar: "To je šele začetek in našo igro in pripravljenost je še težko ocenjevati. Vendar sem bil nad našo igro presenečen, saj smo pokazali več. kot sem mislil pred tekmo. Tri gole smo prejeli poceni. Zgrešili smo in smo si jih v bistvu sami dali." Rudi Hiti, trener Bleda: "Nisem zadovoljen z našo igro. Preveč je bilo netočnih podaj, slabo pa smo tudi pokrivali prostor v napadalni tretjini. Čeprav je bila za Triglav prva resna tekma, so nam nudili izredno dober odpor." pa je znižal v 47. minuti Mahko- vec. V tej tretjini je izredno dobro branil Cveto Pretnar, v blejskih vratih pa je namesto Zvoneta Bolte, ki ima nategnje- ne vezi, stal mladi Sandi Rozmana- iz Radovljice, star 19 let. Še posebej se je izkazal v 59. minuti, ko je bil Nikonorov sam pred golom. • J. Košnjek Igrali so Bled: Bolta, Rozmanič, Paramonov, Stevič, Sahraj, Škofic, Ažman, Suvak, Rožkov, Anferov, Kavec, Cmovič, Kranjc, V Prusnik, Vidmar, Rožič. Poljanšek in Avguštinčič. Triglav: )r*etnar, Zalokar, Nikonorov, Leonov Mahkovic, Vojvoda, / Košenina, Drinovec, Klinar, Skofic, Soba, Kozomara, Križar, Oven, Potočnik in Kalan. Jeseniška zmaga v Mariboru Državni prvaki Acroni Jesenice so bili v prvem kolu prosti, tekmo drugega kola pa so odigrali v nedeljo v Mariboru z domačim moštvom, novincem v ligi. Acroni je zmagal s 13 : 1. Danes sta na sporedu preostali tekmi 2. kola. Kranjski Triglav bo igral ob 18. uri v Ljubljani z Olimpijo Hertz, Bled pa bo doma ob 19. uri gostil Slavijo Beton. ^RVA DRŽAVNA NOGOMETNA LIGA NAKLANSKA LEKCIJA PRIMORCEM ^IVILA NAKLO : ISTRAGAS JADRAN DEKANI 5 : 2 (2 : 0), strelci za Živila Jerina v 15., Andrej Jošt v M urni k v 50. in 77. minuti ter Ahčin v 62. minuti, za Istragas pa Badžim v 80. in Marš v 84. minuti, glavni s°dnik Žohar iz Šentilja, rumeni kartoni Murnik in Sirk pri Živilih ter Bačič, Stanič in Ščulac pri Jadranu. SJ*aj, 19. septembra - Trener *>Vil Branko Oblak, tradicio-nalno oster kritik igre svojega Moštva, je bil po nedeljski tek- drugačne volje. "Zelo sem ^dovoljen. Vse je potekalo, *?t je treba do poškodbe Mur-D'ka. Čestitam vsem igralcem. ^e vedno pa nam zaškriplje po Prejetem golu. Kar ustavimo Se>" je dejal. In resnično je bila j. nedeljo priložnost za visoko l sto zmago brez prejetega go- eno najvišjih, kar tekmuje .Naklo v državni ligi. Dva pre-J^a zadetka, prvega je dal Bad-Jil»i v 80. minuti iz enajstih mc-,r°v, ko so branilci Nakla igrali * roko, drugega pa Mari Štiri Minute kasneje, ko so mu pustili peljati od blizu, leska nedelj-s*e zmage in kvalitetne igre si-^r ne zmanjšujeta, bila pa sta nePotrebna. Živila so v nedeljo pred okrog 1500 gledalci pokazala eno najboljših iger v Kranju: hitro, napadalno, z natančnimi in dolgimi podajami, borbeno in predvsem učinkovito. Škoda, da je manjkal eden ključnih mož take igre Robert Marušič, ki uspešno okreva po poškodbi in je bil na rezervni klopi. Prvič je na ligaški tekmi zaigral Iztok Kapušin, dobro pa jo je skupil Filip Murnik, ki se uspešno uveljavlja v napadu, kar je včasih igral, in je v nedeljo zabil dva lepa gola, saj je dobil nekaj šivov na glavi. Na-klansko moštvo je delovalo uglašeno, v njem ni bilo slabega moža, na sredini pa sta glavno breme odlično opravila Saša Vorobjov in Robi Oblak. Nedeljska igra je dober obet pred jutrišnjo pokalno tekmo z vedno boljšim Koprom. Veselje Naklancev po izrednem zadetku Filipa M u mika iz prostega strela. Od leve Andrej Jošt, Janez Križaj in Andrej Jerina hitijo k strelcu Murniku (dvignjena roka). V ozadju Sašo Vorobjov. paniki Istragas Jadrana ovirajo napadalca Živil Grego Grašiča (v stedini). Kako so padali zadetki. V 15. minuti, po vrsti nevarnih napadov je Jerina učinkovito zaključil akcijo, ki sta jo začela Oblak in Andrej Jošt. Sedem minut kasneje je Oblak iz auta vrgel žogo do Grašiča, vendar je bil gostujoči vratar Germek hitrejši. V 23. minuti je Vorobjov idealno podal Andreju Joštu, ki je zadel, 2 : 0. V 31. minuti napaka sodnika. Jošta sta podrla vratar in branilec, vendar enajstmetrovke ni bilo. Edina resna nevarnost za Vodana je bil strel Finkšta v 40. minuti. V 51. minuti nova napaka sodnika Žoharja. Jerino so podrli v kazenskem prostoru, vendar je bila piščalka nema. V 50. minuti evrogol Filipa Murnika. S 16 metrov je prosti strel silovito usmeril v levi vratarjev kot. Nekaj minut je bilo nato v znaku gostov. Nevarni Finkšt je krenil sam proti Vodanu, vendar ni bilo gola. V 62. minuti so Murnika zrušili v kazenskem prostoru. Franci Ahčin je zanesljivo izvedel enajstmetrovko. Nato nov pritisk Nakla. V 70. minuti je Brane Pavlin zadel prečko, v 77. minuti pa je dobil žogo na 16 metrih Murnik in jo mojstrsko poslal prek Germeka, ki je čakal preveč izven vrat, 5 : 0. Zadnjih 10 minut so gostje z dvema goloma ublažili visok poraz. Polna tribuna je Živila z aplavzom pospremila v slačil nico. Za Živila Naklo so igrali Vodan, Sirk, Grašič, Križaj, Ahčin, Pavlin, Jerina, Vorobjov, Murnik, Oblak in Andrej Jošt. Andreja Jošta je zamenjal Darjan Jošt, Murnika pa Kapušin. • J. Košnjek, foto G. Šinik NOGOMETNI POKAL SLOVENIJE Jutri živila : koper V Lescah igra trenutno vodilno slovensko nogometno moštvo Mura iz Murske Sobote, na Jesenicah pa Beltrans Veržej. Jutri, 22. septembra, bodo na sporedu tekme šestnajstine nogometnega pokala Slovenije. Tekme se bodo začele ob 16. uri. V tekmovanju so še trije gorenjski klubi: Živila Naklo, Lesce in Jesenice. Živila Naklo igrajo v Kranju s Koprom. To bo eden od derbijev, saj igrata obe moštvi vedno boljše in zmagujeta. Naklanski trener Brane Oblak je previden z izjavami pred tekmo. Dejal je, da sodi Koper v vrh slovenskega nogometa in upa, da se bo za Živila dobro izteklo. Tudi ob pomoči občinstva, ki je iskreno vabljeno na kranjski stadion. Lesce igrajo doma z vodilnim moštvom slovenske lige Muro iz Murske Sobote. Več kot poraz s čim manjšo razliko Leščani ne morejo pričakovati. Jesenice pa igrajo z Beltransom Veržej. Uvrstitev Jesenic v naslednji krog ne bi bilo presenečenje. B$EJNflNJE< TraCani ZMAGALI V POSTOJNI Trata pri Škofji Loki, 19. septembra - Balinarji Trate, ki so v soboto gostovali v Postojni pri ekipi Soviča, so domov prinsli novo zanesljivo zmago. Domačo ekipo so namreč premagali z rezultatom 6:11 in tako so pred zadnjim krogom uvrščeni na tretje mesto z dvajsetimi točkami. Že pred zadnjim kolom je zanesljiv prvak ekipa Balinčka, ki vodi z 28 točkami, Tračani pa bodo morali za mesto pod vrhom na sobotni poslovilni tekmi letošnjega prvenstva premagati ekipo Planinca. V prvi ligi je ekipa Primskovega presenetljivo premagala vodeči Železničar z 8:9, Feroles Radovljica je bil boljši od Bičevja 7:10, Hrast je premagal Svobodo s 13:4, 5. avgust Transport z enakim rezultatom, Šiška pa Huje s 4:13. Kljub temu je Železničar zanesljiv super ligaš. V zadnjem kolu, to soboto, pa se bosta za mesto med super ligaši potegovali še ekipi Hrasta in Ferolesa iz Radovljice, ki imata na drugem oz. tretjem mestu 24 točk. V drugi ligi vzhod so bili doseženi izidi: Bistrica - Loka 1000 4:13, Krmelj - Virtus 11:6, Instar Trebeliško - Trbovlje 89, Zarja : RLV 2:15, Jesenice - Slavija 15:2, Branik - Fužine 2:15, Iskra CEO - Center 11:6. Zanesljiv prvoligaš so Jesenice s 24 točkami, osemnajst jih ima Virtus, Rogovila, Zarja in Fužine pa imajo po 16 točk. • V.S. MMZM TENIS«MremtmiD Uspešen začetek za križane Kranj, 19. septembra - Minulo soboto so bile v TVD Partizan v Stražišču mladinske kvalifikacije za Gorenjski TOP. Med štirimi nastopajočimi klubi: NTK Jesenice, NTK Križe, NTK Partizan EGP Škofja Loka in NTK Merkur Kranj so bili najbolj uspešni Križani. Zmagal je Matej Poljanšek, drugi je bil Klemen Snedic, tretje mesto sta delila Anže Zepič in Tjuš Aljančič (vsi NTK Križe). Na peto do osmo mesto so se uvrstili: Aljaž in Matjaž Mali (NTK Križe) ter Matej Ošlaj in Sašo Robida (NTK Merkur Kranj). • M.S. TENIS Mladi v Radovljici Konec tedna so člani teniškega kluba Radovljica na svojih igriščih organizirali občinsko prvenstvo v treh kategorijah. Tekmovanje je motilo slabovreme. Značilnost turnirja je bila prevlada mladih članov domačega kluba, ki niso pokazali nobenega spoštovanja do starejših tekmecev. Tako je v najbolj množični kategoriji - moški do 45 let - slavil šestnajstletni Matjaž Pogačnik, ki je v finalu premagal vrstnika Ferjana v dveh setih 6 :4, 6 : 2. Tekma za tretje mesto med najmlajšim Goriškom in Senčarjem pa se bo odigrala šele v kasnejšem terminu zaradi že omenjenih vremenskih razmer. Pri moških nad 45 let je slavil Matjaž Puc, z zmago proti Šifrerju z rezultatom 9 : 5, med ženskami pa Ahačičeva s 6 : 1, 7 :6 proti Tulipanovi. Tretji mesti sta dosegla Finžgar med moškimi in Jenkova v konkurenci žensk. • A. Smrekar ko)t(!RKfl Prvo gostovanje, prvi poraz ROGAŠKA DONAT MG : TRIGLAV 85 : 72 (45 : 31) Rogaška Slatina - V prvi tekmi državnega prvenstva v zeleni skupini za sezono 1993/94 so košarkarji Triglava izgubili. Izgubili so srečanje z igralci Rogaške Donata Mg z razliko 13 točk. Poraz bi bil lahko še hujši, saj so domačini v 30. minuti vodili s prednostjo 30 točk (76 : 46). Tako imajo igralci Triglava popravni izpit že v sredo, 22. septembra, ob 20. uri, ko v športni dvorani na Planini gostijo igralce Cometa iz Slovenskih Konjic, ki so v prvem kolu doma premagali Jezico s 74 : 62. Za Triglav so točke dosegli: Milic 10, Remic 2, Prevodnik 3, Džino 12 (6-4), Tadič 2(1-0), Jeras 11 (11-9), Subic 23, Vukič 9 (5-4). • J. Marinček <§@MmmM GLAS [OMET «W3333XCaiir ROKOMETNI TURNIR OB 25-LETNICI ROKOMETA V PREDDVORU Preddvorski pokal veliki nedelji Kranj - V soboto so z rokometnim turnirjem Preddvorčani proslavili 25-obletnico organiziranega igranja rokometa v Preddvoru. Na turnirju, ki so ga zaradi slabega vremena prestavili iz Preddvora v športno dvorano na Planini v Kranju, so sodelovale štiri ekipe in sicer prvoligaš Velika Nedelja, drugoligaša Resnica in TAB Inženiring Preddvor in RK Gorjanc Preddvor. Hkrati pa je bil tudi Križnarjev memorial, v spomin na pred devetimi leti umrlega športnika in rokometaša Jožeta Križnarja. O liku športnika Jožeta Križnarja je spregovoril mag. Janez Zeni, predsednik upravnega odbora Rokometnega kluba Preddvor in se zahvalil vsem, ki so v 25 letih pomagali klubu pri razvoju in uspehih kluba. Vse štiri ekipe so prikazale borbeno igro, turnir pa si je ogledalo 200 gledalcev. Prvo mesto je povsem zasluženo osvojila ekipa Velike Nedelje, ki je finalnem srečanju premagala borbeno ekipo Tab inženiring Preddvor in osvojila dragocen pokal. Rezultati turnirja: TAB Inženiring Preddvor : RK Besnica 26 : 18 (10 : 8), RK Velika Nedelja - RK Gorjanc Preddvor 23 : 12(10 : 4), v srečanju za tretje mesto je ekipa RK Gorjanc premagala solidno ekipo Besnice z rezultatom 28 : 24 (14 : 14), v srečanju za prvo mesto pa so rokometaši Velike Nedelje premagali ekipo TAB Inženiring Preddvor z rezultatom 20 : 17 (10 : 4). Vrstni red: 1. Velika Nedelja, 2. RK Tab Inženiring Preddvor, 3. RK Gorjanc Preddvor, 4. RK Besnica. Pokale so podelili tudi najboljšemu strelcu Sinku (Besnica) za 16 zadetkov, vratarju Ga-bercu (Velika Nedelja) in najboljšemu igralcu Zormanu (TAB Inženiring). Vse tekme so sodili Košir in Komovec iz Preddvora, Bernard z Britofa in Rogelj s Tupalič. • J. Kuhar Kranjčanke druge Kranj, 19. septembra - Začelo se je odprto prvenstvo Slovenije za mladinke. 11 moštev je razdeljenih v štiri skupine. Prijavljene so tudi 3 gorenjske ekipe: Lokastar, Kranj in Sava Kranj. Kranjčanke so igrale v Ljubljani z Novim mestom 13 : 13, s Krimom pa so zgubile 17 : 10. Krim je bil prvi, Kranj pa drugi. V skupini center starejših deklic je Lokastar premagala Polje s 27 : 4, Olim-pija Opremo Kočevje zli : 10, Sava je igrala neodločeno s Poljem 7 : 7, Krim pa je premagal Planino z 19 : 12. Kadetinje Kranja so bile proste. Pri kadetih center so bili doseženi naslednji izidi: Sava Kranj : Center Zaplotnik 16 : 15, Besnica : Šešir 14 : 21, Radovljica Specerija : Preddvor Infotrade 28 : 13, Žabnica : Pizzerija Polana 17 : 11, kadeti Prul pa so bili prosti. V 2. državni ligi ženske so bili doseženi naslednji izidi: Lokastar : Polje 21 : 26, Mlinotest B : Olimpija B preloženo, Tapi Zagorje : Kranj B 8 : 15, Sava Kranj : Izola 15 : 32 in Krim Electa B : Planina Kranj 28 : 12. V tretji državni ligi za moške so izidi naslednji: Sava Kranj : Jezersko Pegaz 11 : 24, Besnica : Šešir B 12 : 24, Radovljica Specerija : Klub Gorjanc 33 : 43, Žabnica : Herbalife Storžič 20 : 18. • M. Dolanc J/FdtltmiKA. ŠKOFJA LOKA D.O.O., KIDRIČEVA 50 Trgovina, Servis, Mednarodno dejavnost - tehnični pregledi motornih vozil IONET Mariborski kadeti spet boljši Kranj - V derbiju kadetske lige sta se srečala stara znanca finalnih tekmovanj v tej kategoriji iz preteklih let. V izenačenem srečanju so bili nekoliko spretnejši Mariborčani, ki so zmagali z 2 : 1. Povedli so v 58. minuti, v nadaljevanju pa so domačini zamudili dve stoodstotni priložnosti, kar so Štajerci kaznovali s še drugim zadetkom. Igrali so: Ovsenik, Sakanovič, Cimerman, Ovniček, Andriv, Mežek, Stojakovič, Bogatinov, Radosavljevič, Dremelj, Rasič, Kodele, Žnidaršič. Državni prvak je metalna maribor V hotelu Jama v Postojni se je končala slovenska šahovsM superliga. V derbiju zadnjega kola med Metalno Maribor in Lju' bljanskim šahovskim klubom Iskra so Mariborčani z minimaln0 zmago (5,5 : 4,5) osvojili naslov slovenskega ekipnega šahovskega prvaka. LŠK Iskra je tako po vodstvu skozi cel turnir osvoji18 2. mesto. Lipa Ptuj je s 7 : 3 premagala Napredek Domžale in osvojila tretje mesto s pol točke naskoka pred Murko iz Lesc, kij* v zadnjem kolu premagala Vrhniko s 7 : 3. Šahisti Toma Zup>°* iz Kranja so z neodločenim izidom (5 : 5) proti Celju osvojili 5. rt** sto, kar je po 25 letih največji uspeh kranjskega klubskega šal)'/ Krankčani so imeli tudi najboljšega igralca na mladinski desk1-Boštjana Markuna (5,5 točk iz 7 partij). Iz lige sta izpadla napr*' dek Domžale in Celjski šahovski klub. V točkovanju članskih desk bo za naslov državnega prvak3 potreben dodatni dvoboj med Metalno Maribor in LSK IskrO' Zmagovalec bo zastopal Slovenijo v evropskem pokalu prvakov- Končni vrstni red: 1. Metalna Maribor 12 (49), 2. LŠK Iskra 12 (48,5), 3. Lipa Ptuj 9 (37,5), 4. Murka Lesce 9 (37), 5. §S Tort* Zupan 6 (32,5), 6. Vrhnika 4 (27), 7. Celjski ŠK 3 (25,5), 8. Napredek Domžale 1 (22). • Aleš Drinovec V KRANJU ZMAGA MEŠTROVIČA ■ 10. šahovski turnir za Veliko nagrado Optimizma je bil v n*' deljo v avli skupščine občine v Kranju. Turnir so organizirali W zadevni člani Šahovskega kluba iz Nakla. Sodelovalo je 66 šahistov in šahistk, prepričljivo z vsefl" možnimi točkami pa je zmagal bosanski mednarodni mojste/ Zvonimir Meštrovič, sicer član ŠK Triglav Krško. Dve točki je j* zaostajal Vrhničan Matjaž Justin (7), tretje mesto pa je osvojil * 6,5 točkami domačin Boštjan Markun in Šahovske sekcije Tort0 Zupan. Končni vrstni red: 1. Zvonimir Meštrovič (9), 2. Matjaž Ju' stin (7), 3. Boštjan Markun, 4. Uroš Zalokar, 5. Evald Ule (vsi P° 6,5), 6. - 13. Vladimir Ivačič, Vojko Srebrnič, Dušan Brinovec Dušan Čepon, Miha Furlan, Silvo Kovač, Matej Sušnik, DuškO Pavasovič (po 6), 14. Marjan Božič, Andrej Vospernik (po 5,5)-itd... • AleŠ Drinovec »EBflLL Lisjaki v finalu državnega prvenstva V soboto je bila v škofjeloški kasarni odigrana četrta tekma, polfinala državnega prvenstva v baseballu med domačini Lisjak' in Ljubljanskimi Zajčki. Lisjaki so bili zopet obremenjeni v ig11' saj so morali zmagati, Zajčki so namreč pred to tekmo vodili z 2 I in že ena zmaga jim prinaša uspeh. Tako so Lisjaki tekmo začeli zelo resno in zavzeto. V prvih štirih izmenjavah je zelo dobro metal Andrej Jovanovič, saj m" Zajčki niso naredili niti točke. V nadaljevanju tekme je Lisjako/H uspelo doseči pet točk. Bogdan Jotič pa je v svojem stilu dobn^ metov izločal nasprotne igralce. Tako je Zajčkom uspelo do«*"" samo eno točko, kar pa je bilo premalo za njihov sobotni uspe"' Omeniti moramo tudi, da je v pravem trenutku tudi Zvone Kef' nečar poslal žogico čez igrišče in s tem priigral tri točke za domači klub. Končni rezultat je bil tako 5 : 1 za Lisjake. V nedeljo pa je bila po izenačenju rezultata na 2 : 2 še peta. odločilna tekma za vstop v finale. Tokrat so zelo agresivno začel' Zajčki, saj so po prvem iningu povedli z rezultatom 4 : 0. Lisj3' kom je ta rezultat kar malo zbil moralo, vendar so se zopet p0' brali in počasi lovili Zajčke. To jim je tudi uspelo, še več. Prevze; li so igro povsem v svoje roke, začeli priigravati točke in povedi' za šest točk. Tudi v tej tekmi je vse svoje znanje pokazal Metalec Lisjakov Bogdan Jotič, saj mu Zajčki vse od druge izmenjave Pa do konca tekme niso uspeli narediti niti točke. Končni rezulta' tekme je bil tako 12 : 4 za Lisjake. Tako je Lisjakom uspel veliki met, saj so po skupnem vodstvu Zajčkov z 2 : 0 uspeli narediti skoraj nemogoče in preobrni' rezultat v svojo korist in slavili skupno 3 : 2. Tako so si odprl' vrata v finale državnega prvenstva in pa kot glavno tudi pot v Evropo. Prva tekma finala državnega prvenstva pa bo to soboto, ob 1-uri v škofjeloški kasarni, nasprotnik Lisjakov pa bo ljubljanska J*" žica. Omeniti moramo tudi, da se je v soboto in nedeljo na igraču zbralo tudi veliko gledalcev, kar je bila pe dodatna spodbuda za domači klub. • Boris Vehovec DRUGA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Jelen triglav vse bou tone Trbovlje - V drugi nogometni ligi je moštvo Jelena Triglava gostovalo pri Oriji Rudarju in izgubilo z rezultatom 2 : 4. Kranjčani so začeli precej bolje, vendar pa svoje premoči na vročem gostovanju, kot je to letos skorajda pravilo, niso znali vnovčiti. Domačini so jih v nadaljevanju v pičlih desetih minitah kaznovali z dvema zadetkoma, ob tem je nekoliko pomagal tudi sodnik, končni rezultat prvega dela 1 : 2 pa je postavil Kondič. V drugem delu so Kranjčani uspeli izenačiti, strelec je bil Tušar, vendar pa njihovo veselje ni dolgo trajalo, saj so domačini takoj v naslednji akciji spet povedli. Končni rezultat so Rudarji postavili nekaj minut pred koncem, vendar pa je treba poudariti, da so Kranjčani zadeli prečko, ob tem pa bi sodnik v njihovo korist moral dosoditi vsaj eno najstrožjo kazen. Kakorkoli že, nov poraz je Triglavane potisnil v skupino moštev, ki se bodo borila za obstanek v drugoligaški konkurenci. Igrali so: Novak, Brkič, Durakovič, Mulalič, Blagojevič, Krajnih, Golob, Belančič, Trogrlič, Kondič, Tušar, Egart. • I. Golob TRETJA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA LOČANI PRVA ŽRTEV VISOČANOV JELOVICA Škofja Loka : VISOKO 2 : 0 (0 : 0), strelec za Visoko Košir v 50. in 59. minuti, rumeni kartoni Vučetovič in Rašič (Jelovica) in Ocepek (Visoko), glavni sodnik Šumano-vac. S tekme Jelovica : Visoko. Visočani (v progastih majicah) so zasluženo zmagali. Škofja Loka, 19. septembra - V gorenjskem derbiju III. slovenske nogometne lige v Škofji Loki pred 200 gledalci so favoriti, nogometaši domače Jelovice doživeli prvi poraz doma, odkar igrajo v tretji ligi, Visočani, novinci v ligi, pa so dosegli prvo zmago. Čeprav so pri Ločanih manjkali Svarc, Babšek in Bogo-vič, prav slednji igra v konceptu Jelovice pomembno vlogo, to ne opravičuje poraza. Visočani so bili v lepi, kvalitetni in dinamični igri boljši in so zasluženo zmagali. Igrali so hitro, točno in povezano, brez strahu pred na papirju boljšimi domačini in to se jim je obrestovalo. Ce bi vse tekme začenjali tako, bi imeli še kakšno točko več. Razen tega so v nedeljo zapravili še nekaj priložnosti, največ Sajevic in Ocepek. Jelovica je zatajila, igrala je na silo, napadalne zamisli pa ji niso in niso uspevale. Strelec obeh golov za Visoko je bil Tomaž Košir. Prvega je zabil v 50. minuti z glavo, ko mu je lepo podal Zaplotnik, drugega pa je dal s strelom iz kota. Za Jelovico so igrali Matjaž Oblak, Cveto Oblak, Sesek (Pa-vičevič), Stanonik, Gaber, Klančar, Škraba (Vučetovič), Brd-nik, Krupič, Peternel in Rašič. Visoko pa je igralo v postavi Fuchs, Blatnik, Zorman, Anko, Pelko, Zorman, Zontar, Zaplotnik, Ocepek (Peternel), Sajevic, Košir in Cotman, ki ga je zamenjal Voglar. • J.Košnjek, slika G. Šinik Preobrat v pičli minuti Kranj - Mladi igralci Gorenjskega glas Creine so ta konec tedna gostili vrstnike Branika iz Maribora in doživeli dva poraza. Mladinski moštvi na težkem, blatnem in neravnem terenu v Britofu nista mogli prikazati tehnično dovršene igre, zato pa sta izkazali veliko borbenost. Nekoliko več so resda napadali domačini,, vendar pa so tudi Mariborčani svoje priložnosti iskali v protinapadih. Povedli so Primskovljani v 55. minuti preko Zdešarja, vendar pa prednost obdržali vsega deset minut. Napadalna igra se jim je maščevala v 65. minuti, ko so gostje iz hitrega protinapada izenačili, vsega minuto kasneje pa tudi povedli. Mladi igralci Gorenjskega glasa Creine so do konca poskusili vse, da bi izenačili, vendar pa ob zbrani obrambi gostov niso prišli do pravih priložnosti. Igrali so:; Bizjak, Javornik, Zdešar, Šenk, Verbič, Alibabč, Sabljak, Markelj Denis, Božič, Martinovič, Markelj Dejan, • I. Golob NOV PORAZ JELENČKOV Maribor - Mladi igralci Triglava so gostovali pri vrstnikih Železničarja in dosegli polovičen uspeh. Slabše so se odrezali mladinci, ki jim je po prvem delu kazalo dobro. Preko Cosiča so v 11. minuti povedli in tudi bili boljši nasprotnik. V drugem delu so domačini obrnili rezultat v svojo korist, dosegli tri zadetke in osvojili obe točki. Na slabšo igro Kranjčanov je v veliki meri vplival glavni sodnik srečanja, kije s spornimi odločitvami povsem razbil njihovo igro. Igrali so: Beton, Čosič, Orlic, Kaltak, Avramovič, Flajnik, Praca, Tiganj S., Bajrovič, Tiganj K., Tasič. Kadetom visoka zmaga Bolj uspešni od svojih vzornikov so bili kadeti, ki so vrstnike Železničarja premagali z rezultatom 3 : 0. Dva zadetka za Triglavane je dosegel Rogič, enega pa Šepetavc. Zmaga je vsekakor spodbudna za moštvo, v katerem večina igralcev še vedno lahko nastopa v pionirski ligi in ima zato ponavadi precej težav s starejšimi in močnejšimi nasprotniki. • I. Golob Turnir v škofji loki Škofja Loka, 22. septembra - MNK Mihol iz Škofje Loke organizira v soboto, 25. septembra, na igrišču v Puštalu turnir v malem nogometu. Turnir bo štel za točke Pokala Loke v malem nogometu. Prijave sprejema Roman po telefonu 622-050. Prijavnino 3.000 tolarjev bo treba plačati na žrebanju, ki bo v četrtek, 23. septembra, ob 19. uri v Krčmi Mihol. Najboljša moštva dobijo pokale in denarne nagrade. • J.K. V LOKI ZMAGA KOČEVJA Škofja Loka, 18. septembra - Ker se 9. oktobra začnejo tekmovanja v odbojkarskih ligah, klubi igrajo pripravljalne tekme- V ta namen je OK Termo Lubnik organiziral turnir, na katerem so nastopili drugoligaš Pan Kovinar Kočevje, ter tretjeligaši Triglav Kranj, Domžale in domači Termo Lubnik. Ekipam se p0' zna, da so šele sredi priprav za novo sezono, zato je bila kakvos tekem nekoliko nižja, najboljši pa so bili po pričakovanju KočeV-ci, pri katerih je blestel novinec Smrke (lani član iz Novega mesta). . Končni vrstni red: 1. Pan Kovinar Kočevje, 2. Termo Lof nik, 3. Triglav Kranj, 4. Domžale. Podoben, vendar še močnejši turnir bo prihodnjo soboto. 25. septembra, v Kranju, nastopila bosta prvoligaša Nov granu' Kamnik in Bled, ter tretjeligaša Termo Lubnik Škofja Loka ifl Triglav Kranj. Na novo sezono se pripravljajo tudi dekleta. Odbojkarice kranjskega Alpin Triglava so novo sezono začele z novim trenerjem. To je Marko Zadražnik, ki je lani treniral državne prvakinj« Palomo iz Maribora. Lanski trener Matjaž Tilinger pa je prevze' moško ekipo Triglava, katere cilj je uvrstitev v drugo državno ■ go. Dekleta, ki že igrajo drugi ligi, so lansko sezono končala na tretjem mestu, ter za las zgrešila uvrstitev v prvo ligo. Tudi leto5 pričakujejo boj za vrh, konkurenca pa je še hujša, kot je bila lan'-Danes so odigrale prijateljsko tekmo z Jesenicami in zmagale s •> : 2. V sredo igrajo tekmo v Trstu, nato pa jih čaka še piljenje faf' me pred začetkom lige. • Grega Košir Poraženec in zmagovalec Tomaž Košir, strelec obeh golov za Visoko: "Zadovoljen sem. Vso tekmo smo bili boljši in smo imeli tudi več priložnosti kot Jelovica. Igra je bila dokaj kakovostna. Tudi s svojo igro sem zadovoljen, čeprav malo treniram. Ko bomo dobili še tri okrepitve, bomo še boljši. Jelovici čestitam za športno igro. Upam, da je s smolo konec in da se nam je odprlo, čeprav pripravljenost moštva še ni popolna. Realno zaslužimo uvrstitev v sredino lestvice." Darko Brdnik, tehnični vodja Jelovice: "Tekmo smo vzeli prelahko in to se nam je maščevalo. Visoko je igralo boljše kot na zadnji tekmi, ko sem jih gledal. Presenetili so nas in zasluženo zmagali. Pri nas sta manjkala Bogovič in Švarc. Bogovič je naš najboljši strelec in igra važno vlogo v našem konceptu igre. Vendar to ni opravičilo. Doživeli smo prvi poraz doma (nikar tekmujemo v tretji ligi." SVETOVNO ATLETSKO PRVENSTVO VETERANOV NA JAPONSKEM Pet kranjskih veteranov na svetovno prvenstvo ^verjetno, a resnično: na veteranskih prvenstvih tekmujejo tudi atleti, ki bodo v kratkem dopolnili sto let! V kategoriji veterank, starih 60 do 64 let, je, denimo, svetovni rekord v skoku v višino 123 centimetrov. Kr*nj, 18. septembra - V dvanajstčlanski reprezentanci Slovenije, *' bo od 7. do 17. oktobra nastopila na svetovnem atletskem prvencu veteranov v Mivazakiju na Japonskem, bo tudi pet članov vete-r"nske sekcije atletskega kluba Triglav: Stanka Prezelj, Ana Jer-""n. Dušan Prezelj, Tone Kaštivnik in Lado Konc. Vsi so doslej že ^delovali na svetovnih prvenstvih, trije med njimi pa so osvojili tu-d» kolajne. 3JČ3L»UTO PADALSTVO «ffln "Se ni dolgo tega, ko so ve-,eransko atletiko imenovali relacija. Ni namen ugotavljati, a" zaradi zavisti ali nepoznava-nJa- Čas je vendarle prinesel ^Premembo. Atletska zveza je *e Pred dvajsetimi leti priredila Celju prvo republiško prven-jtVo 2a veterane. Udeležba je ila presenetljivo velika, ven-^ar je bilo na tekmovanju zara-1 pomanjkanja treninga ali Pomalo redne vadbe veliko Poškodb. Sledil je daljši predor, vse do 19. oktobra 1986. eta> ko je bilo v Kranju drugo 5eUradno prvenstvo Slovenije. ^e'e ta datum je mogoče šteti Ia.prelomnico v veteranski at-e|iki pri nas," pravi Tone Kamnik, predsednik veteranske sJkcije v atletskem klubu Tri-8'ay in eden glavnih organiza-l°rjev veteranske atletike v Složniji. uft?alu kateaori'a nad 100 ^o svetovno atletsko prvenstvo za veterane je bilo 1975. e|a v Torontu v Kanadu, jubi-'ejno, deseto bo od 7. do 17. oktobra v japonskem Mviaza-Viju, kjer bo sodelovalo okoli v5 tisoč atletov in od katerih /, V) skoraj polovica nastopi-*v maratonu. Na veteranskih ^Hah je vedno veliko ugled-p atletskih imen, dobitnikov °'aJn na olimpijskih, svetov-,lri in evropskih prvenstvih ^redni udeleženec je, denimo, Igriški metalec diska AH j erter), pa tudi športnikov, ki 1° postali ugledni zdravniki, Ustniki podjetij, menedžerji, ""nverzitetni profesorji. Atleti ? razdeljeni v dvanajst starost-lrj kategorij, atletinje v tri« aJst. Pred sedmimi leti so uvedli kategorijo nad 95 let in pričakovati je, da bo treba v bližnji prihodnosti tudi kategorijo nad 100 let. Najstarejši udeleženec zadnjega svetovnega prvenstva v Turkuju na Finskem je bil star - reci in piši -99 let! Znan je, recimo, primer, ko je udeleženec pred startom enega od veteranskih tekov dal zobno protezo ženi, da je med tekom ne bi izgubil, nato pa tekel, da bi bil le čimhitrejši. In veterani dosegajo (predvsem za naše razmere) odlične rezultate. Pred štirimi leti na prvenstvu v ameriškem Oregonu so v kategoriji 40 do 44 let vsi finalisti teka na 100 metrov tekli hitreje od tedanjega absolutnega jugoslovanskega rekorda. Svetovni rekord veteranov od 60 do 64 let je v teku na 10 kilometrov (neverjetnih) 34 minut in 23 sekund, v skoku v daljino 6,07 metra, v višino 1,66 metra, v metu krogle 14,99... Veliko na štadionu, z mislimi pri "financah" Slovenijo bo na svetovnem prvenstvu na Japonskem zastopalo dvanajst aletov in atletinj, Stanka Prezelj poleg petih z Gorenjskega še Nataša Urbančič-Bezjak, Branko Vivod, Jože Kopitar, Ivan Škof, Marko Sluga, Marjan Ši-mec in Jože Brodnik. Kranjčani imajo z evropskimi in svetovnimi prvenstvi že nekaj izkušenj, Veterani iščejo sponzorje Nastop veteranov na prvenstvu na Japonskem bo vsakega stal okoli sedem tisoč mark. Približno desetino jim bo zagotovil klub, nekaj jim bodo prispevali sponzorji (še vedno jih iščejo), večino pa bodo morali prispevati iz svojih žepov. Stanka Prezelj si želi, da bi skočila v višino od 1,65 do 1,68 metra in da bi to zadostovalo za eno od prvih treh mest, Dušan Prezelj načrtuje skok med 1,95 in 2,00 metra. Ana Jerman upa v teku na 800 metrov na uvrstitev v finale in na čas okoli 2.20, mnogobojec Lado Konc si želi uvrstitve med prvih sedem, metalec kopja Tone Kaštivnik pa pravi, da bi bil velik uspeh, če bi se uvrstil od 10. do 20. mesta. Ana Jerman še več uspehov: skakalka v višino Stanka Prezelj ima dve zlati in srebrno kolajno, tekačica na 800 metrov Ana Jerman srebrni in bronasto, skakalec v višino Dušan Prezelj zlato in srebro, mnogobojec Lado Konc četrto, peto in sedmo mesto, mnogobojec Tone Kaštivnik, ki bo letos nastopil le v metu kopja, četrto in peto. Na prvenstvo se že nekaj časa pospešeno pripravljajo, predsednik atletskega kluba Triglav Jože Hriber-nik pravi, da jih je zadnje čase vsaj toliko ali še več videvati na štadionu kot najboljše mlade atlete in atletinje. "Ja, res smo veliko na štadionu," pravijo, "vendar pa z mislimi pri financah in pri tem, kje dobiti denar za pot in bivanje na Japonskem." # C. Zaplotnik, fo-to: J. Pelko I0RSTV9 TrŽIŠKA PROGA JE ZANIMIVA j8rnetek dvanajsterice mladih kolesarjev je dal v Tržiču spodbudo * "astajanje novega kolesarskega centra pod okriljem kolesarske-kluba Sava Kranj. S pripravo kolesarskega državnega prvenstva cestni vožnji so dobili kolesarski zanesenjaki še večji elan. In kaj j!* povedala organizator tržiške dirke za državno prvenstvo Janez *l*n in član kolesarskega kluba Sava Kranj Franc Jelovčan. Janez Kalan: "Lani smo prvič pripravili dve kolesarski tekmovanji, eno za vse kategorije in eno za mlajše kategorije tekmo-*a'cev. Takrat je direktor slo-enskih kolesarskih reprezen-anc Franc Hvasti predlagal, a bi bila tržiška krožna proga animiva za organizacijo drsnega prvenstva. Prizadevali .i^o si, da se je ta ideja uresni-."a. zadovoljni smo, da nam je .° uspelo. Organizirali smo |2?8p varianto proge, zaradi nničnih težav ostalega pro-.eta pa smo opustili prvo ide-I 'no varianto tudi mimo Dete-J'ce. Izredno smo zadovoljni, uaj je prireditev popolnoma t?iPe'a' tako organizacijsko kot ^.krnovalno. Proti pričakovanjem se je na kraju samem, ozi-v0rna ob celotni progi nabralo e'iko število gledalcev, ki so spodbujali in bodrili tekmovalce na severnem delu proge v centru tržiškega mestnega jedra. Načrtujemo ponovitev dirke prihodnje leto." Franc Jelovčan: "Novo prizorišče dirke najvišje državne ravni v Tržiču je eno bolj zanimivih. Mislim, da gre za eno od takih prog, ki jih v Sloveniji nismo vajeni in ki bi jo veljalo upoštevati in na njej v prihodnosti prirejati prireditve. Proga je videti na ravnici, vendar deli vsebujejo rahle spuste in vzpone, vmes je veliko ovinkov, ozke in široke ceste, pa zahtevnejšpi vzpon na Pristavo, skratka trasa je izredno zanimiva in razgibana. Na dirki morajo kolesarji pokazati vse svoje spretnosti in vse svoje znanje, če hočejo, da sploh pridejo do cilja, kaj šele, če hočejo, da bi dokazali čimboljši rezultat. Vsi navzoči smo lahko videli eno najbolj zanimivih dirk v Sloveniji, skratka borbeno dirko, do konca se ni vedelo, kdo bo zmagovalec in to je pravzaprav tisti čar, ki privablja ob slovenske ceste vse tiste, ki jim je kolesarski šport pri srcu in ki si želijo teh razburjenj. Gledalci so se odzvali povabilu organizatorja in so prišli ter bodrili kolesarje, ki so se potili, sprva v dežju potem v soncu, tukaj po tržiških cestah in ulicah ter dokazali, da so^ športniki, ki jih je treba ceniti..." Besedilo in slika: Drago Papler Nad 2oo kolesarjev v radovuici Radovljica, 18. septembra - Kolesarski klub Bled je v soboto organiziral 8. kolesarsko dirko po ulicah Radovljice. Tekmovalo je 205 kolesarjev iz 15 slovenskih in zamejskih klubov. Dirko so omogočili LIP Bled, Perftech Bled in radovljiška občina. Dirka je bila odlično organizirana, sojenje pa je bilo prav tako dobro. Krog je bil dolg 4,5 kilometra. Med amaterji je zmagal Igor Kranjec (Celje) pred Juretom Robičem (Sava) in Iztokom Melanškom (Celje). Med dečki A je zmagal Darko Mrvar (Rog) pred Urošem Dularjem (Savaprojekt Krško) in domačinom Mihom Mozetičem. Med dečki B so bili najhitrejši Boštjan Krevs (Stvrian), Primož Četrtič in Gregor Zagore (oba Savaprojekt Krško). Pri mlajših mladinci je zmagal Martin Derganc (Krka) pred klubskim sotekmovalcem Andrejem Filipom ter Alešem Mrvarjem iz Roga. Med mladinci pa je zmagal član Save Uroš Kosmač pred Robertom Gašperinom (Krka) in Martinom Karnerjem (AHB Shimano).« J.K. KEGLJANJE NA LEDU Zmaga Avstrijcev Na Bledu je bil mednarodni turnir v kegljanju na ledu. Zmagalo je avstrijsko moštvo Eissblume pred nemškim moštvom Margko-fen in avstrijskim klubom Spiclfeld. Gradbinec z Jesenic je bil .šesti. Tačka z Jesenic pa osma. Sodelovalo je 10 moštev. Jadralni padalci ob zaključku državne lige pripravljajo zanimive polete s Kriške gore. OB ZAKLJUČKU SEZONE POLETI S KRIŠKE GORE Letenje z jadralnimi padali je mlad šport, ki ima vse več privržencev. Pred letom dni se je pri Letalski zvezi Slovenije oblikovala samostojna Komisija za jadralno padalstvo. Jadralno padalstvo je zelo razširjeno, registriranih je 500 aktivnih padalcev, kar pa pomeni le tretjino vseh, ki se s tem športom ukvarjajo. "Na to je vplivala velika množičnost in specifična problematika, ki se je pri tem športu pojavila, kot je šolanje, organizacija tekmovanj in skrb za varnost letenja. V zadnjih desetih letih se je finesa padala povečala, kar v praksi vpliva na daljše polete. To omogoča ob ugodnem termičnem dnevu daljši polet v časovnem trajanju od 5 do 6 ur in prelet razdalje 100 in več kilometrov," je povedal Srečo Meglic, predsednik Komisije za jadralno padalstvo pri Letalski zvezi Slovenije. Kriška gora ima dobre pogoje za letenje, ker je pod njo ravnina Kranjskega in Sorskega polja, ki omogoča segrevanje zemlje, to pa povzroči, da se zrak segreva in dviguje proti vrhovom gora. "Še posebej je zanimivo, ker se da letenje povezati z letenjem na sosednje vrhove. S Kriške gore je že kar standardni let proti Preddvoru mimo vrhov Tolsti vrh, Storžič, Zaplata, Potoška gora s pristankom ali povratkom na izhodišče, ali proti zahodu Dobrča, Begunjščica, Stol in naprej proti italijanski meji." V slovenski jadralno padalski ligi - 93, katere organizatorja sta kluba z največ izkušnjami Orli Kranj in Polet iz Kamnika, je bilo 9 kvalifikacijskih tekem in državno prvenstvo, na katerih je sodelovalo 70 tekmovalcev, v špici pa tudi 100 tekmovalcev. To so bile tedenske tekme od marca do septembra, discipline so bile sestavljene iz preleta in celotne dolžine navadno več kot 30 kilometrov. Zaključek sezone pa bo ta konec tedna z družabnimi poleti v soboto, 25. septembra, s Kriške gore in pristajanjem v Seničnem med 10. in 17. uro in v nedeljo, 26. septembra, s startom na Potoški gori in pristankom v Preddvoru med 12. in 17. uro. V Seničnem bo klubsko tekmovanje v točnosti pristajanja in ostajanja v zraku, v Preddvoru pa bodo prosti poleti s slovesnim zaključkom ter podelitvijo nagrad in pokalov za celoletne rezultate. Videli bomo tudi atraktiven polet v dvojnem padalu tandem, ko bo ob pilotu kot sopotnik zajadral tudi Ivan Bizjak, minister za notranje zadeve. Mogoče pa se bo s svojim jadralnim padalom spustil tudi Igor l mek, ministre za promet in zveze, ki je sicer navdušen jadralni padalec. Drago Papler r/ILETIKfl DRŽAVNO ATLETSKO PRVENSTVO ZA PIONIRJE Najuspešnejša mirjana idžanovič Kranj, 20. septembra - Mladi atleti in aletinje kranjskega Triglava so v soboto in v nedeljo nastopili v Postojni na državnem pionirskem atletskem prvenstvu, ki je štelo tudi kot izbirno tekmovanje za srečanje pionirskih ekip Slovenije, avstrijske Koroške in Furlanije - Julijske krajine. Kranjčani so se s prvenstva vrnili s štirimi kolajnami, uspeh pa bi bil lahko še večji, če se jih ne bi držala smola (osvojili so kar pet četrtih mest) in če ne bi naredili napake pri štafeti. Trener Dobrivoje VuČkovič priznava, da je naredil napako pri sestavi štafete za 4 x 300 metrov, saj je v ekipo uvrstil tudi Petro in Tino Bergant, čeprav ju po pravilih atletske zveze ne bi smel, ker sta prej tekli že na 600 metrov. Štafeta je sicer zasedla tretje mesto, vendar je bila potlej, po pritožbi ene od ekip, za "zeleno mizo" diskvalificirana. V zastopstvu Triglava je bila najuspešnejša Mirjana Idžanovič, ki je, kljub temu da bo še dve leti pionirka, osvojila dve kolajni: zlato v metu diska in bronasto v metu krogle, ob tem pa je bila še četrta v metu kopja. Mojca Golob je zmagala v metu kopja in bila četrta v metu diska in krogle, uspeh Triglavanov pa je dopolnil še Peter Kosmač z bronasto kolajno v metu krogle, s petim mestom v metu kopja in šestim v metu diska. Na robu stopničk za kolajne sta s četrtim mestom obstala tudi Rožle Prezelj v skoku v višino in Tina Bergant v teku na 1.000 metrov. Tina Čarman je bila peta v teku na 60 metrov, enako uvrstitev pa je dosegel v metu krogle Edi Okič, ki je bil tudi sedmi v metu diska. Med prvo deveterico so se uvrstili še Stella Kljajič v metu kopja in diska, Meta Klančar v metu kopja, Petra Bergant v teku na 300 metrov, Maja Japelj v skoku v višino, Spela Košnik v metu kopja in štafeta 4 x 100 metrov.* C. Zaplotnik Zmaga odeje marmor Kranj, 18. septembra - Začelo se je tekmovanje v II. moški državni košarkarski ligi. V zahodni skupini igrata Odeja Marmor iz Škofje Loke in Didakta Radovljica. V I. kolu je Odeja Marmor v gosteh premagala Zagorje s 96 : 79 (39 : 35), Didakta pa je zgubila v Novi Gorici z Iskro z 82 : 67. Ločani so z okrepitvami postali nevaren tekmec najboljšim moštvom lige. Pri Ločanih je bil najučinkovitejši Mitič. Tekma v Novi Gorici pa je bila odločena v prvem polčasu, ko so domačini vodili že s 44 : 26. Domačini so v drugem delu samo še potrdili zmago. • J.K. **** ' rtV^i Vv PRI GOTOVINSKEM NAKUPU NAD 2.000 v!f* sit prejmete kupon, s katerim sodelujete V NAGRADNEM ŽREBANJU. REZULTATI ŽREBANJA BODO OBJAVUENIPNE19. NOVEMBRA 1993 V ČASOPISIH GLA§ IN UU-BUANSKI DNEVNIK. PO ŽREBANJU IN OBJAVI REZULTATOV BODO IZZREBAN- Sto-" < \.i ž is v. PONEDELJEK / IiY ČETRTEK / / V KACiTIME ,^4>" JAZZ KLUBU ^ MALI OGLASI gr. material ^ 217-960 as J/R>mWHIKA. ŠKOFJA LOKA D.0.0, KIDRIČEVA 50 Trgovino, Servis, Mednarodno dejavnost - priprava vozil za tehnični pregled ef KMEČKI STROJ d.o.o. ŠKOFJA LOKA SV. BARBARA 23, 64220 ŠKOFJA LOKA TEL./FAX: 064/622-311 KMETOVALCI * PO NAJNIŽJIH CENAH VAM PONUJAMO!!! - TRAKTORJE: DEUTZ TD 55/A s kabino - 1.439.532,30; UNIVERZAL 640 DTC * MEXIKO z lokom - 1.241.790,00; MASSEY FERGUSON 374 F s kabino BREDA - 2.558.843,40 SIT * MENJAMO - STARO ZA NOVO. - GOZDARSKO OPREMO: JEKLENE VRVI O 10 - 330,00; 0 12-435,00; CEPILCE ZA DRVA - 30.975,00; MOTORNE ŽAGE JONSERED 2040 * 39.155,00; JONSERED 625 - 57.132,00; VITLE TAJFUN EGV 30/H - 60.632,0; TAJFUN EGV 40 4t - SAMO 84.142,00 SIT. - POPUST DO 5 % * NAKLADALKA 19/9, TROSILEC ORION 25,40, CISTERNA 1200 IN 2700 I, PAJKI 220, 250, KOSILNICE ROTO 135,220 FRONT itd. - NAKLADALKE * DURANTE 12 m3 * ZA SAMO 468.468,00 SIT. IZKORISTITE NAJCENEJŠI NAKUP * KOLIČINE OMEJENE! AŽELEZ NINA j-] Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 uvoz - Avstrija laufen APARATI STROJI OVERLOCK PFAFF in Singer, nova, nerabljena, ugodno prodam. 0 215- 650 20122 PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595 20735 Prodam rabljen TFIAKTOR TV 523, 6 let, TV 420 7 let, TV 818 3 leta. AGROMEHANIKA, «326-032 do 18. ure 21507 Prodam zamrzovalno OMARO 8 šestimi predali - gorenje. 049-455 21872_ Prodam trajnožarečo PEČ PLAMEN, cena 200 DEM. »633-209 21874 Prodam 2 leti star TRAKTOR TV 818, malo rabljen. Đ721 -172, v večernih urah 21684 Super ugodno prodam PEČ za centralno kurjavo TVT H 33. «721- 665 21692 Prodam zamrzovalno SKRINJO, motorko meč 60, vse brezhibno. «213-917 21895 Mizarsko potezno KR02NO 2AGO 3 operacije in nekaj krožnih ŽAG od 15 do 35 cm, ugodno prodam. Punger-Sek, Pot na Jošta 7, Kranj, «311-364, od 12. do 14. ure 21708 Prodam RAČUNALNIK COMMO-DORE 64, z veliko dodatne opreme, je še v garanciji. Zadraga 15, Duplje 21712_^^^^ Prodam termoakumulacijsko PEČ 4 KW. «623-000_21732 Motorno ČRPALKO tomos, skroaj novo, ugodno prodam. «421-722, Lahovče 73_21734 Kljunasta merila kvalitetna dobite. «715-938 21742 Prodam programsko avtomatsko revolversko STRUŽNICO, premera 25 mm. «212-687_21749 STRUŽNICO maximat standart, z dodatno revolversko glavo in hitro vpenjalnimi čeljustmi, prodam. «212-687 * 21750 PREKUCNIK s podajalnim trakom za stresanje krompirja iz zabojev, prodam. D.o.o. Kozina, «328-238 21753 Prodam dve TERMOAKUMULA-CIJSKI PEČI 3 KW in 2,5 KW. «422-035 21759 Prodam črno-belo TV, ekran 33 cm in električni ŠTEDILNIK 2 elek., 2 plin. «631-886 21785 Prodam novo hidravlično črpalko 8 litrsko 400 bar. «327-319 21799 Prodam PRIKOLICO za avto in skobelno glavo 40. «738-922 21807 Prodam suh SMREKOV LES, debeline 8 in 5 cm. «43-398, dopoldan ALU FOLIJO za izolacije v gradbeništvu, prodam. «76-243, 77-067 21801 Prodam macesnov LADIJSKI POD po 1100 SIT. «622-629 21736 LEKERO, Milje pri Kranju - bogata ponudba italijanskih ploščic GRANI-TOGRES, keramičnih ploščic, sanitarne keramike, vodovodnih pip, kopalniški dodatki. Stavbno pohištvo - KLI LOGATEC, LIKO VRHNIKA opaž, ladijski pod, parket, žagan les, zaključne letve, izdelki po naročilu. «43-345 21783 IZOBRAŽEVANJE Dip.ing. fizike poučuje matematiko, fiziko in kemijo. «217-817 20690 Uspešno instruiram matematiko in fiziko. «241-278 21565 Instruiram matematiko za osnovne šole. «324-144 21724 NEMŠČINA - instrukcije, konverzacija, prevajanja. NOVO: Fraze hkrati v 4 jezikih. «312-520 21 sos radio triglav 96,0 MHz 101,5MHz KRANJSKA GORA 101,1 MHz BOHINJ 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 Tel.: 064-861-433; 861-012 Fax: 064-861-302 SAMOZAVEST JE POL USPEHA Prodam PUNTE PO 25,00 SIT in nova OKNA Jelovica 25% ceneje. «312-259 21818 Oddam rabljeno strešno OPEKO, poceni prodam belo MIVKO v vrečah. «061/841-034 21717 Ugodno prodam 2 kosa balkonskih termopan VRAT 80x220, nove. «328-337 21722 Rabljene knjige in revije naprodaj v BUKVARNI na Jesenicah, Čufarjev trg 4. Petek od 15. do 18. ure 21809 :edite :aj ZASE KUPIM Odkupujemo STARINSKO POHIŠTVO in ostale starinjske predmete. ANTIKA KIRKA, TAVČARJEVA 7, KRANJ • 221-037 In 48-545 20103 Kupimo 3-sobno STANOVANJE* Bistrici pri Tržiču. »53-386 *9 Odkupjemo hlodovino smre^' bukve, jesena, javorja in češnp Plačilo takoj. «58-094 _,_^ Kupim strešnik VESNA, rdeče barv* «682-634 Kupim BIKCA simentalca do 17 *[ starega. «57-863 *171 Kupim stroj za ribanje zelja in rep* «49-270_ji* SMREKOVO HLODOVINO IN LU&* DARICE, kupim. « 64-022 ^ Kupim simentalca - bikca, teličko & 14. dni. «70-079__^ Kupimo novejšo enodružinsko hlšov vrtom v Kranju, Radovljici, Bled"' Škofji Loki. »214-674 ali 218-693 21788 OBIŠČITE STUDIO Trg Prejemov« brigade 6/4 KRANJC (064) 326-683J GLASBILA Prodam nerabljeno AKUSTIČNO KITARO melodija mengeš. «403- 208 21743 OBVESTILO STUDENTOM! Pred Vami je začetek novega študijskega leta. Kot vsako leto Vam tudi letos ponujamo nekaj novosti v zvezi z nakupom vozovnic za prevoz v času Vašega študija. V letu 1993/94 Vam nudimo naslednje možnosti nakupa vozovnic: - blok desetih vozovnic (kuponske) - ugoden komercialni popust, - mesečna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres, - polletna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres, - celoletna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres. Mesečne vozovnice lahko kupite na dva čeka, ki pa morata biti vnovčljiva v istem mesecu. Prvi znesek mora biti najmanj polovica celotnega zneska. Drugi znesek pa mora biti vnovčljiv najkasneje do 16. v mesecu. Polletne vozovnice lahko kupite z enim ali dvema čekoma. Letne vozovnice lahko kupite z enim, dvema ali tremi čeki. Vse zgoraj navedene vozovnice veljajo neomejeno vse dneve v mesecu, oziroma v letu. V upanju, da naša ponudba prevozov zadovoljuje Vaše potrebe, Vas pričakujemo na naših prodajnih mestih. - v Tržiču na avtobusni postaji, Predilniška 1 - v Kranju na avtobusni postaji v kiosku LOTO - v Ljubljani na avtobusni postaji, Trg OF 1 - v Ljubljani Trusitičan poslovalnica Integral, Slovenska 56 - v Ljubljani Turistična poslovalnica Integral, Kolodvorska 16 NE ZAPRAVITE ZA PREVOZ VEČ, KOT JE RES POTREBNO. Želimo Vam uspešno študijsko leto in srečno vožnjo! Kolektiv INTEGRAL TRŽIČ Svet blejske šole imenoval Vlada Kovača za ravnatelja Svet že, kaj pa skupščina Eden od članov izvršnega sveta je poskušal prek predsednice sveta šole vplivati na postopek "flenovanja in Kovačevo kandidaturo. 'ed, 20. septembra - Imenovanje ravnatelja osnovne šole prof. dr. osipa piemija na Bledu je (za javnost) postalo zanimivo tedaj, ko J* eden od članov občinskega izvršnega sveta na seji dejal, da je rav- atelja Vlada Kovača treba zamenjati. Njegov scenarij se je s pod-Poro poslancev desnih strank na majskem skupščinskem zasedanju Uresničil: Kovač, ki se je kot edini prijavil na razpis za ravnatelja, **"&j ni dobil skupščinske podpore in postopek so morali ponoviti. ponovljeni razpis se je prijavilo sedem kandidatov (eden je kasneje odstopil), svet šole pa je na seji prejšnji ponedeljek s tajnim 8'&sovanjem Spet izbral za ravnatelja šole Vlada Kovača, ki ga s P°zitivnim mnenjem podpirajo kranjska enota Zavoda za šolstvo in *jPort, sveti treh krajevnih skupnosti, iz katerih hodijo otroci na "•ejsko šolo, večina kolektiva in tudi svet staršev. Kovač torej pono- !|0 prihaja v skupščino in prav zanimivo bo spremljati, ali mu bo skupščina kljub podpori, ki jo uživa, vendarle dala soglasje k imenovanju. tajska "popotnica" ni zadoščala Za lažje razumevanje zapleti o imenovanju ravnatelja £lejske šole je treba poseči nekoliko nazaj, v letošnji maj, ko i? razP'sna komisija ugotovila, j** se je na razpis kot edini pri-Javi] Vlado Kovač, ki izpolnjuje se razpisne pogoje (visokošolska izobrazba, pet let delovnih skušenj v vzgoji in izobraževanj11, strokovni izpit) in ki je že a°slej uspešno vodil šolo. predstojnica kranjske enote £avoda za šolstvo Breda Konjar je v mnenje o kandidatu ^Pisala, da se kot odgovoren Pedagoški vodja zavzema za Udoben pouk in za izrazitejše uPoštevanje učenčevih oseb-n°stnih posebnosti, krepi sku-P'nsko delo in povezanost šole * okoljem, uspešno usklajuje delo zaposlenih, spodbuja starce za vključevanje otrok v šol- ske dejavnosti... Čeprav je Kovač "prišel" v skupščino z dobro "popotnico", mu zbor krajevnih skupnosti na majskem zasedanju na predlog desnih poslancev, ki je zavračal njegovo kandidaturo, ni dal soglasja. Ob tem, da so desni poslanci Kovaču očitali več strokovnih napak in da so podvomili o objektivnost mnenja zavoda za šolstvo in šport, so ocenili, da je "tipičen primer negativne selekcije iz časov kadrovanja SZDL", kader usmerjenega mišljenja z "moralno političnimi karakteristikami"" (Kovač je član SDP-ja, pred prvim imenovanjem za ravnatelja pa je bil sekretar občinskega komiteja ZKS), da nima primernih in potrebnih strokovnih izkušenj in referenc, da izpolnjuje le formalne pogoje razpisa, ne pa tudi dejanskih, da je treba osvetliti, kako je bil prvič imenovan za ravnatelja - in tako dalje. Čeprav je bilo v skup- ščinski razpravi slišati o Kovaču tudi veliko dobrih besed in predlog, da naj bi mu glede na hude očitke omogočili zagovor, odločanje pa preložili, se to ni zgodilo. Poslanci so najprej sklenili, da odločajo o soglasju, nato pa odločili, da soglasja ne dajo. Če smo nekoliko natančnejši : njegovo kandidaturo sta podprla družbenopolitični zbor in zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti pa ne. Politika na seji sveta_ Še bolj zanimiv je drugi del "nadaljevanke" o imenovanju ravnatelja blejske šole, ki bi jo lahko naslovili kot neposredno vmešavanje politike v pristojnosti sveta šole. Na ponovljeni razpis se je prijavilo sedem kandidatov, med njimi ponovno Vlado Kovač in tudi član občinskega izvršnega sveta, odgovoren za šolstvo. Čeprav občina že ima v svetu šole tri svoje predstavnike (prav toliko tudi šola, dva starši, enega pa krajevna skupnost Bled), prek katerih lahko legalno vpliva na odločitve, se je seje sveta želel udeležiti tudi predsednik občinske skupščine, ki pa je potem zaradi zadržanosti poslal na sejo predsednika radovljiških socialdemokratov Zvoneta Prezlja. Prezelj, ki naj bi na seji predstavil stališča Kluba desnih poslancev, je moral za nekaj časa zapustiti sejo, da so člani sveta odloČili, ali je sploh lahko na seji ali ne, saj bi po tej logiki morali pridobiti tudi mnenja ostalih političnih strank. Prezelj je kljub temu lahko ostal na seji, govoril pa ni, ampak je le razdelil že znana pisna stališča Kluba desnih poslancev. Večina s tajnim glasovanjem za Kovača Če je to le kamenček v mozaiku zgodbe o imenovanju ravnatelja blejske šole, je za popolno sliko vendarle treba pristaviti, da je predsednico sveta šole obiskal tudi eden od članov občinskega izvršnega sveta in prek nje poskušal vplivati na postopek in ponovno kandidaturo Vlada Kovača. Kot se je izkazalo na seji sveta prejšnji ponedeljek, je bil to račun brez krčmarja: devetčlanski svet šole, ki je na podlagi programov kandidatov in mnenja zavoda za šolstvo in šport odločal le o štirih kandidatih, je že v prvem krogu s tajnim glasovanjem imenoval za ravnatelja Vlada Kovača. Če smo natančnejši, je za Kovača glasovalo pet članov sveta, za Albino Ambrožič trije, za Janeza Zupana pa eden. Vlado Kovač torej ponovno prihaja v občinsko skupščino, kjer pa mora dobiti še njeno soglasje. Če sodimo po majskem zasedanju, to ne bo enostavno, saj imajo desni poslanci predvsem v zboru krajevnih skupnosti velik vpliv. • C. Zaplotnik Le pogodbe za neprometne znake Je do petka lahko vsi, ki imajo tako imenovane neprometne znake (reklamne table) v radovljiški občini, reklamiranje" prijavijo na upravi za urbanizem. odstranili. Pri tem bodo na upravi za urbanizem dosledni, je izzvenelo iz razlage in napo-* Čebaška. Radovljica, 20. septembra - Predsedniki krajevnih skupnosti iz ra-0v'j»ške občine vsi po vrsti pozdravljajo uveljitev določila občin-*ega odloka o neprometnih znakih. Vendar pa so na posvetu s Predsednikom IS Jožetom Resmanom in predstavniki občine v četr-e« imeli precej vprašanj zaradi različnih nejasnosti, nekateri pa "di zaradi predlaganih cen. . Čeprav bodo morebitne nežnosti oziroma posamezne Primere, če bo treba, obravnavi posebej (po mnenju predsednika IS nenazadnje tudi kar 2adeva cene), je bil načelnik ^Prave za urbanizem g. Čeba-ek kategorično nedvoumnen. , Rok, do katerega so morale *rajevne skupnosti poslati se-j-fiam vseh neprometnih zna-50v (reklamnih in podobnih ta-el) na svojem območju je po-e*el, in vsi lastniki tabel, ki do Petka (24. septembra) ne bodo Pojavili svojih znakov na upra-1 za urbanizem, bodo tvegali, a Jim jih bodo podrli oziroma je vedi gospoda In za kaj pravzaprav gre? Občinski odlok o neprometnih znakih določa, da morata v naseljih in ob nekategoriziranih javnih cestah za takšne znake skleniti pogodbo, ki velja dve leti, lastnik in krajevna skupnost. Krajevna skupnost na podlagi pogodbe tudi uredi način tovrstnega oglašanja, čas, stroške oziroma najemnino in druge obveznosti takšnega oglaševalca. Znan je tudi že predlog cenika, ki ga bo obravnaval še izvršni svet občine. Cene, po mnenju nekaterih predsednikov niso ravno nizke, kar pa je predsednik izvršnega sveta komentiral, da niso določene na pamet in ne brez osnove. Sicer pa naj bi bil denar dohodek krajevnih skupnosti. Kaže pa, da bodo to vprašanje v prenekate-ri KS še proučili in nenazadnje, če bo takšno pooblastilo IS, tudi naknadno določili. Za primer povejmo, da opredeljena najemnina za kvadratni meter zemljišča znaša 10 tisoč tolarjev na leto. Postavitev (stroški sodelovanja pri postavitvi) znaša 5 tisoč tolarjev. Za propagandni oglas do pol kvadratnega metra je za zdaj predlagana cena 50 tisoč tolarjev na leto, do 2 kvadratnih metrov 200 tisoč tolarjev, nad 2 kva- dratna metra pa 370 tisoč tolarjev na leto. To so predlogi za tako imenovano prvo območje v občini, v katerem so Radovljica, Bled, Bohinjska Bistrica, Stara Fužina, Lesce in Gorje. Vsa ostala naselja v občini so v drugem območju, predlagana pa je polovična cena, za table nad 2 kvadratna metra pa 200 tisoč tolarjev na leto. Za začasna oglaševanja pa so predlagani pavšali. Glede na razmišljanja in posamezne pomisleke na sestanku predsednikov KS bodo prav o ceniku najbrž še razprave, za zdaj pa je pomembno, da lastniki pravočasno oziroma do petka prijavijo svoje neprometne znake. Sicer se lahko zgodi, da jih že prihodnji teden marsikje ne bodo imeli, ker jih bodo podrli na njihove stroške. • A. Žalar Kranjski izvršni svet Dvaindvajsetim zavrnili • odpis davčnega dolga *ranj, 17, septembra - Izvršni sve« je na zadnji seji dvaind-v*j8*ttm občanom zavrnil odpis davčnega dolga v skupnem *acsku 253 tisoč tolarjev. Kranjska izpostava republiške uprave za javne prihodke je Pj*d letnimi dopusti vročila dohodninske odločbe za lani 28.157 občanom, °d katerih jih je potlej 69 zaprosilo za odpis davčne-J* dolga. Da bi prosilci plačali čimmanj zamudnih obresti (za >as do odločitve izvršnega sveta), je izpostava prednostno reže-Na vloge tistih, za katere je iz evidenc sekretarka za notranje ««deve in geodetske uprave razvidno, da so lastniki premičnega *« nepremičnega premoženja, izvršni svet je na seji v sredo so-Wasal s predlogom "davkarije''', da davčnega dolga ne bi odpi- lastnikom hit stanovanj, zemljišč ali motornih vozil, saj z **terjavo ne bi ogrozili njihovega preživetja. Takih je bilo med jj? prosilci 22, najvišji znesek davčnega dolga, ki ga bo po ©dlo-izvršnega sveta vendarle treba plačati, pa znaša okoli 50 ti« tolarjev. Za ostalih 47 prosilcev bo izpostava pridobila mne~ *if Centra za socialno delo Kranj, o njih pa bo izvrsni svet °«ioČ8l na eni od prihodnjih sej. • CZ. Kje bosta bencinska servisa Lokacija v Preddvoru še ni izbrana Kranj, 17. septembra - Občinska skupščina je na seji junija oz. julija sprejela odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za Kranjsko in Sorsko polje, zbor krajevnih skupnosti pa je hkrati dal pobudo izvršnemu svetu, naj do prve jesenske seje prouči lokacijo za gradnjo bencinskega servisa v Šenčurju in Preddvoru. Izvršni svet je na zadnji seji sklenil predlagati skupščini, da odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za Kranjsko in Sorsko polje dopolni z lokacijo za gradnjo bencinskega servisa 450 metrov zahodno od križišča cest Kranj - Brnik in Šenčur - Voklo. Lokacijo je izbral na osnovi analize prometnih tokov in sedanjih servisov ter stališča krajevne skupnosti Šenčur. Servis bo koristil širšemu območju Šenčurja s približbno štiri tisoč prebivalci ter tranzitnemu prometu na regionalni cesti, na katerih vse od Prim-skovega in do Most ni nobenega servisa. Lokacije za bencinski servis v Preddvoru za zdaj še niso izbrali. Pri obravnavanju sprememb družbenega načrta kranjske občine so jo določili ob cesti severno od gostišča Zaplata, krajevna skupnost Preddvor pa je tej nasprotovala in se zavzela za to, da bi bil servis južno od križišča nove in stare regionaln ceste oz. odcepa za Možjanco. V sekretariatu za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve so v dogovoru s preddvorsko krajevno skupnostjo za obe lokaciji naročili prometno varnostno oceno, ki bo potlej osnova za odločanje. • C.Z. Vprašanja in pobude tržiških delegatov Od vaške razsvetljave do prestopništva Tržič, 20. septembra - Na zasedanju vseh zborov tržiške občinske skupščine minulo sredo so precej časa namenili vprašanjem in pobudam delegatov. Razpravo je spodbudilo zlasti vprašanje, zakaj je občina zaupala izdelavo Prostorsko ureditvenih pogojev najdražjemu ponudniku. Na vprašanje KS Križe, zakaj tema na klancu proti Seničnem in nekaterih drugih delih naselja, je načelnica oddelka za prostor in okolje Mojca Basaj - Kos odgovorila, da je bilo od 2 milijonov SIT za vse krajevne skupnosti moč odobriti Križam le del potrebne vsote, ena od vaških cest pa bo tako zaprta za promet. Glede pozidave zelenice v Snakovem je pojasnila, da je zaenkrat zemljišče določeno kot zazidljivo, ob drugačnih hotenjih KS pa bodo to morali predlagati med obravnavo predloga PUP za občino. Delegat KS Senično je opozoril na slabo oskrbo z vodo v zaselku Veterno zaradi pomanjkanja zbiralnika ter vprašal, kako bodo probleme rešili. Janez Jazbec iz Socialistične stranke se je zanimal za terminski plan obnove ceste v Križah; o tem je zvedel, da bodo po skorajšnji izdaji gradbenega dovoljenja v republiki verjetno že oktobra začeli z urejanjem kanalizacije, glede denacionalizacije poslovnega prostora Mercatorja v Križah pa so mu pojasnili, da te zadeve ni posebej obravnaval izvršni svet. Delegat KS Bistrica pri Tržiču je obvestil skupščino o polomljenih ograjah, razbitih svetilkah, prevrnjenih smetnjakih in drugi škodi v naselju ter vprašal, zakaj nihče ne ukrepa proti storilcem, najbrž mladim brez nadzora celo v nočnih urah. Delegat KS Pristava je še hotel vedeti, kdo je odgovoren za red in mir na pogostih veselicah v njihovem naselju. Največ vprašanj je zastavil Janez Skerjanec; prvič, kje so objavljene ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč; drugič, zakaj je razglasna vitrina pred vhodom v občinsko stavbo prazna; tretjič, kako je lahko tudi po začetku uradnih ur ob 8. uri sprejemna pisarna občine zaprta; in četrtič, zakaj so v skladu stavbnih zemljišč med 5 sprejetimi ponudniki za izdelavo Prostorsko ureditvenih pogojev v občini Tržič izbrali ravno najdražjega. Na to vprašanje ni zadostoval le odgovor načelnice Basajeve, da gre za izbiro tistega ponudnika, ki bo nalogo lahko strokovno opravil do začetka prihodnjega leta, ampak se je vnela še razprava. Podobno je bilo s pobudo Franca Sajovica, naj občina spro ži ustavni spor zaradi predvidenega prenosa lastnine družbenih zemljišč na Zemljiški sklad RS. Pobude drugih delegatov so se nanašale na nujnost obravnave problematike tržiškega radia, širši izbor izdelovalcev lokacijske dokumentacije, registracijo prisotnosti občinskih uslužbencev, odpravo nevarnosti na cesti Križe - Golnik in nadaljevanje plinifikacije mesta. • Sporočilo za javnost in članom Zveze častnikov Slovenije Predsedstvo Konference Zveze častnikov Slovenije je 2. septembra 1993 obravnavalo gradivo o pripravah na sejo Konference Zveze častnikov Slovenije, ki bo 12. oktobra 1993 v Ljubljani. Njeni člani bodo razpravljali in sklepali o delu v preteklem obdobju in pobudah za vsebinske, organizacijske in kadrovske spremembe Zveze častnikov Slovenije. Predsedstvo ponovno vabi člane in organizacije Zveze častnikov Slovenije ter druge, da se ustvarjalno vključijo v priprave na Konferenco in sodelujejo pri oblikovanju predlogov in uvajanju sprememb, ki jih zahtevajo sedanji čas ter nove usmeritve in zakoni na področju obrambe in varnosti. Poleg tega je Predsedstvo sklenilo, da se dolžnosti podpredsednika in sekretarja Konference Zveze častnikov Slovenije deprofesionalizirata. Tako se število poklicno zaposlenih funkcionarjev v Konferenci Zveze častnikov Slovenije zmanjša za več kot 60 odstotkov. Slovenska ljudska stranka Ministra Jazbinška je potrebno odstaviti Škofja Loka, 20. septembra - Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Škofja Loka v izjavi za javnost odločno podpira vsa stališča občanov Škofje Loke, ki se upirajo predelavi in trajnemu skladiščenju radioaktivnih in posebnih nevarnih odpadkov. Trditve ministra Jazbinška, da je nekdanji rudnik urana primeren za to dejavnost, označujejo z demagogijo, kar argumentirajo z ugotovitvami neodvisnih strokovnjakov in inštitutov. Lokacija ni primerna zaradi razpokanosti kamnin v rudniku, lege v zaprti dolini, rovi so vodopropustni, objekti nekdanjega RUŽV pa stoje na nasutem terenu in zato niso stabilni. Sicer pa ugotavljajo, da rudniki v svetu veljajo za nestabilne objekte in zato za shranjevanje nevarnih in radioaktivnih odpadkov niso primerni, tovrstni odpadki pa niso inertni, zaste-kljevanje pa je predrago in ga naša država ne bo prenesla. Za to okolje glede radioaktivnosti ni ugotovljeno nično stanje, zato tudi spremljanje njenega gibanja nima prave osnove. Vse priprave na skladiščenje odpadkov so v nasprotju z zakonom o zapiranju RUŽV, zato bo SLS preko svojih poslancev zahtevala, da se v državnem zboru minister Miha Jazbinšek odstavi. • S.Ž. Slovenska nacionalna stranka Polovico radioaktivnih odpadkov Hrvaški Ljubljana, 20. septembra - Zmago Jelinčič v imenu SNS ostro protestira proti nameri ministrstva za okolje in prostor, da se v nekdanjem rudniku urana Žirovski vrh skladiščijo nevarni odpadki. Vlada Republike Slovenije mora urediti odnose s Hrvaško, ki si lasti polovico nuklearne elektrarne v Krškem, hkrati pa porabljene električne energije ne plačuje, dolžna pa je prevzeti tudi polovico odpadkov. Za preostalo polovico pa svetujejo vladi, da sklene pogodbo o skladiščenju tovrstnih odpadkov s Kitajsko, ki skladišči, kot je znano, take odpadke v puščavi Gobi. • S.Ž. TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Sp. Besnica 81 IZREDNI POPUST ZA POHIŠTVO IN BELO TEHNIKO. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI Z GARANCIJO Pokličite ^064/403-871 Gasilci Cerkelj imajo avtocisterno Cerklje, 19. septembra - Pravi gasilski praznik je bil v nedeljo popoldne pod Jenkovo lipo v Dvorjan pri Cerkljah. Gasilci iz Cerkelj, ki so lani praznovali 100-letnico društva, so namreč slovesno prevzeli gasilsko avtocisterno, ki jo je blagoslovil cerkljanski župnik Stanislav Gradišek. Avtocisterno so si že dolgo časa želeli, saj imajo več kot 60 let staro fasilsko opremo. Potem pa se jim je s pomočjo Milana Valjavca iz ržiča ponudila priložnost, da so dobili rabljeno iz avstrijskega društva Reichenburg in jo seveda temeljito obnovili. "Nam bo le dobro služila, čeprav še manjka nekaj opreme. Vendar upamo, da nam bodo tako kot že ničkolikokrat tudi v prihodnje krajani pomagali tudi pri tem. Sicer pa smo letos obnavljali vso opremo, za kar zasluži še posebno pohvalo naš poveljnik Blaž Kapljenik," je zadovoljen s pridobitvijo povedal predsednik GD Cerklje Marjan Luskovec. Slovesnega prevzema avtocisterne, ki jo je blagoslovil cerkljanski župnik Stanislav Gradišek, so se udeležili predstavniki številnih GD iz kranjske občine in tudi gasilci iz Reichenburga ter predsednika KS Cerklje Peter Kepic in Grad Ciril Hudobivnik. Boter cisterni je bil Ivan Preša iz Cerkelj, k uspehu pa je gasilcem čestital tudi predsednik občinske gasilske zveze Kranj Marjan Čeferin. Še posebej pa so se cerkljanski gasilci zahvalili za pomoč Milanu Valjavcu iz Tržiča. A. Ž. Praznik v KS Visoko Milje, 20. septembra • Konec tedna so v krajevni skupnosti Visoko s športnimi prireditvami in družabnim srečanjem v Športnem parku na Visokem proslavili krajevni praznik. Osrednja svečanost s slavnostno sejo sveta KS, na kateri so borci razvili nov prapor, vodstvo KS pa je pripravilo sprejem za najuspešnejšo športno ekipo v krajevni skupnosti - nogometni klub visoko, pa je bila v soboto popoldne na balinišču na Miljah. Uspešno uresničevanje letošnjega programa KS je orisal predsednik KS Raj ko Rakovnik, slovesnosti pa so se poleg domačinov in društev iz KS udeležili tudi predsednik IS občine Kranj Peter Orehar in predsednik komisije za KS Zvone Presek ter predsednik KS Šenčur Franc Kern. A. Ž. Upokojenci razvili nov prapor Črnivec - V soboto, 11. septembra, so imeli člani Društva upokojencev Brezje, Mošnje in Ljubno praznično prireditev s kulturnim programom, v katerem so nastopili mladi instrumentalisti, pevci, člani folklorne skupine z Bleda, svoje pesmi pa sta recitirala tudi recitator, pesnik in sadjar Tine Benedičič z Globokega in Jože Pavlic z Ljubnega. Društvo je bilo ustanovljeno v začetku 1989. leta. Najprej je združevalo člane z območja KS Mošnje in Brezje, leto dni kasneje pa so se vanj vključili tudi upokojenci iz KS Ljubno. Danes ima okrog 450 članov in združuje okrog 90 odstotkov vseh upokojencev na območju treh KS v radovljiški občini. Kot sta na prireditvi povedala predsednik društva Andrej Arih s Črnivca in Jože Pavlic z Ljubnega, je večina prispevala denar za nov prapor, ki so ga razvili v soboto med kulturnim programom. Tako ima prapor 263 žebljičkov, izdelavo in razvitje pa je podprlo tudi petnajst sponzorjev. Botra prapora, ki sta ga razvila na prireditvi in ga izročila praporščaku Francu Kocjančiču z Brezij, pa sta bua Darinka in Franci Kocjančič s Črnivca. Srečanje članov na Črnivcu v soboto je bil praznični dogodek, ki so ga pozdravili tudi predsedniki in predstavniki vseh treh krajevnih skupnosti in predstavnik Zveze društev upokojencev Radovljica. Ob tej priložnosti so izdali tudi značke društva, ki jih je izdelal Tone Čižman. Po razvitju prapora in kulturnem programu pa je za prijetno in veselo srečanje poskrbel Metodov duet. A. Ž. Planinske koče postajajo zavetišča Kranj, 16. septembra - Planinske koče na območju Planinskega društva Kranj ob množičnih pohodih v planine in obiskih v njih niso več toliko "okrepčevalnice". Vse več pohodnikov ima okrepčilo s seboj. Tako koče vse bolj postajajo potrebna in zelo dobrodošla zavetišča. Ena takšnih je tudi Kranjska koča na Ledinah z oskrbnikom Vilijem Erštetom. Zanimivo je, da je Vili po starosti mlad oskrbnik, hkrati pa planinec, markacist, svetovalec in nenazadnje tudi tisti, ki pomaga ob morebitni nesreči. Tako na primer pohodnikom svetuje, kam se lahko usmerijo, "zna" pa popraviti tudi poškodovano pot. V PD Kranj se zavzemajo, da bi v prihodnje Planinska zveza namenjala večjo skrb tovrstni vzgoji, obveščanju m delu, ne pa toliko vrhunskemu plezalnemu športu. Sicer pa so se v PD Kranj odločili, da na svojem območju obnovijo nekatere gorske poti in tako omogočijo izlete in plezalne ture vse večjemu Številu gornikov tudi brez vodnikov. To jim uspeva z usposobljenimi markacisti in sponzorji, ki jim pomagajo tudi pri urejanju zavetišč. A. Ž. - Foto: Franc Ekar Vili Eršte, oskrbnik Kranjske Posebno ob koncu tedna je koče na Ledinah (v ozadju veli- Kranjska koča na Ledinah zelo ka Koroška Baba). obiskana. Krajevna skupnost Cerklje V načrtu imamo pločnik Po lanskem urejanju pokopališča, avtobusnega postajališča in parkirišč letos urejajo prostore KS in dvorano, ta mesec pa imajo v načrtu še več drugih del. Cerklje, 20. septembra • Med glavnimi akcijami iz lanskega programa krajevne skupnosti Cerklje v kranjski občini je bila ureditev pokopališča in so potem že spomladi obnovili vse nasade cipres in uredili poti ter pokopališki zid. Sicer pa je bil lanski program naravnan predvsem na urejanje kraja in s tem v zvezi tudi na reševanje nekaterih komunalnih problemov. Večja tovrstna ureditvena oziroma komunalna akcija v krajevni skupnosti je bila lani tudi ureditev avtobusnih parkirišč in Earkirišč za osebne avtomobile, »okončno so sanirali in uredili ter zatravili tudi nekdanjo gramoznico ob cesti Vasca - letališče. Uredili in asfaltirali pa so tudi del ceste proti letališču in Fazanariji. "Letošnji program je pravzaprav nadaljevanje lanskega," pojasnjuje predsednik KS Peter Kepic. "Na pokopališču nameravamo tako obnoviti tudi ostrešje nekdanje stare mrtvašnice. Prihodnji mesec pa bomo postavili tudi spomenik vsem padlim med drugo vojno in takoj po njej. Denar zanj so zbrali krajani. To bodo pravza- prav zadnja dela na pokopališču, za katerega pa že zdaj ocenjujemo, da ima prijetneši in lepši izgled. Kaže, da bomo uspeli, da bi imeli tudi v Cerkljah lepo in urejeno pokopališče." Kar zadeva urejenost kraja so letos končali dela tudi na znamenju ob cesti Vasca - letališče. Urejati so ga začeli pred dobrima dvema letoma. Letos pa so ga tudi poslikali. Sponzorji pri tej obnovi so bili Ivan Preša, Peter Slatnar in Peter Kepic iz Cerkelj ter Ivan Jenko iz Pšate. Urejali pa so tudi prostore krajevne skupnosti v Zadružnem domu. Potem ko so spomladi v domu dobili sodobno kmetijsko trgovino, so zdaj obnovili tudi prostore KS in malo dvorano. Prepleskati morajo le še pod in Obnoviti sanitarije. "Največja želja in naloga, ki smo jo zapisali tudi v program KS, pa je ureditev pločnika od bencinske črpalke do Mesarije Ivana Kepica. Zemljiške zadeve na tem delu imamo urejene in tudi nekaj denarja. Upamo, da nam bo priskočila na pomoč tudi občina in bi na ta način s sodelovanjem krajanov poskrbeli za varnost ob regionalni cesti na najbolj nevarnem odseku v Cerkljah. Letos bi pločnik lahko uredili s slabimi štirimi milijoni in pol tolarjev. Če pa nam letos to ne bo uspelo, bo že prihodnje leto ta znesek precej višji." Poleg ceste oziroma varnejšega prometa pa so letos spomladi obravnavali tudi težave zaradi pitne vode. KS ie pripravila posvet z vsemi odgovornimi in nanj povabila tudi sosednje krajevne skupnosti. "Ugotavljamo, da so se zadeve nekako Letos bi radi uredili pločnik & bencinske črpalke do Mesarij* Ivana Kepica. normalizirale. Moti pa nas, d* še vedno nimamo odgovor*^ kako je z načrtovano tretjo vrtino pod Krvavcem lt kakšne so zdaj strokovne ug°" tovitve. Kar pa zadeva dogaja"' ja na drugih področjih, pa lan>° rečem, da smo po lanske"1 visokem jubileju domačega ga" silskega društva letos imeti sp*' bogato razstavo cvetja in lov«V va. Tako kot do zdaj, so torti delavni turistični delavci, ga*"' ci, upokojenci, pevci... Skratk* poleg različnih akcij pri ureja"' ju kraja in reševanju tak" imenovanih komunalnih prt*' blemov, je precej živahno tud| na drugih področjih dejavnost' v krajevni skupnosti." A. Žal** Tudi na Tomaž nad Praprotnim je segel asfalt Cesta tudi tistim, ki niso prispevali Če bi čakali na tiste, ki se največ vozijo, asfaltirane ceste ne bi bilo nikoli. Tomaž nad Praprotnim, 15. septembra - Gradnja cest v vasi zahteva od vaščanov mnogo prispevkov in dela, in če soglasja za to v vasi ni, tudi ceste v kar mnogih primerih ni. Na Tomažu nad Praprotnim so tiste, ki niso hoteli sodelovati spregledali, in danes se lahko z zadovoljstvom peljejo domov po asfaltu. Vas Tomaž nad Praprotnim ni velika: le 9 domačij je v njej na strmih pobočjih ob poti, ki vodi iz Selške doline na Lubnik. Kot se pogosto dogaja, je za skupnO delo, vlaganja in akcije težko pridobiti popolno soglasje, to pa pomeni, da se v prenekater-. ih krajih takih podvigov ne lotijo, vendar na Tomažu temu ni bilo tako. Ker se dva na vabilo nista hotela odzvati, eden pa je sodeloval lc simbolično, jih je preostalih šest zato bolj trdno poprijelo za delo in globlje seglo v žep, in po treh letih je do vasi zgrajena asfaltna cesta. Priprave so še starejše: že pred desetimi leti so začeli urejevati lastninske odnose, saj je ureditev ceste delno zahtevala tudi novo traso, vendar so bile pri tem precejšnje težave. Kot je to zanimiva praksa v mnogih vaseh, so z asfaltiranjem ceste začeli v vasi in v letu 1991 položili prvih skromnih 200 metrov, ko pa so dobili f>rve izkušnje, so v naslednjem etu to dolžino potrojili, letos pa z zadnjimi 800 metri upešno zaključili. Za denar so se glede na velikost in moč kmetij dogovorili za različne prispevke. Od 2.000 do 6.000 mark so prispevale posamezne domačije, k celotnim stroškom pa je tretjino prispevala tudi občina Škofja Loka. To pa seveda še ni vse: kar je bilo mogoče, so sami napravili, in čeprav ni nihče beležil opravljenih delovnih ur, pravijo, da jih je bilo čez dvesto na posameznika. Zlasti na delu, kjer je nova trasa ceste, je bilo potrebno veliko zemeljskih del> opornih zidov, nič kaj prijetno ni bilo videti sovaščanov (Pin* tarja in Tomažina), ki nist* hotela sodelovati, kako izsilju[ jejo (kljub obvozu) prevoz ' vredno stalne zamere. Kraje^ na skupnost Bukovica - B"' kovščica je pomagal* predvsem pri urejanju potreb' nih papirjev in projektov, ac'. narja pa v teh sušnih časih & imela. Letošnje tako zelo sušno pole' tje jih malo skrbi: vprašanje rt-ali morda na novi trasi, ko se »° zemlja dodobra namočila, "* pride do drsenja. Sicer nam«' ravajo prihodnje leto, čeJj° potrebno, dograditi še en of* ni zid in postaviti tudi vajjv valne ograje. Letošnji zaklju# je omogočilo kranjsko Cest" podjetje, ki jim je odobrilo ?' eno leto brezobrestni kred'1' Kljub temu da so bili z? tovrstne naložbe že boljši ko sta, kot so dejali, občina •" krajevna skupnost zagotavljaj1 kar polovico potrebnih sred' stev, pa so tudi za sedanje sodelovanje občini in KS iskrt; no hvaležni. Od vsake hiše J vsak dan v dolino pelje najmanj en avto in le navaditi se b° treba, kako bo to šlo 20žinU' Klanec je namreč hud. S.Z. Tekmovanje gasilcev iz škofjeloške občine Ne le zmaga, tudi družabnost privlači Posebno starejšim veliko pomenijo srečanja z vrstniki iz drugih društev. Škofja Loka, 19. septembra - Tekmovanje članstva Občinske gasilske zveze Škofja Loka je vedno množično, saj je v 30 gasilskih društvih več kot 3400 Članov. Tudi za letošnje tekmovanje se je prijavilo več kot 1300 mladih in odraslih. Nastop mlajših desetin so morali preložiti s sobote na nedeljo zaradi močnega dežja, čeprav se gasilci ne boje vode. Vsakoletna občinska tekmovanja so vrhunec društvene dejavnosti gasilcev prek vsega leta. Zato se pred tem tekmovanjem zvrstijo številne društvene in sektorske vaje, svoje priprave pa imajo tudi organizatorji, je povedal predsednik OGZ Škofja Loka Rudi Zadnik. Pred nedavnim ie zveza opravila izpite za sodnike; tako so se 32 sodnikom pridružili še 4 novi. Seveda bo tudi po občinskem tekmovanju vrsta dejavnosti. Najboljše enote se bodo zadnjo septembrsko soboto udeležile gorenjskega tekmovanja gasilcev na Jesenicah, vsa društva pa pripravljajo tudi razne aktivnosti za oktober, mesec varstva pred požari. Za tekmovanja v loški občini je značilno, da se jih iz leta v leto udeležuje več gasilcev. Organizatorje še posebej veseli, da je med njimi veliko mladih, kar obeta prihodnost gasilstvu. Vsako društvo želi pokazati čimveč znanja. Tekmovalni duh spodbujajo tudi Članicam GD Račeva je pomembno sodelovanje. pokali za zmagovalce, vendar dobrega razpolo-ženja ne skazijo niti slabše uvrstitve. Vsi ne morejo zmagati "Ni pomembna le zmaga, gre za prijetno družabno srečanje, katerega se letos udeležuje po ena moška in ženska desetina GD Račeva. Med okrog 130 člani je kar precej žensk, ki se zelo dobro razumemo; ob raznih delih v gasilskem domu najdemo čas tudi za vsakoletna praznovanja materinskih dnevov, osebnih jubilejev, porok in drugih svečanih dogodkov," je med drugim zaupala Franja Kavčič, desetarka članic iz Račeve. Podobno je razmišljal Roman Podobnik iz GD Hotavlje, ki je med 150 člani pripravilo za tekmovanje 5 desetin, od najmlajših do članskih. Z nastopom svoje desetine je bil kar zadovoljen, čeprav ni nikdar pri vrhu. Za vaje ie namreč težko dobiti skupaj naenkrat vse člane; poleg tega skrbijo za varstvo pred požari na velikem področju. Med tekmovanjem v spretnosti razvijanja in spajanja gasilskih cevi, vziganja motorne črpalke in ciljanja v tarčo s curkom vode smo srečali tudi veteranke iz GD Trebija. "Predsednik društva,! zet Pavle, pa hčerka Nati tajnica društva, sta morala ostajj doma na kmetiji, našo hišo £ društvo pa poleg mene zastopa' še mož Janez pri veteranih in Jana pri članicah. Tudi vnukinj Jasna se že zanima za gasilstvOj možev oče, tudi Janez, pa je p" ustanovni član društva," je našrt' la Marica Vidmar iz Trebije. Za*^ je še povedala, da je dve deseti*' tji v gasilskih vrstah, na tekroO" vanje pa je prišla drugič, mofO* po drugo zmago. In kdo so zmagovalci letošnje^ tekmovanja, na katerem je m~t» lovalo kar 129 desetin iz p društev? Pri pionirkah je slavji* GD Gorenja vas, pri pionir)' GD Bukovica, pri mladinka11 GD Dobračeva, pri mladincih,1' ekipa GD Poljane, pri mešani" ekipah deklic in dečkov GD Z*r Log, pri mešanih mladinsk1 ekipah GD Dobračeva, pri t\a^. cah A II. ekipa GD Poljane, P^ članih A I. ekipa GD Gosteče, pH članicah B IG D Jelovica, Pr' članih B IGDAlples, pri veteran kah GD Dobračeva in pri vete« anih GD Godešič. Tekst in slika: S. Saje Kejniške družine: MIRA ROZMAN Rejništvo je nepoplačan poklic kletna Mira Rozman uradno sicer ni rejnica, trenutno v reji tudi nima nobenega otroka, nekaj zalega izkušenj z rejništvom pa je prispevalo k njenemu kritičnemu odnosu do tega početja. ^!ra Rozman, v otroštvu tudi sama rejenka, nato pa za nekaj let ^Jnica brez statusa in varuška otrok za osem ur, ima nemara Izgovor na vprašanje, zakaj se več mladih družin ne odloča za jtyu$tvo. Veselje do dela z otroki je resda prvi pogoj, da se j*Uočiš zanj, družina pa v njem vidi tudi možnost za svoje lastno Vživetje. £nako sta razmišljala tudi za-I9?ca Rozman. Mira je od leta °7. brezposelna, njej mož pa ? Pičlo plačo dela pri zasebni-fg" vepričana sta bila, da bi fjmštvo rešilo njune eksis-bjl . Probleme. Zapolnilo pa .' tudi čustveno praznino, ki sta io P° smrt' prvorojenca in ot SLa S1 ve^ *et zaman želela sit' Premagala sta pomije, da si ob otrocih popolno-* vezan na dom, da nekaj časa 3a> Preden se otrok in rejnik ra Va -a dru8 drugemu in da to j^rnerje na žalost ni trajno, 'ftveč rejenec prej ali slej jajde v posvojitev. Konec leta r.8• je Mira dobila prvo Jenko. V težavnem pubertet-. obdobju se ta ni najbolje ^e,a s (tudi) mlado rejnico in o Je vrnila k očetu. Deklici andra in Katja, ki sta prišli k r^nanovima stari štiri leta in tat J50 leto> Pa sta Postau domači, da je Mira ob Jiju pozabila, da nima svojih ?5?k. Po treh letih so dekhci yai1 v posvojitev, na Mirino ^■|.raJanje k isti družini, saj sta JJ1 sestrici tako navezani, da bi jUa ločitev zanju zelo boleča, j^d rejništvom se je Rozmanoma nasmehnila nič več ^čakovana sreča. Rodila J'nia je hčerka Ines, ki *«aj dve leti in pol. Nobeden kasnejših rejencev se *»jbrž Miri Rozman ni tako v srce kot prvi dve l^ci. Sicer pa so ostajali zelo p atek čas, od meseca dni do 1 leta. Mira Rozman namreč se ima ni dobila statusa rejnice. Sama ugotavlja, da verjetno zato, ker nima urejenih stanovanjskih razmer. Več let je že namreč podnajemnica v zasebnem stanovanju, pred letom dni pa se je začelo zapletati, ker z nizkimi moževimi prejemki nista več mogla plačevati stroškov. Moževa plača zdaj znaša 38 tisočakov, Mira nima nobenega nadomestila, le najemnina za stanovanje pa znaša 250 mark mesečno, da o drugih stroških niti ne govorimo. <» Morda bi se dalo dobiti socialno stanovanje. S tem bi ubili dve muhi na en mah,«> je prepričana Mira Rozman. <»Rešen bi bil moj stanovanjski problem, kar bi mi omogočilo, da sprejmem v rejo tri otroke, kolikor je pogoj za pridobitev statusa. Ob sedanjih okoliščinah pa lahko kakega otroka brez družine rešim le za kratek čas. Mnoge rejnice tar- najo, da se z rejnino ne da živeti, vendar gre nekaterim s tem denarjem kar dobro. Ko sem imela dve rejenki, smo se tudi pri nas z rejnino vsi preživeli. Bolj trda nam je predla lani, ko so bili v reji trije otroci. Zanje sem s centra za socialno delo dobila 50 tisočakov, stroški pa so bili neznanski. Samo poračuna za elektriko sem plačala 29 tisočakov. Na srečo mi je nekaj denarja dala še mati teh otrok, da smo prišli skozi.«> Rejništvo ne prinaša veliko denarja, to je nepoplačan poklic, a po Mirinem mnenju se s tem da preživeti. Moti pa veliko drugega. Mira je ravno toliko okusila ta kruh, da si je o njem ustvarila dokaj kritično mnenje. <»Nekaj otrok sem imela v reji za kratek čas. Pripeljejo ti jih, rejnino zanje pa pošljejo naknadno. Nihče te ne vpraša, ali si otroka zmožen preživeti, dokler ne pride denar zanj. Vtakih primerih sem se sicer reševala z naročilnicami, vendar bi morali to drugače uredi-ti,«> ocenjuje Mira Rozman. <»Ko je denimo od mene odšla rejenka iz Tržiča, mi niso poslali nobene pogodbe, niti me niso obvestili, kaj mi ie storiti s poračunom rejnine, ki sem jo dobila nekaj prej, jo moram vrniti ali kaj. Tudi o posvojitvi rejenk Sandre in Katje sem bila obveščena samo na pol. Moti me tudi to, da za kranjske rejnice (vsaj v času mojega rejništva) ni bilo izletov, srečanj, piknikov, kar imajo denimo rejnice z domžalskega konca in o čemer piše njihov rejniški oglasnik. To so dragocena srečanja, kjer mlade rejnice dobijo informacije in si naberejo izkušnje od starejših kolegic, saj drugje se nimajo učiti. Mene sta na srečo veliko naučili priznani rejnici, mama Kodričeva in gospa Bekejeva. Včasih podvomim tudi o pravi presoji centra, ko kakega otroka dodeli v rejo neurejeni družini. Ali ne obstaja neka komisija, ki razsoja o teh zadevah? Tudi me moti odnos centra do starejših rejnic, ki po vsem, kar so v preteklosti prestale in žrtvovale za otroke, zaslužijo več pozornosti, kot so je deležne.«> Mira Rozman se ne spreneveda, ko govori o preživetju kot flavnem motivu za rejništvo, 'oda brez ljubečega odnosa do otrok se za tako delo ne bi odločila. Delo z otroki jo veseli, pravi, in rejništvo prinaša tudi veliko lepega. Njej je prineslo Ines! Z otroki je veliko opraviti, a je z njimi tudi zelo zabavno. Kolikokrat je navezala vrv z vozlički in skupinico rejencev in otrok v varstvu popeljala v mesto. Tudi na morje je šla z njimi. Tisto leto, ko je bila v Sloveniji vojna, je svoje rejence strahoma pričakovala doma. Bala se je zanje in. ko je jokala ob tesnobnem pričakovanju, se je neka znanka začudila: Ja, zakaj pa jokate, saj ni vaš otrok! Takrat ni našla besed. Toda mnogim ljudem najbrž ne bo nikoli jasno, da je rejenec prav tako tvoj, da ga imaš rad in zanj trepetaš. Mira Rozman trenutno nima rejencev, tudi za status rejnice ji bolj slabo kaže, dokler ne uredi svojih stanovanjskih razmer. Toda ob otroški posteljici čakajo oblačila in igračke, če bo kak otrok potreboval varnega zavetja. D.Z.Žlebir kušnja našega zdomca iz Nemčije Od oškodovanca do krivca Vini!' seP sta izjavila in opisala vzrok za jezo. <»Javila sva se na oglas v vašem časopisu 14. septembra, v Katerem je lastnica ponujala v najem dvosobno stanovanje v Kranju. Prišla sva kot prva in se z njo dogovorila za plačilo 500 DEM mesečne najemnine. Težko bi jo zmogla, ker je redno zaposlena le žena, a sva se vseeno odločila za to zaradi skorajšnje neodložljive izselitve. Ženi so v službi omogočili celo predujem plače za plačilo stanarine, a lastnice na dogovorjeni sestanek sploh ni bilo. Poklical sem jo po telefonu in izvedel, da si je po advokatovem nasvetu premislila, in da s stanovanjem ne bo nič. Sprašujem se, kje je poštenost ljudi, ki zaračunavajo revežem mastne stanarine (povrh vsega želijo stanovalce predstavljati kot svoje sorodnike, da bi se izognili plačilu davščin), in kakšno vest imajo, da lahko brez vzroka razdrejo sklenjen dogovor,«> je hotel opozoriti na previdnost pred konstolovskimi lastniki najemnih stanovanj užaljeni prebivalec iz kranjske občine. O žalostni usodi družine z dvema predšolskima otrokoma zakonca nista hotela pripovedovati za javnost. Oče je le pokazal žuljave roke in povedal, da je z njimi vedno shajal brez pomoči drugih. Tudi ko je kot zasebni voznik tovornjaka ostal brez vozila, je prijel za razna priložnostna dela. Vseeno ni mogel redno poravnavati najemnine za sedanje stanovanje, saj je tudi žena dobila delo za določen čas šele pred meseci. Sedaj so v starem in vlažnem stanovanju celo brez elektrike, kmalu pa bodo morali na cesto, če ne bodo pravočasno našli stanovanja. Naj bodo vzroki za stisko taki ali drugačni, ljudje v njej so potrebni pomoči. Če je kdo pripravljen pomagati, lahko sporoči svoj naslov v naše uredništvo! S. Saje POMISEL Lažni dvom Zgolj domoljubni motivi ne zadoščajo, da bi se mlade slovenske družine odločale za več otrok. Da odrastejo, je potreben denar. Kdor ima otroke, bo vedel, koliko stanejo od rojstva do univerze in kako ima država za vse to manj in manj zaslug. V vrtcih se povečuje delež, ki ga za vzgojo plačujejo starši, celo nekdaj brezplačna popoldanska mala šola ni več zastonj, tudi k dragim šolskim učbenikom država ne primakne svojega dela. Drobna ugodnost, ki so je deležne družine z otroki, je le v davčni olajšavi, del socialno manj privilegiranih družin pa prejema otroški dodatek. Slednji naj bi po novi družinski zakonodaji (zamisel o tem je že nekoliko starejša) postal univerzalen, kar pomeni, da bi ga bili deležni vsi, ne le socialno ogroženi otroci. Toda na predlog vlade šele čez daljnih pet let, ker da država nima dovolj denarja. Za sedanji selektivni otroški dodatek namreč lemo potrebuje 23 milijard tolarjev. Če bi ga hotela dodeliti vsem 560 tisoč otrokom v Sloveniji, bi bil zalogaj seveda še veliko večji. To je razumljivo. Tudi dejstvo, da bi bilo verjemo treba v tem primeru davčne obremenitve spet povečati. V isti sapi, ko vlada odlaga uveljavitev splošnega otroškega dodatka za vse za pet let, pa predlaga uvedbo obrambnega tolarja. Tako se je tudi vprašanje otroškega dodatka začelo politizirati in pod temi pritiski se bodo na prihodnjem skupščinskem zasedanji odločali poslanci. Tisti, ki jim je za otrokov blagor, trdijo, da gre v odločitvi za orožje ali otroke, za lažen dvom. Poleg vojaške strategije in varnosti ima svojo težo tudi socialna strategija. Vsaj če želimo, da v prihodnjem tisočletju Slovenci ne bomo izumrli. V desetletju so se namreč rojstva na Slovenskem zredčila domala za tretjino. D.Z.Žlebir Regionalni izobraževalni center Zunaj ustaljenih kalupov Aprila letos je v Radovljici začel z delom Regionalni izobraževalni center. Ukvarjajo se z založništvom in izobraževanjem, pretekli teden so izdali prvo knjigo, učbenik Restitu-cija ali preobrazba discipline v šolah. Na področju izobraževanja se zaenkrat ukvarjajo z organizacijo najrazličnejših tečajev računalništva za odrasle in otroke, jezikovnih tečajev ter seminarjev s področja realitetne teorije, v sodelovanju s psihologom Leonom Lojkom. Slednji so namenjeni predvsem socialnim delavcem, učiteljem in vzgojiteljem, po prvi knjigi, ki so jo izdali, pa v kratkem načrtujejo izid druge s tega področja: Pomagajmo otrokom, da si bodo znali pomagati, namenjena je tudi staršem. "Pokrivamo področje, na katerem v Sloveniji vlada praznina. Teorije je ogromno, konkretnih priročnikov, ki bi ljudem na strokoven način svetovali, kako reagirati v določenem položaju, pa skorajda ni. Zato smo sklenili pogodbo z založbo New View Publications, tako bomo lahko prevedli in izdali vse njihove knjige, prav s področja realitetne teorije, ki bodo v pomoč učiteljem in vzgojiteljem. V začetku predvidevamo izid vsaj petih knjig letno," je povedala direktorica Regionalnega izobraževalnega centra Metka Mihelič. Še to jesen bodo organizirali šolo za starše. Teme, ki so jih pripravili, so grajene na spoznanju, da je vse preveč razširjena doktrina nezaupanja staršev v otrokovo naravo. Kot pravijo, je njihov cilj pomagati staršem, da se dokopljejo do spoznanja, kako pomembno je, da so vedno na strani otroka. Med drugim bo v tej šoli govora o psiholoških pravicah otrok, pravici od varstva pred strahom, o vzgoji brez prisile in družbi brez sovraštva, o nevarnosti zaničevanja otroške ranljivosti ter disciplini in samodisciplini otrok. "Hočemo ven iz ustaljenih kalupov, zato imamo majhne in kvalitetne skupine. Na tečajih bomo trdo delali, ker hočemo, da se otroci in odrasli pri nas veliko naučijo," pravi Metka Mihelič. MA. Zveza družin zahteva Otroški dodatek za vse čez tri leta Ljubljana, septembra - Zveza družin, ki deluje pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, se pred sprejemom zakona o družinskih prejemkih obrača na poslance, naj glasujejo za čimprejšnjo uvedbo univerzalnega otroškega dodatka. Zveza družin poziva poslance, naj se odločijo za kompromisni predlog, ki ga je pripravil skupščinski odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, torej za uveljavitev otroškega dodatka za vse otroke že v letu 1996 in ne šele čez pet let, kot to predlaga vlada. V Zvezi družin so prepričani, da je treba družinam z otroki omogočiti materialno osnovo za otrokov razvoj. Ne strinjajo se z argumenti, češ da je univerzalni otroški dodatek prevelik strošek, ko vlada hkrati pošilja v parlament predlog za uvedbo obrambnega tolarja. Slednji za državo predstavlja enak strošek, kot bi ga uvedba univerzalnega otroškega dodatka. Civilno združenje družin se med orožjem in otroki odloča za otroke. V zvezi s tem se želijo pogovarjati s predsednikom slovenske vlade. D.Ž. Samo za zdrave ni ovir Jesenice, septembra - <»Ljudie, ki nimamo težav z gibanjem in smo še dovolj okretni, velikokrat nimamo predstave, kaj pomeni že nizka stopnica, rob ob cesti ali stopnice brez držal,«> v javnem pozivu podjetjem, zavodom in drugim ustanovam v občini Jesenice piše predsednica izvršnega sveta Rina Klinar. Za zdrave ni arhitektonskih ovir. Invalidu na vozičku pa previsok rob na pločniku, stopnice ali preozka vrata pomenijo tudi oviro za samostojnost. Rina Klinar v svojem pozivu navaja, da bi te probleme lahko rešili s stalno aktivnostjo pri projektiranju in pri prenavljanju že zgrajenih stavb, stanovanj, dohodov. Gradili naj bi tako, da bi bile te stavbe dostopne tudi invalidom. Misel na ljudi z omejenimi gibalnimi sposobnostmi (poleg invalidov ima te težave tudi veliko starejših ljudi), ki prihaja s samega občinskega vrha, je vredna posnemanja. In predvsem uresničitve! D.Ž. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja otroške in mladinske ilustracije FojžA. Zorman. Vgaleriji Mestne hiše je na ogled spominska razstava grafik in risb Avgusta Černigoja. V Kava baru Pungert razstavlja slikarka Bernarda Šmid iz Lesc, v Kava baru Kavka pa akademski slikar Levon Hajkazuni iz Armenije. V galeriji Dom \ Stražišču razstavlja grafike Andreja Jamnik. JESENICE - V razstavnem salonu DOLI K razstavlja škofjeloška slikarka Mirna Pavlovec. V galeriji Kosove graščine je na ogled je na ogled razstava industrijskega oblikovalca Primoža Cerneta Design '93. VRBA - Prešernova hiša je odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure, ponedeljek zaprto. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan od 10.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11. 30 do 17.30, ponedeljek zaprto. RADOVLJICA - V avli občine Radovljica je na ogled razstava del članov Likovne sekcije KUD Radovljica. V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Tadej Rupel, član Fotografskega društva Radovljica. V galeriji Šivčeva hiša je na ogled razstava slik akademske slikarke Klementine Golja. Galerija Časa Brigita predstavlja slike akad. slikarke Brigita Potegar - Muleju. let 1992-93 V prostorih Ljubljanske banke razstavlja stripovske originale Tanja Kloeckl. BLED - V hotelu Astoria razstavlja akad. slikar Jote Slak - Djo-ka, v Vili Prešeren pa so na ogled najnovejša likovna dela Nejča Slaparja. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava slik Valentina Omana. BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej z novo železarsko zbirko je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. KROPA - V Kovaškem muzeju je na ogled nova razstavna zbirka Žebljarstvo v Lipniški dolini. ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ponedeljka. Zaradi adaptacije strehe gradu je zgornje nadstropje zaprto za ogled. V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Samo Šiles. V okroglem stolpu Loškega muzeja je na ogled razstava Ženska oblačilna kultura na Loškem, ob razstavi si je moč ogledati video kaseto Izdelovanje avb na Grencu pri Sk. Loki. V galeriji Fara razstavlja akvarele član likovne skupine ZKO Šk. Loka Edi Sever. KAMNIK - V Hramu Lužar razstavlja slikarska dela "Kamniški motivi "akademski slikar Dušan Lipovec. TRŽIČ - V paviljonu IS/OB je na ogled razstava Mik starih časov. V Kurnikovi hiši je ob deseti obletnici Društva tržiških likovnikov na ogled razstava tržiških slikarjev in kiparjev. PRIREDITVE TEGA TEDNA""" STRAŽIŠČE: RAZSTAVA GRAFIK - V domu KS Stražišče bo jutri, 22. septembra, ob 19. uri otvoritev razstave grafik Andreje Jamnik. Avtorica je junija letos končala študij likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kot likovni pedagog pa je zaposlena na OŠ Lucijana Seljaka v Stražišču. RADOVLJICA: TORKOVI VEČERI - Danes, 21. septembra, ob v Knjižnici Antona Tomaža Linharta Radovljica v okviru Torkovih večerov dr. Marjana Ravnihar predavala o škodljivosti kajenja. KRANJ: TEČAJ GLOBINSKE MEDITACIJE - V četrtek, 23. septembra ob 18. uri bo uvodno predavanje v tečaj globinske meditacije, ki ga organizira Šola stabilnega mišljenja. Tečaj, ki bo govoril o tem, kako se sprostiti, doseči notranji mir, samozavest in samospoštovanje, ohraniti trezno glavo v konfliktu... bo trajal sedem dni. Vstop na uvodno predavanje bo prost. Razpis Vokalnega abonmaja SLOVENSKI KOMORNI ZBORI Leta 1991 nanovo ustanovljeni edini poklicni pevski zbor Slovenski komorni zbor ponovno razpisuje Vokalni abonmajski ciklus. V sezoni 1993/94 je napovedanih devet koncertov. Tako kot doslej bodo ob nedeljah zvečer v veliki dvorani ljubljanske Slovenske filharmonije. V nedeljo, 26. septembra, bo najprej nastopil SKZ na a cappel-la koncertu, izključno slovenska zborovska dela pa bo pripravil zborov asistent dirigenta Marko Vatovec. Na sporedu bodo dela J. Ravnika, Srebotnjaka, Strmičnika, B. Vremaška, Oblakove, Pom-petove, Savlija in Solovere. Že 24. oktobra pa je napovedan prvi "Liederabend", ki ga bo ob klavirski spremljavi zborove korepeti-torice Nataše Valant odpel baritonist Marcos Bajuk. Na sporedu pa bodo samospevi Schumanna, Honeggerja, Čajkovskega in Josipa Ipavca. Na 3. zborovskem koncertu bo imel SKZ v gosteh avstrijskega zborovodjo Petra Gruberja. Ta bo pripravil spored različnih a cappella del skladateljev Mendelssohna, Distlerja, Kropfreiterja, Davida, Hindemitha, Doppelbauerja, Scholluma, Kratochwilla in Kodalvja. Ta koncert bo 21. novembra. Na 4. koncertu, prvem od vokalno-inštrumentalnih, se bo SKZ pridružil še mešani pevski zbor društva Consortium mušicom, ki ga prav tako vodi dr. Mirko Cuderman. S pevskima solistoma sopranistko Olgo Gracljevo in baritonistom Markom Finkom ter Slovenskim komornim orkestrom bo dr. Cuderman izvedel oratorijsko kantato Sveti Jožef Stanka Premrla. Ta koncert, ki bo 12. decembra, bo hkrati zadnji v tem koledarskem letu. Seveda pa se sezona SKZ v Voklanem abonmaju 1993/94 nadaljujem še v naslednje - 1994. leto. Med prvimi bo na 5. koncertu (16. januarja 1994) na sporedu še drugi "Liederabend" že predstavljenega pevca - baritonista Marka Finka. Tudi ta bo pel ob klavirski spremljavi N. Valantove obsežnem samospevni cikel 24 pesmi Zimsko popotovanje Franza Schuberta. Na 6. koncertu (20. februarja) bo SKZ gostil vokalno skupino "Belcanto En-semble" iz nemškega Frankfurta. Vokalni ansambel sestavlja šest pevk, ki so se specializirale za izvajanje najzahtevnejših vokalnih del 20. stoletja. In prav s slednjim repertoarjem, bodo nastopile tudi v Ljubljani; Nono, Eisler, Schnebel, Holszkv. Hespos, Ruhm in Belcanto. Na 7. zborovskem koncertu bo spet pel SKZ (27. marca). Ob klavirski spremljavi N. Valantove pripravlja zborov umetniški vodja in ustanovitelj SKZ dr. Mirko Cuderman dela skladateljev Dvoržaka, Poulenca in Brittna. Na 8. - predzadnjem koncertu sezone 1993/94 napoveduje SKZ gostovanje Stolnega zbora in orkestra iz nemškega Limburga. Ta koncert bo prinesel zgolj Mozartova vokalno-inštrumentalna dela: Hans Bernhard napoveduje kot dirigent tega gostovanja motet Exultate jubilate (KV 165) in Mozartovo Misso solemis v c-molu (KV 427). Zadnjemu - 9. koncertu (9. maja) bo spet dirigiral dr. M. Cuderman. Oba zbora - SKZ in Consortium pa bosta izvedla dela Antoa Brucknerja: v prvem delu njegove motive, v drugem pa Mašo v e-molu. F. K. V galeriji Ivana Groharja SKRIVNOSTNI GOZDOVI BARV Škofja Loka, 17. septembra - V galeriji Ivana Groharja je bila minuli petek otvoritev razstave akademskega slikarja Sama Šil«* iz Zagorja. Mladi umetnik se je gorenjski javnosti, tokrat prvič, predstavil s serijo slik, katerih osnovna poteza so gozdovi. Kot je na otvoritvi razstave rekla pesnica Neža Maurer, človek vidi tisto, kar na vsak način hoče videti. Tako zasavski slikar Samo Šiles vidi in upodablja gozdove. Ne zanimajo ga le zaradi ekološke komponente, ki jo tudi vsebuje njegovo slikarsko izpovedovanje, temveč prav tako sama forma. Za vertikale dreves se zdi, kot da segajo v neskončnost, z močnimi barvani in mnogokrat oddaljenimi krošnjami pa bi lahko celo spominjali na zasavske dimnike, čeprav avtor pravi, da skuša biti drugačen od zasavskih slikarjev pred njim, ki so, obremenjeni s problemom ekološke ogroženosti svoje doline slikali dimnike, tovarne, indu- strijsko pokrajino v zamolklih barvah. "Jaz delam drugače, čeprav je tudi moja tematika včasih ekološka," je zatrdil Samo Šiles. "Ne gledam le dimnikov, čeprav živim in imam atelje v bivših rudniških stanovanjih. Vse življenje sem že v Zasavju in človek se nekako navadi. Poleg tega je tam okoli tudi veliko hribov in če se človek potrudi, vidi tudi zelenje. Le pozimi je zares žalostno..." Samo Šiles pravi, da bi verjetno res slikal le dimnike in umazano industrijsko pokrajino, če bi hotel le opozarjati in če se ne bi namenoma uprl stilu slikanja, prevladujočega v njegovem okolju. "Zanima me organizem slike, barvni odno- Nenavadno praznoverje razuma, logike in preračunavanja. In če si lahko v gozdu vseh intenzivnih barv privoščim kratek preskok in se vprašam: Kako izgleda človeški prostor brez kulture, kdo je, ki odpira okno, vrata, ali pa je to le dolgočasna hoja mimo? Je morda v enem izmed čistih barvnih gozdov zatočišče za galerijo Ivana Groharja, če sije ne zasluži v kulturni puščavi Škofje Loke. Polona Hafner Priprave na uprizoritev Loškega pasijona PASIJON PRIPADA ŠKOFJI LOKI LE MORALNO Prvo slovensko dramsko besedilo mora biti uprizorjeno v avtentičnem okolju. Glavni vlagatelj bo občina. Škofja Loka, 20. septembra - Poročilo o dosedanjem delu odbora za izvedbo Loškega pasijona kaže, da so se dela lotili resno in že izbrali scenarij, režiserja in izvajalce. Ni vprašanje, ali Škofja Loka tako uprizoritev zmore sfinancirati, bolj je zanimivo, ali bodo znali to priložnost izkoristiti za njeno promocijo. Projekt naj bi tržila občina. Vedno več interesentov za uprizoritev Loškega pasijona, ki ga je leta 1721 z več kot tisoč verzi pripravil Kapucin Romuald (s pravim imenom Lovrenc Martušič iz Štandreža pri Gorici), kot mogočno cerkveno gledališko uprizoritev pa v Škofji Loki izpričali na procesijah 1727 in 1728 leta s več kot 300 igralci, in velja za prvo ohranjeno slovensko dramsko besedilo. Odbor za izvedbo tega dela si prizadeva, da bi se uprizoritev v avtetičnem okolju Škofje Loke zaščitila pri Avtorski agenciji Slovenije. Pri tem so le delno uspeli, saj za zaščito materialnih pravic ni bilo možno najti zakonske podlage, zato je ostala le moralna pravica, ki jo .po zakonu ščiti Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Na razpisu za izvedbo pasijona je bil izbran scenarij Lojzeta Domajnka, ki naj bi s skupino Locopolis uprizoritev tudi režiral, celoten projekt pa naj bi bil po oceni navedenih izvajalcev vreden 200.000 nemških mark. Skupina Locopolis z režiserjem Lojzetom Domajnkom na čelu pa je pred začetkom konkretnih priprav na odbor, ta pa na izvršni svet, naslovila vrsto vprašanj pomembnih za nemoten potek, pri čemer jih zlasti zanima vprašanje nemotenega financiranja, organizacije reševanja finančnih vprašanj, celostne grafične podobe pasijona, razmerja do Zveze kulturnih organizacij v Škofji Loki ter lastništva in shrambe sredstev, ki bodo za uprizoritev pripravljena. Izvršni svet je menil, da zagotovitev potrebnih sredstev za Škofjo Loko ne sme biti vprašanje, potruditi bi se le morali, da bi našli dovolj sposobnega "menedžerja", ki bi ta vprašanja dovolj spretno, z znanjem in organizacijo, sproti reševal. Ker bo občina vlagatelj pretežnega dela potrebnega denarja - pogovori na Ministrstvu za kulturo Slovenije so pokazali, da bi lahko iz tega naslova pričakovali od 400 tisoč do 3 milijone tolarjev - je jasno, da bodo vsi rekviziti za to predstavo last občine, shranili pa naj bi jih med uprizoritvami tako, da bi bil možen tudi ogled: v muzeju na Loškem gradu ali v Etnografskem muzeju. Zvezi kulturnih organizacij občina ob tem projektu ne nalaga posebnih nalog in odgovornosti, in le stvar dogovora je, ali bo skupina Locopolis s to organizacijo sodelovala. Uprizoritev ne potrebuje posebne grafične predstavitve, saj naj bi potekala pod znamenjem škofjeloškega grba, ki je tudi zaščitni znak loške občine. Ker je denarna plat za celotni načrt uprizoritve - pri tem je eden od članov občinske vlade opozoril, da bi morali biti natančnejši in govoriti o ponovitvi - najzahtevnejša, je izvršni svet sklenil, da se čimprej poišče človeka, ki bo za ta vprašanja v odboru za izvedbo tudi odgovarjal. K oceni stroškov je potrebno pripraviti tudi načrt prihodkov, pri čemer je potrebno upoštevati, da gre za kulturno - turistično promocijo Škofje Loke in hkrati priložnost, da se s tem, brez pretirane komercializacije, tudi trži. • Š. Žargi loto bobnar Platna Sama Šilesa so skrivnostni gozdovi barv. V oči vpijoča]? vopisnost. Podedovanost in porojenost iz okolja in trenutka. y sta živopisnost in podedovanost Metke Kraševčeve (bila je nje' gova profesorica na Akademiji za likovno umetnost), razkosa'0 se je na mnogo prostorov. Ti prostori zahtevajo od gledalca vis? ko - intenzivno aktivnost, da bi se prebili skozi lebdeče vertikO'f (debla) in nanose barv na površini. Nanosi čistih barv ustvarftfi disonanco prek lebdečih vertikal. Hkrati ujeti barvo in jo pritrdj' ti na platno. Objekt (platno) sam na sebi spregovori svojo sk^ nostno zgodbo skozi eksplozijo barv. Sporočajo nekaj grozečega ki "znotraj" preži s tragičnim pridihom enakomernosti, ritfa' melodije in harmonije. Z izrazom samega sebe ves ta šarm p0" trebuje kanček sreče. Polona Hafr* si; lahko bi delal abstrakcije, ki so pri nas zelo pogoste. Mislim, da bo tudi prevladanje te zvrsti počasi zamrlo. Sicer pa je danes človek lahko vesel, če ima sploh možnost videti sliko: na Beneškem bienalu so bile na primer razstavljene le instalacije." Ne glede na to, da v Zasavju išče drevesa kot nasprotje ttst ga, kar v okolju prevladuje, \ mo Šiles pravi, da ne bi sli^ dimnikov, če bi ga postavi" zanj privlačno gorenjsko ok£ lje. Neža Maurer pa pravi je razstava Sama Šilesa v g ,. riji Ivana Groharja ena tist'^ iz katere se lahko tudi škotJ Loka kaj nauči. • M. Ahaci« KLEMENTINA GOLIJA V ŠIVČEVI HIŠI Radovljica - Zapletena struktura slik Klementine Golija je do« pobudila vrsto različnih, tudi protislovnih interpretacij. Ko umetniško delo ni preprosto berljivo po ustaljenih ikonografskih formalnih kanonih, je polje kritiških špekulacij toliko bolj dojemljivo za razne arbitrarne primerjave, ki segajo od tehnični'1 opisov do literarnih konstruktov, zlasti dobrodošlih pri opozarja11) na izpovedno, "žensko" naravo slikarkinega načina razmišljanj* Seveda se takšne podmene hitro razblinijo, če namesto» torjeve osebnostne identitete postavimo v središče našega i& manja realnost samih stvaritev, njihovo zasnovo in internaciofl' no transparenco. Klementina Golija pojmuje sliko kot dvojni, psihični in otf. rativni nosilec pomena. Slikovno polje ji predstavlja ekran.' katerega projicira spoznanja, do katerih prihaja z razmišljanj*^ branjem in opazovanjem, hkrati pa se zaveda, da mora tem *r. znanjem poiskati ustrezno likovno obliko, jih narediti snov*^ Prepletanje duhovne in materialne ravni je v podobi, ki hoče v več kot zgolj "lepa slika", pravzaprav nujen pogoj za njeno stenco, za njen vpis v horizont umetniškega ustvarjanja. Kar v znamo kot ploskev, prekrito z barvami, linijami, vpisi in zna"1 nji, predstavlja čutni impulz, ki vzbuja v gledalcu določeno u$( dje, ki samo po sebi še ne zagotavlja prestopa v transcendentni zavedanje in spoznavanje kodiranega sporočila. Čutno-nazO^ status slike, atraktiven zaradi niza barvnih transparenc, kombi"( cij mimetičnih in nemimetičnih elementov, razmerij med kontl) no risbo in skrbno nadzorovanimi interferencami barvnih r, ter energetskega naboja, ki priča o slikarkini zanosni predan^ mediju, naravnost izziva k intenzivnejšemu vživetju v duhov1* razsežnost pod površino. Postopoma se nam razkriva slika'*! bogat miselni svet, njeno celovito občutenje eksistence, ki J mnogo več kot zbir čustev in personaliziranega obdoživijanja11, rave, njenih in večnega kroženja. Pojavi, zaznani in opisani v najrazličnejše možne načine, imajo svoje vzroke in gibala, s rimi se človeška misel ubada že od najstarejših časov. Kaj je f*Jj nost in kaj iluzija, kaj je gibanje in kaj mirovanje. Kaj zaznaj čuti in kaj spoznamo z dušo, to so le nekatera izmed vprašanj, si jih s slikarkinimi sredstvi zastavlja Klementina Golija. SH^ ka se zaveda odgovornosti takšnega (samo) spraševanja, njen pristop ni površen, enostranski, češ zame je to tako in p** malo mi je mar, če je dejansko drugače. Prvinski dvom, iz kat^J ga izhaja, ji narekuje takšne odzive, ki jih v njenih podobah *jj znavamo kot "ekspresivnost", kot soočenja močnih naspf°f Vsaka slika, naj bo v detajlih še tako dodelana, je v bistvu nafjj ved, ali bolje rečeno, slutnja naslednje, namig na kontinuit' mišljenja, ki raste iz tega, kar je bilo, da bi se lahko vrnilo k s* jim izvirom. Tako kot se Golijeva skozi slikarstvo sprašuje o J* ravi stvari, se ji ta refleksija vedno znova zastavlja kot probl* smisla njenega slikarskega delovanja. Brane W ^a gradbenike so časi še vedno hudi GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Davki zgrešene pretekle politike čeprav seje podjetje Gradbinec več kot razpolovilo, dela za vse zmogljivosti ni, rešitev pa je v gradnji strukture. ^/*°J> 20. septembra - Med podjetji, ki so ob polletju v grškem gospodarstvu prikazala izgubo, je med večjimi PUtfno gradbeno podjetje Gradbinec, ki se mu je izguba glede g*&ako obdobje lam kar pot rojila. Kako premagujejo krizne » smo se pogovarjali z direktorjem Stanislavom Božičem. jfjjj** v gradbeništvu se vleče že L aJ. let, saj vlada velika jj/^t'cijska suša. Kakšne mis-vJt ^ va*e perspektiv*? Wv ^e treDa' ^a smo OaT j ^e Pre£* desetimi leti v J državi ustvarjali 11 do 12 j^lptkov narodnega dohodka, J* bilo nenormalno, saj je ta yjj*lotek v razvitih gospodarst-Ted -r za P°^ovico manjši. Hcn^ s'stem je Pac sl°nel na v^^alni fizični in zaposlo-jj^1 ekspanziji in gradbeniki J se takemu stanju in trenem odzivali. Prišel pa je čas ^i?t!?e: ^nanJe p,°^žajLnaše treb - e' slednjič po- v 'n° namesto v zidove vlagati i *?met in tehnologijo, pa tudi ^ Panjem delovne sile in s •Sfir ?e.normalno stanovanjsko Prelf • -f0 smo verJetno za vselej g^ili. Edina možnost, ki jo j^oeniki vidimo v tem polo-•tr i6 nuina izgradnja mfra-en« ture - prometne, nrr8etske, ekološke - vse to ^pospešeno pripravlja." Se na te investicije že pripravljate? Ali boste primerno organizirani in konkurenčni? "Novi časi zagotovo zahtevajo tudi notranje podjetniške spremembe, pri čemer je za nas, ki smo v nekaj letih število zaposlenih prepolovili, zlasti pomembno pravo razmerje med operativo in režijo. Svojevrstne izkušnje smo si pridobili na delih v tujini, kjer sicer nismo nastopali sami, pač pa smo se vključevali kot soizvajalec z nekaterimi večjimi gradbeniškimi sistemi. Tudi danes delamo Eredvsem v Nemčiji na Bavars-em po sistemu tako imenovanih deataširanih delavcev. Ključni problem še vedno ostaja prebogata režija, ki vpliva na neugodni poslovni rezultat, in ta proces "čiščenja" nas še čaka. Danes ugotavljamo, da imamo Še vedno 80 do 90 ljudi preveč. Gre pretežno za domačine in poklice, ki jih je težko prezaposliti. Z enoto zavoda za ni naše, bomo vrnili p°djetja v LJubljani pa prav tako pričakujemo sporazum in Poravnavo preko odškodninskega sklada. Dosledni smo pri tfcelu, da kar ni naše, je potrebno vrniti, rzvezi z lastninjenjem pa pa je pred nami revizija SDK, ktjo ^T*mo Povsem mirni. Res smo ustanovili vzporedno firmo ^Bdbinec inženiring d.o.o., vendar se možnosti, da bi zaželi jfitofedne dejavnosti preko te firme nismo posluževali. 4ciTa lastninjenja še nimamo, očitno je namreč, da velike J^nosti podjetja, ki se sedaj strokovno ocenjuje, ne bomo *Z°gli oJkupiti." zaposlovanje v Kranju sicer pri reševanju te problematike zelo dobro sodelujemo." Za grabenike je bil tudi značilen velik uvoz delovne sile. Kakšna so ta razmerja danes v primerjavi s preteklostjo? Najprej je potrebno opozoriti na to, da tudi v časih, ko je bila največja ekspanzija, plače gradbenih delavcev niso bile nikdar primerljive s tistimi, ki so jih lahko ljudje dobili v industriji. Posledica tega j a bila, da smo morali prav v gradbeništvu delovno silo uvažati iz manj razvitih krajev, naprej iz Slovenije, nato pa iz drugih republik nekdanje Jugoslavije, zato smo imeli pred šestimi, sedmimi leti celo več delavcev od drugod kot domačih. Da domačinov ta dela niso zanimala nenazadnje potrjuje tudi vpis na poklicno gradbeno šolo, kjerje bilo Slovencev le za vzorec. Razmerja se počasi spreminjajo in ob že omenjeni prepolovitvi števila zaposlenih je se vedno približno tretjina delavcev iz drugih okolij. Ker si dolgoročno obetamo boljše čase, tudi s štipendiranjem nismo prekinili in ob današnjih 960 zaposlenih še vedno štipendiramo 45 učencev in študentov na vseh stopnjah izobraževanja." Po občinskih podatkih je povprečje plač v vašem podjetju skromno. Kakšno politiko vodite pri tem? "Pri plačah je potrebno upoštevati, da se nam ie podrlo razmerje med številom proizvodnih in režijskih delavcev, vendar še vedno izpolnjujemo s kolektivnimi pogodbami zagotovljene višine. Svoj odraz ima tudi spremenjena struktura investicij, ko je več adaptacij, ki zahtevajo več dela žive delovne sile (mehanizacija pa ostaja neizkoriščena), stroški oz. dosežene cene pa boljšega nagrajevanja ne dopuščajo. Na drugi strani pa se lahko pohvalimo, da smo doslej uspeli plače izplačati vedno v roku, kar povsod še zdaleč ni primer." Lansko izgubo ste uspeli pokriti z lastnimi sredstvi. Boste to uspeli tudi letos? "V podjetju poteka reorganizacija in pripravlja se program, ki naj bi na vseh možnih področjih -(od zemljišč, skladišč, do proizvodnih prostorov, opreme in mehanizacije) pokazal, kje je mogoče razpoložljivo najbolje izkoristiti in zmanjšati stroške. Dela imamo trenutno dovolj, celo več, za mesec in pol bi potrebovali še SO dodatnih delavcev raznih gradbenih profilov. Tudi za letos načrtujemo določeno izgubo, vendar v okvirih, ki smo iih zmožni obvladovati in pokriti. Tp je pač cena prilagajanja." Š. Žargi ^ko delajo sosedje V Štiri mesece od ideje do projekta y podkloštra (Arnoldsteinu) na Koroškem, ki ga {**ik za gradnjo nove trisedežnice do 1506 P°dkloštrskega smučišča Dietmar BRUGGER. r> mmiiKA. ŠKOFJA LOKA D.O.O., KIDRIČEVA 50 Trgovina, Servis, Mednarodna dejavnost - pranje in čiščenje osebnih vozi POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Test: Mazda 323 4x4 Turbo S Posebna serija Nekaterim je hitra in športna vožnja v krvi. Ne samo ljudem, tudi nekaterim avtomobilom. Med slednje prav gotovo sodi tudi najmočnejši model iz Mazdine serije 323, trivratmi kombilimuzina z 1,8-litrskim motorjem s turbinskim polnilnikom in stalnim štirikolesnim pogonom prirejenim predvsem za tekmovanja v rallvju. Za to zvrst športa so pri Mazdi letos naredili še močnejšo izvedbo GT-R, toda ostanimo rajši pri že omenjeni. Ta Mazda, ki jo označujejo tudi z GT-X, je na zunaj pravzaprav skoraj povsem podobna svojim šibkejšim sestram. Nekaj sprememb je vseeno očitnih že na prvi pogled: turbo S ima drugačne zračne reže na spodnjem delu nosu, na zadnjem delu strehe je športno ukrivljen spojler in na platiščih, ki pa niso iz lahke litine, so gume dimenzije 195/60. Avto je v celem tudi malenkost višji na račun štirikolesnega pogona, zaradi vsega opisanega pa je tudi njegova drža bolj športna. TEHNIČNI PODATKI: kombilimuzina s prečno postavljenim motorjem, nameščenim spredaj in stalnim pogonom na vsa štiri kolesa. Motor: 1840 cem 122 KVV/166 KM, turbinski polnilnik s hladilnikom polnilnega zraka. Dimenzije: 4035 x 1690 x 1390 mm. Najvišja hitrost: 214 km/h (tovarna), 212 km/h (test). Pospešek od 0 do 100 km/h: 7,5 s. Poraba goriva po ECE: 7,3/9,5/11,4 I neos-vinčenega super goriva na 100 km. Poraba na testu: 11,9 I na 100 km. MEŠETAR Živina še po starem, pujski od 280 tolarjev dalje Na trgu kmetijskih pridelkov minuli teden ni pri šlo do P membnejših sprememb. Odkupna cena mleka se je po junijs^ kmečkem štrajku spremenila že trikrat in zdaj skupaj z državni nadomestilom za pokrivanje razlike v ceni znaša (za mleko s odstotka tolšče) 31,64 tolarja, živina pa se je nazadnje podr^!. Mazda 323 4x4 turbo S: adrenalin pod motornim pokrovom pomoč so tudi zavore s sistemom ABS. Vseeno pa je to avto za posebneže: tiste, ki jim je avtomobilski šport v krvi. In takšen je ob vsem svojem družinsko zasnovanem udobju tudi avto sam. CENA: 46.700 DEM do registracije (Mazda Y.C.C. Kranj) 21. junija in kot vse kaže, se v kratkem še ne bo, saj je ponud živina večja od povpraševanja. Cene pujskov so malenkost "poskočile": na sejmu v Šentjerneju in v Novem mestu so jih P nujali in prodajali po 280 do 300 tolarjev za kilogram. & krompirja pada tudi na tržnicah in je padla že pod eno m& u na večini tržnic v večjih slovenskih mestih ga prodajajo po 40 50 tolarjev za kilogram, na kranjski, na primer, po 40. Jabo'^ prodajajo po 50 do 100 tolarjev (na kranjski tržnici po 80), felL jajc pa je kar precej "poskočila" in jih zdaj v Kranju ponujaj0 po 14 tolarjev. • M. Gregorič, foto: Gora/d Šinik HVALIMO: zmogljiv motor -odlična lega - udobje -oprema GRAJAMO: nered na armaturni plošči -običajna platišča - poraba goriva V prednjem delu potniške kabine sta školjkasta sedeža, ki nihata nekje med udobjem in izredbno dobro oprijemljivostjo. Čemu so hoteli konstruktorji dati prednost ni znano, dejstvo je, da ta mazda ni ne spredaj, ne zadaj nič manj udobna kot šibkejši modeli in ima tudi povsem enako prostornino prtljažnika. Sicer pa ima voznik pred seboj vse tisto, kar potrebuje. Armaturna plošča sicer ni več med najbolj (okroglo) modernimi, zato pa je opremljena z merilniki motornih vrtljajev, hitrosti, temperature hladilne tekočine in količine goriva. Nekaj nereda je le pri stikalih, to- da pri tem avtomobilu imajo glavno vlogo stopalke za plin, sklopko, zavoro in prestavna ročica. Dela s tem avtomobilom je na cesti toliko, kolikor si ga voznik naloži (in zaželi) sam. Motor pri tem avtomobilu je filigransko delo: 1840 kubičnih centimetrov. 122 kilovatov in turbo polnilnik s hladilnikom polnilnega zraka. Vrti se lahkotno in z veseljem, še posebej potem, ko se na armaturni plošči prižge zelena vetrnica, kar pomeni, da je začel delovati turbinski polnilnik. Najvišja hitrost znaša kar 214 kilometrov na uro, to pa je za voznike, ki niso vešči štirikolesnega pogona in hitrega manevriranja z volanom ter sto-palkami, dovolj in lahko tudi preveč. Avto se sicer na cesti drži odlično in tudi v ostrejših ovinkih ni treba drugega kot prava mera odvzemanja volana ter dodajanje plina. V dobro Pomlad - poletje 94 Ljubljana, 20. septembra - Na Gospodarskem razstavišču > Ljubljani se bo v sredo, 22. septembra, začel 40. sejem Moda Pomlad -poletje 94. Prireditev, ki bo trajala do 25. septembra, bo v Festivalni dvorani v sredo ob 10. uri odprl minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar. Na letošnjem sejmu se bo predstavilo 226 razstavljalcev in sicer 150 iz Slovenije, ostali pa iz trinajstih drugih držav in celo iz Nigerije. Kot so poudarili prireditelji na novinarski konferenci, bo Sejem moda Pomlad - poletje 94 osrednja in najpomembnejša tovrstna prireditev v Sloveniji, na kateri se bodo tokrat predstavili vsi domači proizvajalci čevljev, konfekcije in vsi najpomembnejši proizvajalci pletenin. Predstavitev mode za prihodnjo pomlad in poletje pa bodo dopolnjevali tudi razstavljala z galanterijo in modnimi dodatki. Med sejmom bosta v Festivalni dvorani vsak dan dve modni reviji in sicer ob 12. in 16. uri. Ismelda 8000 pa bo modni reviji pripravila že jutri (torek ) in v sredo zvečer ob 21. uri v WT( centru. Izkupiček s teh dveh modnih revij pa bo prireditelj namenil za otroško bolnišnico v Rakitni. Revija Jana bo med kreator je tudi na tej prireditvi razdelila Zlate Jane. Novost na sejmu, za katerega bo vstopnina 400 tolarjev, za dijake, študente, upokojence in invalide pa 200 tolarjev. Zlate Jane bodo najboljšim modnim kreatorjem podeljene v četrtek, 23. septembra, dopoldne. V petek dopoldne pa se bo na sejmu sestal tudi upravni odbor Zveze inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije. • A. Ž. AGR0MEHANIKA KRANJ Poslovni center Hrastje AGHOMEHANIKA OMOGOČA NAJUGODNEJŠI NAKUP TRAKTORJA! STAREGA ODKUPI IN GA UPOŠTEVA PRI RAČUNU ZA NOVEGA, ZA OSTALI ZNESEK PA DAJE UGODNA POSOJILA. Agromehanika prodaja tudi rabljeno kmetijsko mehanizacijo: * traktor Tomo Vinkovič 522, letnik 1987 * traktor Tomo Vinkovič 818, letnik 1990 * traktor Tomo Vinkovič 523, letnik 1981 * traktor Tomo Vinkovič 420, letnik 1985 * pogon in kosa za motokultivator Gorenje Muta * molzni stroj Virovitica * plug IMT, enobrazdni * avtomatski sadilec krompirja * planirna deska TV * plug TV, enobrazdni, star tip * komplet: vsipalnik, okopalnik, brana, kultivator, izkopalnik krompirja 41.580 SIT 28.857 SIT 24.937 SIT 119.000 SIT 47.408 SIT 14.000 SIT 56.000 SIT ČE ŽELITE PRODATI ALI ZAMENJATI RABLJENI TRAKTOR ALI PRIKLJUČEK, POKLIČITE AGROMEHANIKO NA KLICNO ŠTEVILKO (064) - 331-731! kovinOtehna nuva iiaiioi&mvj uvjuvnia v r\ianju CREIIIR V petek sta v industrijski coni na Primskovem Kovi-notehna iz Celja in Creina iz Kranja odprla novo franšiz-ing trgovino, v kateri bo na 200 kvadratnih metrih kupcem na voljo pestra ponudba izdelkov za gospodinjstvo, rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo, kmetijsko orodje, bela tehnika in akustika. Kovinotehna Celje se je za skupno investicijo s podjetjem Creina odločila, da bi še razširili svoj tržni delež in uveljavili svoj prodajni asortiman. Trenutno v Sloveniji obvladujejo skoraj tretjino tržnega potenciala. Kovinotehna Creina je že njihova 29. franšizna enota, ostale pa so locirane po vsem ostalem območju Slovenije. Kovinotehna, ki ima sedež v Celju, ima tam tudi večino svoje maloprodajne mreže, po ostalih krajih pa jo razširjajo s pomočjo franšiznih enot. V novi trgovini imajo skupno 15 prodajnih programov, med njimi tudi kmetijsko mehanizacijo in rezervne dele, s tem pa svojo ponudbo uspešno razširjajo tudi na tem področju. Poleg blagovnih tokov v Kovinotehni zagotavljajo tudi prenos tehnologije in svojih bogatih izkušenj, skratka nudijo celoto znanja, izkušenj, izobraževanja, vodenja, idejnih zasnov objektov, hkrati pa posebna ekipa skrbi za otvoritve in začetek poslovanja Trgovino je svečano odprl Rudi Podjed, delavec z najdaljšim stažem v Creini Pater Zaletelj, direktor Creine novih franšiznih prodajaln. Pri razvoju svoje trgovske dejavnosti imajo dve vrst trgovin, nekatere nosijo Kovi-notehnino ime, ostale pa ne. Franšizne prodajalne z imenom Kovinotehne imajo povsem enak status kot njihove lastne prodajalne in tudi enako celostno podobo. Tako pri celostni podobi kot tudi pri kvaliteti ponudbe in storitev so pri Kovinotehni izredno striktni, zato so pogoste kontrole pri njih običajen pojav. Pri novi prodajalni Creina so v Kovinotehni zagotovili vse potrebno za otvoritev in nemoten začetek poslovanja od idejnega elaborata do prvega polnjenja, podjetje Creina pa je zagotovilo objekt in opremo. Razgovori o odprtju nove trgovine so trajali eno leto. V Creini so se za takšno naložbo Nova trgovina Kovinotehna - Creina odločili, ker bo trgovina prinašala kapital, ki ga sicer potrebujejo za redno poslovanje. V prihodnje naj bi med dejavnostmi, ki jih opravljajo v Creini eno tretjino predstavljala proizvodnja in prodaja izdelkov, eno tretjino trgovina in tretjino storitve. Osnovna dejavnost podjetja Creina sicer izhaja iz proizvodnje kmetijske mehanizacije, ki obsega kmetijske stroje, rezervne dele ter posameznih kmetijskih orodij. V novi prodajalni bodo poleg kmetijske mehanizacije in rezervnih delov ter orodja ponu- dili tudi barve, lake ter pribor, vijake, žičnike in ostali drobni material, gospodinjske stroje, belo tehniko in akustiko. V ulici Mirka Vadnova 8, kjer je tudi sedež podjetja Creina, je vsa ponudba nove trgovine na voljo na 200 kvadratnih metrih pokritih površin in na obsežnem zunanjem razstavnem prostoru, kjer je zagotovljenih tudi dovolj parkirnih mest. Že ob otvoritvi so pripravili akcijsko prodajo za precej izdelkov, v prihodnje pa bodo prodajni program razširili tudi s programom zaščitnih sredstev, in določenih vrst gradbenega materiala. Seveda so vsi zaposleni v prodajaln' kupcem na voljo tudi za pomoč in svetovanje pri nakupu. Investicija v novo prodajalno Kovinotehna Creina je veljala okoli 100.000 nemških mark, i novim prodajnim objektom p? so izredno zadovoljni tudi delavci Creine, saj je trgovina od glavnih investicij, ki jih družbene firme izvajajo v tem času. Trgovina Kovinotehna Creina je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. za vse informacije so na voljo tudi na telefonski številki 214-55» ali po telefaksu 242-192. Mnenja Gorenjevaščanov o odpadkih so različna Odlagališče bi morali voditi domačini Kako to, da rudnik nekdaj za odpadke ni bil primeren, danes pa postaja idealen za to? ??r.enia vas, 20. septembra - V dneh, ko je kot vse kaže glavni slovenski šport ^biranje gob, tudi Poljanska dolina iz te dejavnosti ni prav nic izvzeta. Celo vec: ob Sakem možnem izhodu s ceste v bližnji gozd, je bilo v teh dneh mogoče videti "vtoniobile priložnostnih nabiralcev, in ni lih bilo malo, ki so se, po registracijskih p°akah sodeč, pripeljali tudi od daleč. Kljub dejstvu, da imajo gobe (kot smo j*?edeli in bili ob nesreči v Černobilu pogosto opozorjeni) to slabo lastnost, da se v ™J'h koncentrira radioaktivnost - torej podobno, lcot zbirajo strupe morske školjke v "^azanein morju - pa to dejstvo očitno mnogih ne moti. AH torej radioaktivni aesnaženosti v Poljanski dolini ne verjamemo čisto? "Zlobni" jeziki vedo celo Rovedati, da so med navdušenimi in stalnimi gobarji prav nekateri zelo glasni Jubljanski ekologi. Se sprenevedajo? jadnik urana Žirovski vrh pa je za .°'jansko dolino, poleg še vedno ne °v°lj pojasnjenih vplivov na okolje, Plenil tudi zaposlitev, kar dobro plača-,0 delo, stanovanjske in druge kredite, od S^rih.se je opomoglo kar veliko število ^ajšnjih prebivalcev. Ker smo nedavno 8a slišali zatrjevanje vodilnih, da je ni ■*ne, za katero bi dopustili v opuščenih Dratih in rovih nekdanjega rudnika urana Pfedelavo in skladiščenje nevarnih odpad- 0v. smo se odpravili povprašati, kaj o tem Jienijo v RUŽV nekdaj zaposleni. Zave- ?J0Č se občutljivosti vprašanja, se mnogi SO hoteli odločiti za javni odgovor, za *'e, ki pa so sodelovali, pa lahko Sotovimo, da so različnih mnenj. Hedvika Homec, Gorenja Dobrava 16, 6 let delala v RUŽV kot knjigovodkinja, odpravnino vložila v cvetličarno: »Sem odločno proti radioaktivnim odpadkom, saj bi se morali zavedati, da jama ni suha in kaj hitro jih lahko odnese v podtal-Jaco. Strokovnjakom, ki enkrat trdijo, da jama za odlaganje odpadkov ni primerna, *malu drugič pa je, ne zaupam, pa tudi obljube o dobro plačanih delovnih mestih to prazne. Ce bi bilo to res in bi dobila tako 'tabrn plačano mesto, bi se v nekdanjem ^niku ponovno zaposlila.« Milan Ferenčak, Gorenja vas 134, 10 let delal v jami kot rudar, 2 leti v šoli in nato 11 let jamski delovodja: »Zelo sem proti odpadkom, zlasti radioaktivnim, saj moramo pomisliti tudi na svoje otroke. Sam sem pol svojega življenja pustil *tern rudniku in k sreči nimam posledic, kolega pa je umrl za rakom. Odprav-Tn° vlagam v majhen bife, sicer pa grem |*2 dve leti v pokoj. Za rudnik bi morali aJti bolj zdravo obliko proizvodnje, kot so odpadki, ne razumem pa tudi, kako je možno v te jame, ki so porozne in z veliko vode, in za katere so še nedavno trdili, da so za tako skladiščenje popolnoma neprimerne, sedaj varno spraviti nevarne odpadke. Če bodo na tem mestu imeli predelavo odpadkov, bo to pomenilo konec turizma in kmetijstva, in dolina bo počasi umirala.« Anton Trnek, Gorenja vas 135, 20 let delal v jami, sedaj v pokoju: »Težko sodim, saj ne poznam, kaj o tem pravijo strokovnjaki. Ta okolica potrebuje delo in zaposlitve in obljube o 500 delovnih mestih verjetno ne kaže spregledati. V svetu je že veliko prakse o tem, kako se nevarni odpadki shranjujejo, in če bi se znali naši strokovnjaki na tem naučiti in zagotoviti varnost tudi pri nas, mislim, da bi bilo to pametno. Vse, kar je bilo vloženo v ta rudnik, bi kazalo izkoristiti. Le politiko, ki je imela kar precej pri odpiranju rudnika, bi morali odstraniti. Jaz zaupam strokovnjakom.« Srečo Prosen, Gorenja vas 141 a, 10 let jamski voznik in vrtalec raziskovalnih vrtin, odpravnino vložil v avto-kleparstvo: »Za okolje in za nas taki načrti niso dobri, vendar je odpadke potrebno nekam spraviti. Teren se tukaj pozna in veliko ceneje bi bilo, če bi to izkoristili. Vsako novo iskanje bi stalo ogromno, ve pa se, da bi morah plačati vse to mi sami. Po mojem mnenju bi bilo najbolje, če bi se rudnik namenil le za radioaktivne odpadke, ki bi jih pripeljali dvakrat letno, ne da se bo zaradi predelave celo leto kadilo. Politikom, ki vsesorte obljubljajo, prav nič ne verjamem, saj mislim, da je bilo vse to, kar se je dogajalo v Halozah in Zasavju le pesek v oči, sedaj pa je Jazbinšek prišel s pravimi načrti na dan. Ob tem sem trdno prepričan, da bi morali v rudniku delati le domači ljudje, saj bodo le-ti res poskrbeli za to, da bodo ti odpadki res varno skladiščeni. To je preobčutljivo delo, da bi ga pustili tistim, ki se v dolino pripeljejo le za nekaj ur, potem pa jih nič ne briga, kaj se dogaja.« Marko Stanonik, Gorenja vas 84,11 let delal v rudniku kot vzdrževalec jamskih strojev, sedaj dela na domači kmetiji: Bil sem na shodu proti odpadkom v Škofji Loki, saj smo krajani proti kakršnim koh odpadkom. Težko je sicer reči, kaj bi bilo na mestu nekdanjega rudnika primerno kot nadomestno delo. Obljube o 500 delovnih mestih po mojem mnenju niso realne, prepričan pa sem, da bodo marsikoga premamile. Če se bo mimo naše volje tod odpadke začelo voziti, tudi drugi ne bomo imeli veliko izbire, saj naših pridelkov ne bo hotel nihče kupovati. Dovolj bo že, če bo škofjeloška zadruga prenehala odkupovati mleko, pa bomo prisiljeni vzeti delo, in še veseli bomo, če nas bodo vzeli nazaj.« Bojan Ferlan, Gorenja vas 241, 10 let voznik jamske mehanizacije, odpravnino vložil v lokal Fiby: »Vprašanje, ali v rudnik pustiti odpadke, je izredno težko, saj gre za dvor-Jtm ezen meč: po eni strani ffdMl se novih onesnaževanj zelo bojimo, po drugi strani pa se kraju že krepko pozna, da ni več denarja iz rudnika. Pozna se v trgovini, pozna se v lokalih, pa tudi krajevna skupnost je pri svojih načrtih močno okrnjena. V rudniku bi najprej zamenjal vodstvo, ki bi moralo biti iz samih domačinov, saj bi le ti res pazili na to, da nas naši zanamci ne bi "preklinjali". Le življenje v kraju vleče za sabo odgovornost za to, kaj se s krajem dogaja. Čudno je, da rudnik še donedavnega za odpadke ni bil primeren, danes pa, ko ni drugih možnosti, postaja celo idealen. Predvsem pa je potrebna pamet in znanje, da bi se kar najbolj varno vse uredilo. Z cestami in denarjem nas ne bo nihče kupil, saj nam prav primer odpravnin kaže, kako malo in prehodno je to. Čudi nas tudi odnos, ki ga je minister Jazbinšek pokazal s svojim prihodom le v Škofjo Loko, kot da nas sploh ne bi bilo. Odziv v Gorenji vasi bi bil večji, saj ga imamo marsikaj vprašati.« Š. Žargi Opozorilo škofjeloških zdravstvenih delavcev Ne preobremenjujte že zastrupljenega okolja Zdravstveni delavci Škofje Loke opozarjajo pred odpadki. Škofja Loka, 20. septembra - V posebni izjavi za javnost zdravstveni delavci občine Škofja Loka opozarjajo na z radioaktivnostjo veliko preobremenjenost okolja, ki se po njihovem mnenju odraža že tudi pri številu razvojno motenih otrok. Zdravstveni delavci občine Škofja Loka so presenečeni nad namerami ministra Mihe Jazbinška, da bi v objektih nekdanjega rudnika urana v Žirovskem vrhu predelovali in deponirali nevarne odpadke. Menijo namreč, da je občina že dovolj zastrupljena z uranom, kar posebej velja za Poljansko dolino. Radioaktivna in druga sevanja so za zdravje ljudi nevarna, pri otrocih povzročajo razvojne motnje, bolezni, trajne invalidnosti in prezgodnjo smrt. Pri tem ne govore na pamet: v Zdravstvenem domu Škofja Loka vodijo register razvojno motenih otrok, ki jih je v starosti do 18 let kar 510 ali kar 5 odstotkov, to pa je kar 8-krat več, kot v sosednji občini. Tako očitna razlika zahteva skrajno odgovoren odnos odločujoče politike pri posegih v prostor, dogajanja v nekdanjem RUŽV pa že imajo šine, stalne, daljnosežne in nepredvidljive posledice. Poleg slabšanja zdravja ljudi, je potrebno upoštevati tudi vrsto drugih vprašanj, kot so problemi s pitno vodo, kmetijstvom, prometom itd. Zdravje ni mogoče nadomestiti z lepimi besedami ali denarjem, menijo škofjeloški zdravstveni delavci, saj bi se Slovenci morali boriti za vsako življenje in za vsako ped zemlje. S tem opozorilom podpirajo tudi vsa prizadevanja za to, da se namere ministrstva za okolje in prostor ne uresničijo, pač pa odpravijo posledice, ki jih je dosedanja dejavnost z izkoriščanjem uranove rude v tem okolju že povzročila. Š.Ž. Dež dela škodo v Loškem muzeju Pri Tehniku so se zlagali V času suše pri Tehniku niso imeli še niti lesa. Škofja Loka, 16. septembra - Nemalo ogorčenja je pretekli teden na seji škofjeloške vlade povzročilo poročilo o poteku investicijsko vzdrževalnih del na objektih družbenih dejavnosti, saj je po mnenju nadzornih malomarnost izvajalcev del, ki z zamudo obnavljajo streho škofjeloškega gradu, povzroča precejšnjo škodo. Kar dve leti je trajalo, da so v Škofji Loki uspeli ob pomoči republike zbrati denar za obnovo dela ostrešja in novo kritino na Loškem gradu. Poseg je bil nujen, saj je grozilo, da streha ne prenese več (snežne) zime, kaj pa bi pomenila zrušitev ostrešja nad delom muzeja v tem času, pa ni težko uganiti. Ko so letos končno sklenili pogodbo z izvajalcem del SGP Tehnikom iz Škofje Loke, se je zataknilo očitno zaradi odnosa gradbenikov do te gradnje. Rok za izvedbo del je bil namreč 1. september, vendar Tehnik dela v tem času ni opravil. Kljub sedemmesečni suši, so streho gradu razkrili prav v teh dneh, ko smo končno deležni obilnejšega dežja, to pa povzroča v gradu, kjer je muzej - tako velikih površin primerno tudi ni mogoče zaščititi -precejšnjo škodo. Kot je poročal na seji izvršnega sveta zastopnik nadzornega organa Lokainvesta, tudi sami niso popolnoma nedolžni, saj so nasedli Tehnikovim zagotovilom, da je za zamenjavo ostrešja že v avgustu vse pripravljeno, šele pogled v tesarsko delavnico pa je pokazal, da je šlo pri takih obljubah za čisto laž. Tak odnos podira vse zaupanje, ki ga je to "občinsko" gradbeno podjetje uživalo, smo slišali na seji izvršnega sveta, in zahtevali so, da se uveljavi vse stroške, ki so nastali zaradi škode ob zamakanju, hkrati papri plačilih tega dela pogodbeno kazen za zamude v celoti. Š.Ž. Po obnovi Žigonove hiše v Škofji Loki Na poroke prihajajo tudi od drugod V obnovljeni Žigonovi hiši so združili doslej raztresene samouprava, pa naj bi bila to nova škofjeloška mestna hiša. občinske službe, ko bo zaživela nova lokalna jjkofja Loka, 20. septembra • Prav zanimivo je, da se je kar pogosta škofjeloška praksa bezanja" na poroko drugam, po ureditvi jj°ve poročne sobe v Žigonovi hiši obrnila: domačini se poročajo zopet v Škofji Loki, vse Pogostejše pa se dogaja, da prihajajo tudi od d'ugod. Žigonova hiša, ki je bila skoraj desetletje prava občinska sramota, se na zunaj I11 veliko spremenila, temeljita obnova notranjosti pa ji je dala notranji žar. Postala naj bi Qova mestna hiša Škofje Loke, ki se je mesto ne £*a bi kazalo opuščeno in propadajočo Žigono-vo hišo revitalizirati in nameniti za potrebe občinskih služb, je že 10 let stara odločitev, ko je občina ta objekt tudi okupila, vendar vse do leta 1989 ni našla potrebnih sredstev za njeno obnovo. Propadanje je šlo tako daleč, da se je v enem delu podrlo celo ostrešje, kar pomeni, da Je bilo potrebno adaptacijo resnično začeti pri temeljih in je od prvotne hiše na zunaj ostala le znanja lupina, notranjost pa se je po prvotni Arhitekturi praktično izgradila na novo. V dobrih treh letih je bilo po današnjih cenah v hišo vloženih 15 milijonov tolarjev in letos sPomladi so se v prostore vselile službe Zavoda za družbeni razvoj "okrepljene" s službami nekdanjih (medtem ukinjenih) SIS. S tem je bila dosežena izpraznitev stavbe nekdanjega dijaškega doma ob banki ter nekdanje upravne stavbe tovarne Šešir na Spodnjem trgu in dokočno opuščena misel za kakršnekoli gradnje novih občinskih upravnih prostorov. Ker je sprememba sedanjih občin v nove že nekaj časa zelo aktualna, so mislili tudi na to: Žigonova hiša naj bi postala nova mestna hiša bodoče občine (mesta) Škofja Loka in v ta namen sta bili nekoliko bolj reprezentativno urejeni 1. in 2. nadstropje. V prvem je nova poročna dvorana, v drugem pa pripravljeni prostori za novo županstvo. Poročna dvorana že od konca aprila služi svojemu namenu, čeprav še brez slik in čipk na oknih, kar bo v kratkem urejeno. V atriju je že kupljena oprema za zimski vrt, kjer tistim, ki čakajo na poroke, že postrežejo iz bližnje restavracije Krona. Ni pa to edina možnost poroke v Škofji Loki: novoporočenci si lahko izberejo tudi poroko v (prav tako obnovljeni) grajski kapeli, vendar nekajmesečna praksa kaže, da se za to bolj redko odločajo. Z omenjenimi preselitvami ter dodatnimi prostori na adaptiranem podstrešju stare občinske stavbe na Poljanski cesti pa se je odprla tudi možnost za odpravo še ene "občinske sramote" - črne gradnje na občinskem dvorišču. V tem montažnem objektu sedaj do novembra gostuje škofjeloška pošta, nato pa naj bi stavbo podrli. V starih občinskih prostorih pa naj bi bili v novi upravni organizaciji prostori novega upravnega okraja. Če prostori v Žigonovi hiši ne bodo zadoščali, še vedno ostaja novi občini Škofja Loka še stara mestna hiša sredi Mestnega trga, ki je danes sicer spremenjena v stanovanja, z njihovo nadomestitvijo pa bi se lahko vrnili tudi k prvotnemu namenu te hiše. Novi "stanovalci" Žigonove hiše, vsaj ob začetku nad temi prostori niso bili najbolj "navdušeni", saj jim stara arhitektura ni vselej in vsem omogočala prostorov, ki bi si jih želeli. Tudi stranke morda včasih po strmih stopnicah in razvejanih hodnikih težko najdejo pravo pisarno, a je kljub vsemu treba priznati, da gre za temeljito opravljeno delo, z dovolj posluhaza čas in prostor. Nedvomno pomemben korak k revitalizaciji starega mestnega jedra, ki se prav v Škofji Loki tako počasi uveljavlja. Že nekdanji Partizan v neposredni bližini kar kliče po obnovi in uresničitvi zanimivega projekta ureditve knjižnice, le kako je z lastnino nekdanjega Sokola bo v teh denacio-nalizacijskih časih potrebno razčistiti. Da se le ni bi medtem še kaj podrlo.... Š. Žargi SVET KRANJSKIH SINDIKATOV Samostojni območni sindikat TAKOJ V AKCIJO ZA NOVO SOUPRAVLJANJE Šele pred dobrima dvema mesecema smo končno dobili težko pričakovani zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Ur. list RS št. 42/93). Določbi prvega in drugega odstavka petega člena k sreči omogočata, da ga vsaj v določeni meri lahko začnemo, razen v čistih družbenih podjetjih, uporabljati takoj. Obdobje, ko samoupravljanja v praksi v glavnem že davno ni več, novega sistema soupravljanja pa še ni, je prav gotovo eno najbolj "teksaških" obdobij v naši novejši zgodovini. To je obdobje, v katerem so se bivši socialistični direktorji čez noč proglasili za "menedžerje" in se s pomočjo liberalno površne markovičevske zakonodaje spretno otresli nadležnih delavskih svetov in tudi vseh drugih oblik nadzora; obdobje, v katerem so bili delavci naenkrat iz bivših samou-pravljalcev pahnjeni v položaj najbolj brezpravnih mezdnih delavcev zgodnjega kapitalizma; obdobje nesramno predrznih in perverznih kraj družbenega premoženja ter divjih privatizacij. Delavci so bili in so v veliki meri še vedno popolnoma odrinjeni od informacij in možnosti resnega vplivanja na sprejemanje vseh pomembnejšin odločitev v podjetjih. Kar je še ostalo nekakšnih delavskih svetov in podobnih "delavskih organov" v glavnem služijo le še kot fasada za prikrivanje menedžerske odgovornosti, nekakšne "skupščine in upravni odbori" v družbenolastnin-skih delniških družbah in družbah z omejeno odgovornostjo pa so sploh farsa brez primere. (Samo)upravljalski vakuum na nivoju podjetij so skušali v tem kaosu v imenu delavcev vsaj deloma zapolniti sindikati. Nekaterim pro-dornejšim je to uspevalo bolj, drugim manj. Temeljni problem je namreč v tem, da je tovrstno delovanje sindikata lahko le neformalnega značaja. Formalno (po veljavnih predpisih) se sindikat nima pravice vtikati v poslovodne in upravljalske odločitve pristojnih organov podjetja. Ampak kot rečeno - ker druge možnosti delavskega soupravljanja ni bilo, je to v imenu delavcev počel pač sindikat. K sreči pa sedaj to ne bo več potrebno. Sindikat se bo lahko odslej spet ukvarjal predvsem s svojimi izvirnimi nalogami, svoj vpliv na upravljanje podjetij pa bodo imeli delavci možnost uveljavljati Kreko soupravljalskega me-anizma, temelječega na zakonu. To bo še posebej pomembno prav v trenutku, ko se v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij sprejemajo za delavce izredno Eomembne odločitve, na atere pa zaenkrat sami nimajo kaj dosti možnosti vpli- vanja. To bi bilo res škoda zamuditi. Zato seveda ni čas za kakršnokoli omahovanje in obotavljanje. Takoj je treba v akcijo za čimprejšnjo vzpostavitev in začetek funkcioniranja novega sistema soupravljanja v podjetjih. Tu pa spet naletimo na nepogrešljivo vlogo sindikata. Brez sindikata Kot edine organizirane sile delavcev v podjetjih, se ne bo premaknilo nič, kajti zakon delodajalcem samim ne nalaga nobenih obveznosti v tej zvezi. Zato je v glavnem le od aktivnosti in prodornosti sindikata odvisno, kdaj in v kakšni meri bo v posameznem podjetju (družbi) zaživel sistem delavske participacije. M. G. BODO BIVŠI DELAVCI ISKRE UNITEL KONČNO DOBILI OBLJUBLJENE DELNICE? Bralci se prav gotovo spomnijo, da smo v letu 1991 pogosto dajali za zgled, kako se rešujejo "presežni" delavci v primeru programiranega stečaja, holdinga Iskra Telekom iz Kranja. Svet kranjskih sindikatov je namreč v tem letu podpisal z omenjeno firmo pogodbo, po kateri je Telekom priznal delavcem "Iskre Unitel", ki so po uvedbi stečaja ostali brez dela, status trajno presežnih delavcev s pravico do odpravnine. Ta naj bi se "izplačala" v obliki delnic vsem tistim, ki se do konca marca 1992 ne bi zaposlili v podjetju TORUS, d.o.o.; to podjetje je Telekom ustanovil na dotedanjem sedežu Iskre Unitel, že prej pa je na isti lokaciji ustanovil tudi podjetje ELEKO, d.d. Delavci naj bi po tej pogodbi dobili delnice podjetja TORUS najkasneje do konca marca 1992, saj je bilo predvideno, da se bo to podjetje organiziralo kot delniška družba že do konca leta 1991. Za primer, če podjetje TORUS do določenega roka ne bi bilo sposobno izpolniti obveznosti, pa je Telekom zagotovil, da bodo delavci prejeli delnice podjetja ELEKO, ki ie že organizirano kot delniška družba. Odpravnina je bila izračunana na podlagi povprečnega osebnega dohodka, ki ga je posamezni delavec prejel v mesecih oktobru, novembm in decembru 1990 ter z upoštevanjem eskalacijske klavzule ter preračunane v DEM - po vrednosti tečaja na dan uvedbe stečajnega postopka nad Iskro Unitel. Posamezna delnica naj bi bila izdana na vrednost 50 DEM. Po tem izračunu bi 122 bivših delavcev Unitel-a prejelo delnice v skupni vrednosti cca 330.000 DEM oz. 6.600 del- nic po 50 DEM. V odvisnosti od povprečnega osebnega dohodka ter od dolžine delovne dobe bi morali tako posamezni delavci prejeti od 136 - 5.469 DEM (večina med 2.000 in 3.000 DEM). Do določenega roka (30. marca 1992) obveznost ni bila izpolnjena, ker zaradi objektivnih okoliščin ni mogla biti izvedena reorganizacija TO-RUS-a v delniško družbo. To dejstvo smo sprejeli z razumevanjem, ker smo dobili zagotovilo, da bo najkasneje dok onca leta 1992 obveznost do delavcev izpolnjena. Za to je TELEKOM "garantiral" celo z začasno izdajo zadolžnic vsem upravičenim delavcem. Poleg Konkretne višine terjatve je delavcem z zadolžni-cami zagotovil tudi sorazmerno pravico do dividend za poslovno leto 1992 ter pravico do celotnih dividend za naslednja poslovna leta. Delavci so na izpolnitev obveznosti doslej zaman čakali, pa tudi kakršnegakoli pojasnila o morebitnih objektivnih vzrokih neizpolnitve obveznosti od Telekoma niso dobili vse do avgusta letos. Zato smo na podlagi njihovih pooblastil vložili na Sodišče združenega dela v Kranju predlog za izpolnitev pogodbenih obveznosti. Sodišču smo predlagali, da po opravljeni glavni obravnavi odloči, da je Iskra Telekom holding, d.d. Kranj dolžna izročiti predlagateljem (122) delnice podjetja TORUS ali podjetja ELEKO v vrednostih kot so jim bile priznane z zadolžnicami z dne 29.10.1992 ter izpl ačati pripadajoče dividende za poslovno leto 1992 - vse v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe. O tem, kako se bo zadeva na sodišču zaključila, bomo bralce seveda obvestili. Upamo, da bo to kmalu ter da bomo lahko takrat tudi rekli, da sklenjene pogodbe vendarle nekaj veljajo, t.j., da se ne sklepajo s "figo v žepu". Seveda pa ima Telekom ne glede na vloženi predlog še vedno vso možnost, da svojo obveznost izpolni prostovoljno in da s tem dokaže, da je ob sklepanju pogodbe mislil resno. Breda Milic NOVO - NOVO - NOVO- NOVO - NOVO ŠTUDIJSKI CENTER PRI SVETU KRANJSKIH SINDIKATOV JE IZDAL AKTUALEN PRIROČNIK KAKO AKTIVIRATI NOVI SISTEM DELAVSKEGA SOUPRAVLJANJA z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Avtor. Mato Gosriša Priročnik je uporaben tudi za strokovne delavce v podjetjih. Naročite ga lahko pri Svetu kranjskih sindikatov, Kranj, Slovenski trg 3, tel. 064 / 213-280 Seminarja o soupravljanju in o splošni kolektivni pogodbi, ki ga je ob sodelovanju priznanih slovenskih strokovnjakov dne 13. in 14. septembra na Brdu pri Kranju organiziral Študijski center pri Svetu kranjskih sindikatov, se je v dveh skupinah udeležilo skupno 122 sindikalnih aktivistov iz podjetij in zavodov. - Foto: A. Boc ■ NOV RAZPIS POSOJIL Sindikalni sklad pri Svetu kranjskih sindikatov pripravlja nov razpis za ugodna gotovinska in namenska posojila v višini preko 20 milijonov SIT. Razpis bo objavljen v oktobrski Številki IKS-a. ALI STE PRAVILNO TARIFNO RAZVRŠČENI? Dopolnitve prvega člena splošne kolektivne pog od- be za gospodarstvo (SKP) so po mojem mnenju aaleC najpomembnejša pridobitev nove pogodbe, ki je bil* podpisana 9. julija letos, šele te namreč vnašajo \ sedanji, v praksi pogosto popolnoma izmaličeni plačn' sistem nekaj logičnega reda. Tudi v številnih kranjskih podjetjih doslej enostavno ni# razumeli ali pa niso hoteli razumeti bistvenih razlik in te* meljnih principov podjetniškega plačnega sistem3' uvedenega s kolektivnimi pogodbami, v primerjavi z bivših sistemom "delitve sredstev za osebne dohodke in skupn? porabo", določenega s prej veljavnimi samoupravni^ splošnimi akti. Mnogi odgovorni vodilni in strokovni delavC žal tudi danes še ne ločijo med bivšim delitvenim in sedanj'f11 stroškovnim principom plačevanja dela, med tarifnimi plačilnimi razredi ter različnimi podlagami za tarifo^ razvrščanje delovnih mest, med osnovnimi in izhodiščni"^ plačami itd. Zato še vedno niso redki primeri, ko je na pritf* delavec oziroma delovno mesto z zahtevano srednjo ^ brazbo namesto v petega, razvrščeno v drugi ali tretji tari'f1 razred z občutno nižjo osnovno plačo od izhodiščne, ^ podobno. Naša strokovna prizadevanja za odpravo tovrstn"1 anomalij so bila žal v mnogih primerih neuspešna samo za10' ker prej veljavna splošna kolektivna pogodba ter panoŽ^ kolektivne pogodbe niso izrecno določale sicer popolnofl13 logičnih osnov za tarifno razvrščanje delavcev. Ko smo meljevali, da so tarifni razredi identični s stopnjami strokovfle izobrazbe v veljavnem šifrantu poklicev, in da je torej ie* meljni kriterij za razvrščanje delavcev oz. delovnih mest v enega izmed devetih tarifnih razredov izključno zahtevan* strokovna izobrazba, smo običajno dobili odgovor: "Kje pa Kj piše?", in smo bili nemočni. Tudi sodna praksa je namreč H temeljila na preveč gramatikalni razlagi sicer pomanjkljiv"^ določb SKP. Sedaj k sreči vse to vendarle lepo in jasno ter izrecno pj^ v prvem členu nove SKP, ki ga je treba uporabljati tudi v povezavi s 37. členom. Temeljni kriterij za razvrščanje v tarifne razrede je zahtevana stopnja strokovne izobrazb*/ ostali elementi zahtevnosti delovnih mest (odgovorno*1; napori pri delu, pogoji dela) pa pridejo v poštev šele m rangiranju delovnih mest naprej v plačilne razrede (grup*' znotraj istih tarifnih razredov. Nobeno delovno mesto * določeno stopnjo zahtevane strokovne izobrazbe pa ne mo1* biti plačano manj kot znaša dogovorjena izhodiščna plača t* tarifni razred, ki ustreza tej stopnji strokovne izobrazbe (g'e) tarifno prilogo k SKP!). Na podlagi spodaj objavljene tabele, ki smo jo izdelaliJ pomočjo veljavnega šifranta poklicev, lahko torej enostavno preverite, ali je vaše delovno mesto razvrščeno pravi tarifni razred. Tarifni Stopnja Zahtevana razred zahtevnosti dela stopnja izobrazbe ^ enostavna dela manj zahtevna dela srednje zahtevna dela zahtevna dela triletna bolj zahtevna dela zelo zahtevna dela visoko zahtevna dela najbolj zahtevna dela izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela osnovna šola polkvalifikacija (priučitev) dveletna strokovna šola poklicna šola srednja (4-letna) šola višja šola visoka šola magisterij, specializacija doktorat znanosti Če ste ugotovili, da so vas oziroma vaše delovno mest razvrstili prenizko, se takoj obrnite na vašega sindikalne^ zaupnika! Stvari je treba čimprej spraviti enkrat za vselej red. Mato Gostiša, dipl. iuf< Strokovnjaki nam za danes napovedujejo *S/ JJjfoo vreme, jutri pa naib" se zopet SS/frSs Poslabšalo in nato nekaj dni zadržalo slabo vreme. LUMIM6 SPR€M€MB€ Jutri bo ob 21.32 nastopil prvi krajec, zalo naj bi ojjo po Herschlovem vremenskem ključu lepo ^JJ °o severu ali zahodniku in dež ob jugu ali jugozahodniku. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE No. tokrat je bilo pa res več sreče. Dobili smo namreč zelo zajeten kup vaših odgovorov, da so na sliki Jesenice, za katera sta značilna železarstvo in hokej. Na obeh starih razglednicah so bile Jesenice z Očetka stoletja. Saj ni nič narobe, če si neki kraj ogledamo tudi na več različnih starih razglednicah, to je tudi namen naše rubrike, in si s tem ustvarimo sliko, kako je bil ta kraj videti nekoč, pred 80 ali 100 letih, ko so bili še tam, kjer se zdaj razprostira železarna, travniki in njive. Danes so Jesenice znane predvsem po železarstvu in seveda hokeju, tem tako Priljubljenem športu. Nova hokejska sezona se bo ravnokar spet Omahnila in Jeseničani in drugi ljubitelji tega športa bodo gotovo vneto navijali za svoje fante. Tokrat je žrebala naša tajnica Marija in k nagradam, v vrednosti po 1.000 SIT, pomagala naslednjim petim nagrajencem: 1. Damjan Demšar, Brankovo nas. 68, Škofja Loka; 2. Marjan Obid, Bokalova 15, Jesenice; 3. Mirni Rotar, Podnart 67; 4. Mojca Mezek, Strmica 4, Selca; 5. Doroteja Poljanec, Dovje 82, Mojstrana. Čestitamo! Danes pa objavljamo razglednico z datumom 28. julija 1936, na njej pa je cerkev, ki je, kot pile pošiljateljica svoji prijateljici, "od Kranja oddaljena uro in pol hoda". Ugotovite, za kateri kraj in cerkev gre, odgovore pa nam pošljite do prihodnjega petka, 24. septembra, mi pa bomo izžrebali pet nagrajencev, ki bodo prejeli nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Veliko sreče pri ugotavljanju in pri žrebanju vam želimo! VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o. Kdor išče, ta najde — v mami Oktober (se bo začel) v Kranju Malo za šalo, po zaslugi Staneta Knifica oziroma Glasbene agencije Knific Kranj pa le "kako zares", se bo letošnji Oktober začel v Kranju. Torej se bo vendarle zgodilo tisto, da bosta tudi Kranj oziroma Gorenjska dobila prireditev, ki bo na področju narodnozabavne glasbe popestrila dogajanje tudi v tem delu Slovenije. Od 8. do vključno 10. oktobra bo na Gorenjskem sejmu v Kranju veseli oktober, na otvoritvenem dnevu letošnjega Kranjskega oktobra pa bodo izbrali najboljšo med najboljšimi letošnjimi vilami na področju narodnozabavne gladbe. Že nekaj časa seje šušljalo, da Glasbena agencija Knific deluje raje po Sloveniji in da bi vendarle lahko naredila tudi kaj v Kranju. Bo Oktober v Kranju takšna prireditev? "No, da se v Kranju "v okviru agencije Knific" nič ne dogaja, ni ravno res. V prid tej trditvi je na primer prednovoletna prireditev v Kinu Center skupaj z Radiom Kranj. Res pa je, da je prav zanimanje za to prireditev spodbudilo zamisel, da bi pripravili nekaj več. Tako smo prišli do prireditve z naslovom Oktober v Kranju." Naslov nehote spominja na Miinchen. Pa bo med kranjsko in munchensko prireditvijo kakšna podobnost? "Pravzaprav bi lahko rekel, da naj bi bila kranjska kar nekakšna kopija oktobrskih dnevov v Munchnu; še posebno oba dneva po otvoritvi. Tako naj bi bil 9. in 10. oktobra v Kranju nekakšen gorenjski praznik piva. Takrat načrtujemo različne zabavne prireditve in igre povezane s pivom, nastope pihalnih orkestrov in še vrsto drugih dogajanj. Vse pa se bo odvijalo v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma." Oktober v Kranju se bo začel s prireditvijo Naj viža. Bo 8. oktobra v Kranju izbrana kakšna posebna, najboljša melodija? "Prav to je zamisel prireditve in začetka Oktobra v Kranju, za katerega, upam, da bo postala tradicionalna prireditev. Prvi dan oziroma 8. oktobra se bodo v večnamski dvorani predstavili vsi letošnji narodno zabavni ansambli z melodijami, s katerimi so zmagali na letošnjih festivalih v Sloveniji. Tako bomo slišali, prireditev bo v soboto ob 20. uri predvajana tudi na prvem programu razvedrilnega programa Radia Slovenija, vse naboljše, obiskovalci Stane Knific - Glasbena agencija Knific Kranj pa bodo i/brali najboljšo med najboljšimi. Nastopili bodo tudi Veseli muzikantje s posebnim zabavnim programom." Torej bo Oktober v Kranju nekakšen festival slovenskih festivalov s področja narodnozabavne glasbe? "Morda je opredelitev festival festivalov malo preveč smela in ne ravno najbolj pravi izraz. Res pa je, da bo pokrovitelj te prireditve Izvršni svet občine Kranj in bo najboljši melodiji fodeljen Zlati prstan Kranja, ravzaprav nas je prav odločitev Izvršnega sveta občine dokončno spodbudila, da prireditev skupaj z Radiom Slovenija pripravimo in hkrati na neki način predstavimo zamisel bodočih Oktobrskih dnevov v Kranju in na Gorenjskem. S pripravo prireditve smo ta trenutek že tako daleč, da bi lahko malce simbolično napovedal, da se bo gorenjski oktober letos začel v Kranju." A. Žalar Tržiški vrtci so povabili malčke in odrasle Dan razvedrila in pomoči Izkupiček nedeljske prireditve bo izboljšal možnosti za delo v vrtcih. Tržič, 19. septembra - Septembrska prireditev "Ciciban, dober dan", ki jo že nekaj let zapored prireja Vzgojnovarstveni zavod Tržič v počastitev svetovnega dneva otroka, iz leta v leto bolje uspeva. Kljub deževnemu vremenu je okrog 70 delavcev zavoda do zadnjega dne vztrajalo s pripravami za letošnje srečanje v vrtcu Deteljica, je pohvalila njihovo prizadevnost ravnateljica Erna Anderle. ^o lepe lutke so naredili v ~cu, da bova eno kar kupila. Vzgojiteljice so izdelale lutke, pajace in broške, kuharice so napekle potice in pecivo, mož ene od vzgojiteljic se je lotil peke palačink, obiskovalcem pa so ponudili tudi bogat srečelov. Vse to je dalo nekaj J^jki slikar Vinko 1 *vdušen nad izdelki malih stoikov. Joj, tale kuhar z belo kapo pa nacara barvne palačinke! tolarjev, s katerimi bodo nakupili najbolj potrebne pripomočke za delo v vrtcih. Z nagradami darovalcev (med njimi je bil tudi Gorenjski glas v povezavi s prodajalci igrač Bbu-rago) so se oddolžili kupcem srečk, z imenitnim programom pa so razvedrili predvsem množico otrok. Zbranim so (brezplačno) igrali tržiški godbeniki, ansambel KUD Podljubelj in skupina Abrakadabra, zapeli so otroci v zboru Sončni žarek, zaplesali pa skupina Miš Maš in mali folkloristi ansambla Karavanke. Prikupna Jelena Jukič je k nastopu povabila tudi mlade talente iz vrst gledalcev. Za vse' druge se je našlo dovolj razvedrila v delavnicah za mlade likovnike, oblikovalce, lutkarje in mizarje. In povrh vsega je marsikakšna skuštrana glavica dobila novo podobo v frizerskem kotičku na prostem! Kot so obljubili prireditelji, bo prihodnje leto vsaj tako veselo. • Stojan Saje Ali nas bodo doma spoznali, če se vrnemo z novo pnčesko? jtjl0X?0^jtt Polnočni poljub Skupina Magnet iz Murske Sobote je na slovenskem prizorišču 20 let, prvih 13 let je spremljala znane glasbenike, zadnjih 7 let pa se je določila za avtorsko ustvarjanje. Izdali smo pet samostojnih audio kaset: Bodi srečna Julija, Oženil se bom, Vsi so venci vejli, Prstan poklanjam ti ter Polnočni poljub in največje uspešnice. Nov projekt skupine Magnet nosi naslov Polnočni poljub in največje uspešnice, ki je izšel v obliki kasete s 60 minuta mi glasbe ter laserske CD plošče v trajanju 68 minut glasbe pri ZOM - Glasbenem založništvu Helidon. Že sam naslov po ve, da gre za prerez sedemletne ustvarjalnosti murskosobo ške skupine Magnet, skladbe pa so bile posnete v letih 1988 1992. "Uvodni Super mix v trajanju 9.10 minut je disko verzija venčka petih uspešnic: Vunjakovih ljubezenskih skladb Vrni se domov, Helena, Spet potujem drugam in Ana, nanje se navezujejo Fliserjeva Moja Marička ter Novkovičeva Adijo ljubica, kjer v duetu z Mihom Balažičem prepeva Simona VVeiss. Naslovna skladba Polnočni poljub je nova, počasna umirjena pesem, namenjena ob slovesu leta z bogatim vokalnim zborom. V dalmatinskem melosu je skladba Ti si zame rojena v regie ritmu avtorja Z. Runjiča. Po poplavi pesmic o mamah različnih avtorjev, ie v ritmični rumbi očetom tolažeče posvečena skladba z naslovom Ne jouči oče, ki je bila izvedena na festivalu Vesela jesen - Maribor '92. V angleškem valčku je ubrana prav tako veselojesenska (Maribor '92) veseljaška pesem Zapojmo pajdaši z močnim pevskim zborom, kvarteta Radia Murska Sobota. Popularnega "Vojaka" Braneta J. Vunjaka, ki ima naslov Jutri sin slovenski bo vojak smo Magneti posneli v novi countrv verziji. Za vesele družbe je namenjena pivska Pijmo ga, pijmo, finalistka Marjance '90, druga skladba, prav tako finalistka Marjance '91, pa je naravnana domoljubno za zdomce - Nasvidenje in srečno pot. Za čestitke se je opri jela skladba Danes je tvoj rojstni dan, zaročna Prstan poklanjam ti v sambi ritmu obljublja zvestobo, namesto potrditve v zakonu pa nadaljuje poskočna poročna himna Oženil se bom, finalistka Marjance '89. Melodije pop skupine Magnet so obdelale najrazličnejšo ljubezensko tematiko. Otroška in najstniška disko himna ima enostavno in zgovorno besedilo Ona miga, Vunjakova Bodi srečna Julija je spomin prekmurskega fanta na dekle z Gorenjskega, zasanjana Poljubi me nežno, kot nalašč za zaljubljene; Monika pa je nežna, zasanjana balada in ena najlepših skladb Magneta. Vsi so venci vejli je priredba ljudske prekmurske pesmi, ki tudi v glasbenem smislu ponazarja izročilo pokrajine in izraža otožnost prekmurskega sveta," je povedal vodja skupine Magnet Jože Ružič. CD plošča ima enak program kot audio kaseta, dodane pa so skladbe Vzemi solzo za spomin, kjer v duetu z Mihom Balažičem prepeva Simona VVeiss, ki je na glasbo Gorana Šarca napisala tudi besedilo. Za zaključek pa je še prva hit uspešnica kot spomin na začetke glasbene kariere Ne odhajaj še, Julija... Kar sedem skladb je prispeval Jože Rušič, po tri sta dodala Goran Šarac in Brane J. Vunjak, po eno kompozicijo pa Z. Runjič, A. Baša in J. Glažar, besedila pa so ob avtorjih skladb napisali: Simona VVeiss, Boris Vučkič in Suzana Potrč. Aranžmaji so delo Gorazda Kozmusa, Borisa Vučkiča, Gorana Šarca in Braneta J. Vunjaka. Drago Papler Vsak polensi petek na RADIU ZIRI IZ ŽIVLJENJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI V oddaji Iz življenjakrajevnih skupnosti se bomo v petek^. 9.1993,podali v KS Lučine. Po Lučinah se bo sprehajala ga. Milena Miklavčič. Zapojte kaj, otroci, spodbujata obiskovalce Jelena Jukič in član ansambla Abrakadabra. Gorenjski glas in Pioma Bled - nagradna nanizanka MIKLAVŽEV RAČUNALNIK Do Miklavža boste v Gorenjskem glasu lahko sodelovali v nagradni nanizanki, ki jo pripravljata GORENJSKI GLAS in PIOMA BLED skupaj s pokrovitelji posameznih kol v nanizanki. Nagradna Igra je vsakič drugačna, v njej sodelujete s pravilnim odgovorom (ki ga pošljete na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj, Zoisova 1). V nagradni nanizanki sodelujejo tudi vsi kupci v trgovini podjetja PIOMA Bled v času od 14. septembra do 3. decembra z nakupom nad 1.000,00 tolarjev. Vsak pravilni odgovor v posamezni uganki konkurira za eno od nagrad pokrovitelja uganke + v končnem žrebanju še enkrat za MIKLAVŽEV RAČUNALNIK, ki ga podarja Pioma, In druge lepe nagrade. POKROVITELJ II. KROGA NANIZANKE ŽELEZNINA RES d.o.o. Mnogi izmed Vas prav gotovo poznate naši trgovini na Bledu (Živila center) in v Radovljici (Emona market center). V njih Vam nudimo zares pestro izbiro barv, lakov, čistil, lepil, pribora, orodja... V Radovljici imamo v zalogi tudi vodovodni material in material za centralno ogrevanje. Ne odlikuje nas zgolj pestra ponudba, pač pa tudi zares NIZKE CENE. Če še niste bili v naših trgovinah, Vam svetujemo, da nas čimprje obiščete in se sami prepričate. Nagradno vprašanje it. 1 v II. krogu: KOLIKO STANE OLJNI GORILEC BELTUR S PREDGRETJEM V TRGOVINAH ŽE- LEZNINE REŠ (na Bledu in v Radovljici)? A) 56.749 B) 60.300 C) 72.320 tolarjev (na dopisnico napišite črko, ki označuje pravilni odgovor ter jo pošljite do vključno torka, 28. septembra, na: GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj) Nagrade pokrovitelja II. kroga nagradne nanizanek ŽELEZNINE RES: 1. stiskalnica za sadje 2. nakup v Železnini REŠ v vrednosti 7.000.- SIT 3. nakup v vrednosti 5.000.- SIT v trgovinah Železnine REŠ 4. nakup v vrednosti 2.000.- SIT v Železnini RES 5. nakup v vrednosti 1.000.- SIT v Železnini RES m in ZAUPANJE V KVALITETO Ljubljanska 13/a Bled tel./fax 064/77-426 OSEBNI RAČUNALNIKI NA 3 OBROKE Oves Proti utrujenosti in revmi Uporabe ovsa v obliki kosmi-čev in brez plev ni treba posebej razlagati, saj so dobro preizkušeno hranivo pri dietah za odpravljanje motenj pri prehranjevanju, pri oslabelem želodcu in za krepitev po težjih boleznih. Zdravilno pomemben je pomirjevalni učinek ovsene tinkture. Pripravimo jo iz razredčenega vinskega cveta, ki mu dodamo rahlo strta ovsena zrna (na en del zrnja vzamemo deset delov vinskega cveta). Petnajst kapljic razredčimo z vodo in vzamemo za pomiritev in kot uspavalo. Iz približno 100 gr sesekljane slame, ki jo pol ure kuhamo v treh litrih vode, dobimo dodatek kopelim, odlično sredstvo proti vseku, protinskim in revmatičnim bolečinam ter težavam z jetri in ledvicami; pomaga tudi pri težavah z vranico in živci ter pri nespečnosti. Gornje smo vzeli iz knjige NARAVNI ZDRAVNIK -zdravje iz zdravilnih rastlin, ki je izšla pri SLOVENSKI KNJIGI. Gobe očistimo (namesto lisičk lahko vzamemo tudi šampinjone ali kakšne druge gobe), odcedimo in sesekljamo. Nato sesekljamo čebulo in jo zarumenimo na maslu. Dodamo gobe in vse skupaj začinimo s soljo, poprom in muškatom. Mleko, jajca, moko, ovsene kosmiče, gobe in zelišča dobro zmešamo in iz testa spečemo palačinke. Naložimo jih na ogret pladenj in jih ponudimo z zeleno solato. i\iKiisiTnminiLi\iT(Dm PRAVI ZDRAVNIK V VAŠEM ŽEPU (objavljen v torkovi številki na 10. strani) 7ASTOPNIK VITALIS d.o.o. BROD 24 v a c i rl\/cmi\r\ 68000 NOVO MESTO ZA SLOVENIJO Tel. (068) 21-093, 28 073 Kaj pa o ovsu pravi ljudsko zdravilstvo in Willfort? Posebno vidno mesto pripada ovsu v prehrani bolnikov. Redkejši ali gostejši sluz iz ovsenih kosmičev ni samo ena izmed najbolj zdravih in korismih jedi, ampak tudi eden od najboljših dietnih obrokov. Za rekonvalescente, ki so bili operirani na ielodcu ali črevesju, skoraj ni boljše hrane, kot je oves, pripravljen v najrazličnejših oblikah. Tako kuhajo med drugim oves z mlekom v kašnato jed različne gostote ali pa kuhajo ovseno kašo ter dodajajo mleko ali mrzlo smetano šele pri pripravi jedi. Juha iz ovsenih kosmičev je priporočljiva pri boleznih prsi in grla. Pri telesni izčrpanosti po daljši bolezni pripravimo naslednjo jed: 1 jedilno ilico ovsene kaše ali ovsenih kosmičev damo v 1/2 litra vode, pustimo stati 1/4 ure in na koncu dodamo medu in nekaj limoninega soka. Tako pripravljeno jed jemo počasi z ilico. Tudi naslednja pijača je zelo poživljajoča in krepilna: 2 litra ovsa 8 do 10-krat operemo v sveli vodi, nato pa napol skuhamo v 3 litrih vode in takoj odcedimo. Ko se izvleček primerno ohladi, ga osladimo z medom. To pijačo pijemo po polirkih čez ves dan. Z omenjenimi jedrni in pijačami lahko ob rednem uživanju dosežemo viden uspeh celo pri jetiki, povrhu pa ne pomagajo samo pri premagovanju nevarnih kriz, ampak tudi vplivajo na obnavljanje celotnega organizma. S tem veliko prispevajo k ozdravljenju. poskbszlTio se me Vegetarijansko poletje Palačinke z ovsenimi kosmiči in lisičkami 300 g lisičk, 1/2 čebule, 25 g masla, 200 g moke, 2 žlici ovsenih kosmičev, 1 jajce, 6 dl mleka, olje za pečenje, sol, poper, muškatni orešek, maj ar on ali pehtran, peteršilj. Pripravimo se na zimo Zelenjava za rižote, polivke 5 kg paradižnika, 10 čebul, 1 glavica česna, 2 kg paprikt, bazilika, origano, 2 del olja, sladkor. Najprej na olju prepražimo drobno sesekljano čebulo, nato na kocke narezane očiščene paprike. Paradižnik narežemo, prekuhamo in ohlajenega prepasiramo ter dodamo papriki i" Čebuli. Lahko pa dodamo tudi le drobno narezanega in ga dušimo s papriko vred. Če želimo grobo zelenjavo, jo pustimo v koščkih - to bo najbolj primerno za rižote, če pa jo namenimo za polivke, pa vse skupaj zmeljemo. Zmes še enkrat prevremo, solimo in dodamo sladkor (po želji, vendar naj ga nekaj žlic le bo, ker bo okus polivke oziroma zelenjave polnejši) ter dišavnice, baziliko in origano. Tako kuhano zelenjavo z* zimo vroče polnimo v manjše kozarce oziroma stekleničke od kečapa in podobne, ki se patentno zapirajo. Stekleničke kozarce moramo seveda dobro očistiti, sprati in segreti do 1$ stopinj v pečici. Napolnjene polagajmo na primerno debelo plast časopisnega papirja in poknjmo s kuhinjskim prtičem. povrhu pa še z odejo. Tako jih pustimo stati čez, da se počasi ohladijo. Ta polivka je odlična za na makarone, svaljke, k pire krompirju in podobnem. Črno - belo Če ste morda ujeli na televizijskih zaslonih stvaritve evropskih modnih ustvarjalcev za jesen, ste lahko videli, da bo črna barva spet dominirala. Tudi to jesen bodo modne dolge jakne in kratka ozka krila. V kombinaciji z belo bo ta eleganca še posebej poudarjena. Morda si omislite model, ki vam ga predstavljamo. Še bolj modno bo, če boste zraven nosili še čevlje v osrednjem črno-belem zebra vzorcu jakne, pa tudi elegantne črne bodo čisto dovolj lepe. A\ i OBVEŠČAMO ~ NAŠE KUPCE I POSEZONSKA M i j RAZPRODAJA MlWK0^*HKL^ < 1 • SENČNIKI g§|| /120-0250 JHiMšHB* ■ • KVALITETNE m 4 i^^f VRTNE GARNITURE I fl za 19.900 SIT IMAMO V ZALOGI: • PISALNE MIZE že za 9.500 SIT | • POSTELJE w od 8.800 SIT • LIFTOMATE od 4.400 SIT • OTROŠKE SOBE že za 65.000 SIT i ' iM\ moderni interieri C^^Primskovo, Kranj, tel. 242-133 • Titov trg, Kranj, tel. 222-177 • Skladiščna 5, Jesenice, tel. 81-179 VRTILJAKOVA LESTVICA Z ROMANO KRAJNČAN IN RADIOM KRANJ Romana vas hvali, kako pridno pošiljate kupončke za njen glasbeni vrtiljak. V torek sta bila izžrebana tudi nova glasovalca, ki prejmeta darilo Gorenjskega glasa: majico in kuli. To sta Nina Obid z Jesenic, Bokalova 15, m Jernej Pogačar z Bohinjske Bele 47. Vrstni red petih skladbic, ki ta mesec nabirajo vaše glasove, je od prejšnjega torka že nekoliko spremenjen. Lestvica je zdaj taksna: 5. LA MIA AUTOMOBILISSIMA VELOCISSIMA DI CARTAPECORA - RICCARDO DUECENTO 4. LEPA - JANA GRUDEN IN ONE MAN BAND 3. MAČJE LETALIŠČE - NECA FALK 2. QUESTO SAMBA - CARMEN PEREIRA GUERRA L DA PRIJAZNA BODO JUTRA - ROMANA KRAJNČAN IN OTR. ZBOR OŠ FRANCE PREŠEREN Danes ob 18.IS bo na Vrtiljakovi lestvici Radia Kranj novo žrebanje glasovnic, Romana pa napoveduje tudi zanimive goste. Iz Glasbene šole v Kranju bodo prišli učenci Tatjane Žepič, ki so pred kratkim za slovensko televizijo posneli glasbeno pravljico Zabiča Regica. Pravljico bomo menda lahko videli na televiziji za letošnji Božič. Skratka, ob 18.15 napnite vaša ušesa, še naprej pa seveda nosljajte tudi kupončke iz Gorenjskega glasa na naslov: Vrtiljakova lestvica, Radio Kranj, 64000 Kranj. KUPON GLASUJEM ZA PESEM: NASLOV: Pošljite na Vrtiljakovo lestvico, Radio Kranj, 64000 Kranj Mali oglas Prodam šolsko nalivko po zelo ugodni ceni. Je zelene in modre barve. Šifra: piše same pravilne odgovore. .Alenka Osredkar, 8. r. OS Bistrica pri Tržiču NAGRAJENI SPIS Spremenjena šola Počitnice so minile in spet imamo pouk. Čeprav zelo rad hodim v šolo, postane dolgočasno. Vsak dan isto. Najprej matematika, nato slovenščina, družba in pa malo telovadbe. Zato sem le večkrat razmišljal, kakšna bi bila lahko drugačna šola. Ker zelo rad dolgo spim, bi s poukom začeli šele ob desetih. V razredu bi sedeli po lelji, vsako uro drugje. Tudi učiteljica ne bi vedno sedela spredaj, ampak bi bila včasih tudi zadaj. Kontrol k sploh ne bi pisali, saj se ve, da smo vsi pridni in zelo pametni učenci. V naši spremenjeni šoli bi predvsem spremenil malico. Podaljšal bi jo na pol ure in močno popravil jedilnik. Upošteval bi lelje vsakega učenca. To pa pomeni, da bi jedli pice in pili kokakolo. Dvakrat na teden bi se obvezno morali učiti samo o dinozavrih. Predmet bi se imenoval zavrolo-giia. Dinozavre bi risali, gledali filme, skratka, se o njih pogovarjali. Taka bi bila šola po moje, čeprav je tudi ta, ki jo imamo sedaj, kar dobra in prijazna. . Uroš Bešter, 4. c r. OŠ Železniki Tudi ob koncu tega šolskega leta bomo nekaj izbranih dopisnikov Kvabili na nagradni izlet. Kam bomo šli in kdo bo naš gostitelj, vam mo povedali prihodnji torek, že zdaj pa vam zagotavljamo, da se bomo imeli vsaj tako lepo, kot smo se na zadnjem izletu v Železnikih. Zato vas vabimo, da pišete, kar se da zanimive spise, dobre pesmi, lahko nam pošljete tudi kakšno uspelo risbo. Vsak teden bomo izbrali po enega nagrajenca in ga posadili na avtobus. Tokrat objavljamo ime prvega potnika. To je Uroš Bešter iz šole v Železnikih, katerega simpatični spis o spremenjeni šoli objavljamo. Naš novi vrtec Končno smo tudi otroci na Brezjah dobili svoi VRTEC! Stoji sredi vasi, v domu krajanov. Naš vrtec je prostoren in zelo lep. Ker je v prvem nadstropju, moramo previdno po stopnicah. Kadar gremo navzdol, večji otroci primemo mlajše za roke in jih varujemo. Najmlajši otroci v našem vrtcu so: Aljaž, Mateja, Polona, Karmen, Saša, deset otrok pa nas je že "malih šolarjev". Fino v vrtcu je tudi to, da smo v skupini lahko skupaj bratci in sestrice. Mlajši otroci gredo po kosilu počivat, včasih pa gre z njimi tudi kdo od večjih otrok, ker je zelo prijetno počivati na novih posteljicah. V vrtcu smo šele teden dni, a Dragica in Mojca, ki skrbita za nas, pravita, da smo zelo pridni. Naučili smo se že novo pesmico Krokodil Murimir, veliko plešemo, rišemo, pojemo, največ pa se igramo in pogovarjamo. Pridite kdaj na obisk, boste videli, da se imamo res lepo! Lepo pozdravljamo vse v uredništvu in vse bralce vašega časopisa. Otroci iz vrtca na Brezjah z Dragico in Mojco Filmska nagradna uganka V zadnji nagradni uganki sm° zahtevali imena treh igralcev # filma Napihnjenci. Nekateri ste se potrudili in jih napisali veČ; Charlie Sheen, Valeria Golino, Lloyd Bridges, Richard Crenna, Miguel Ferrer, Rowan Atkinson. »J** Brenda Bakke. No, za žrebanje so, kot rečeno* zadoščala tri. P£ par brezplačnih vstopnic, ki ji*1 podarja Kino podjetje Kranj, j6 žreb namenil Andreju DolencU) Zg. Bitnje 27, 64209 Žabnica, >0 Simonu Trikanu. C. Jaka Platiše 3, 64000 Kranj. Čestitamo. V četrtek bodo v kranjskem kinu Center začeli vrteti ameriškf film Zadnji dobri možje v režij1 Roba Reinerja. Osnova filma je uspešna broadvvavjska drama ° odvetniku vojne mornarice in njegovem neizprosnem iskanju resnice med vojaškim sojenjem. Primer je na videz rutinski; mlada vojaka sta obtožena umora člana njunega voda na Kubi' Nesrečni mornar je bil namreč žrtev samovoljnega kaznovanj"^, ker ni spoštoval ukazov. Napisal je pismo, v katerem je grozil, oa bo v zameno za premestitev prijavil nelegalno streljanje. Vojska želi tihe in čimprejšnje oprostitve obtožencev. Brani ju mladi odvetnik Danief Kaffee (Tom Cruise), spreten in sposoben, » rahlo površen, vendar tokrat odločen, da bo ravnal po svoji vesti. Čeprav s tem postavi na kocko svojo kariero. Ob Tomu Cruisu sta v vidnejših vlogah zaigrala še Demi Moore in Jack Nicholson. Nagradno vprašanje za vas: naštejte vsaj tri filme, v katerih j* igral simpatični Tom Cruise. Odgovore pošljite na dopisnicah if petka, L oktobra, na naslov: CP Gorenjski glas, 64000 Kranj* Zoisova 1 • Filmska uganka. P.S. Naš vrtec smo tudi narisali. [SREDA, 22. septembra 1993 10.25 Hovl, angleška nanizanka J0.60 Videošpon ' '■30 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo '2.06 Kronika, kanadska dokumentarna serija •2.30 Preživetje v avstralski divjini, avstralska dokumentarna se r'ia ]3.00 Poročila '3.06 Poslovna borza 16.26 Po vojni, angleška nadaljevanka '6.16 Svet poroča 18.00 TV dnevnik 1 ".10 Oscar Junior, zaključna prireditev iz Madžarske 18.16 RPL ^tin v vrsto, TV igrica 19-18 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19« Šport 2006 Žarišče 20.30 Film tedna: Cheb, francosko- alžirski film 22.10 TV dnevnik 3, Vreme g-34 Šport 22.40 Sova; čb ameriška burleska, Kamilična trata, angleška nadaljevanka 14.40 Magija + moda 15.30 Omizje 16.46 Brooklvnski most, ameriška nanizanka 17.15 Sova, ponovitev 18.46 Analitična mehanika, nemška izobraževalna serija 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 šport 20.10 športna sreda 22.30 Oči kritike 8- 00 TV koledar 8.15 Slika na sliko 9- 00 Cirkuška partnerja 9.25 Sno-°PV 10.05 TV šola 11.30 Huckleberv Pinn in njegovi prijatelji 12.00 Poročila 12.05 Luč svetlobe 13.05 Monoton 13.35 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.05 Lovec na pivo, dokumentarna oddaja 14.35 Murphv Brovvn 15.10 Napačnega človeka imate, nanizanka 16.00 Poročila 16.10 Tom in Jerrv kot otroka 16.35 Afternoon report 18.05 Sto let avtomobilov 18.30 Loto 18.36 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.06 Loto 20.10 Pot upanja, švicarski barvni J'™ £45 Znanstvena razprava 22.35 TV dnevnik 23.06 Slika na sliko , ,.,„... 19.30 TV dnevnik 20.10 Sitting Pret-ty 20.46 Napačnega človeka imate, nanizanka 21.40 Preživeti v divjini 22.15 Patrola na Sunsetu, ameriška nadaljevanka 23.00 Glasbeni večer 0.00 Horoskop 9.00 CMT 9.45 A Shop 10.00 Ma cneil in Lehrer komentirata 11.00 Poletje v školjki, ponovitev slovenskega filma 18.45 Pred poroto, 2. del 20.10 Poročila 20.30 Elizije -Tao. zdravje, šarlatani, 1. del 21.00 Med dvema ognjema 22.00 Ročk starine 22.30 Poročila 22.50 Pred Poroto 23.35 A shop 23.50 CMT 9.00 Cas v sliki 9.06 Pri Huxtablovih 9.30 Jurrasic park, vrnitev dinozavrov, ponovitev 10.15 Znanost 10.30 Parrv Mason 13.00 Čas v sliki 13.35 iri ženske 14.46 Družina Meier 15.00 Tintifax in Tantafix, lutke 15.30 Prav tako zgodbe 16.40 So-und Check 16.50 Pustolovščina na Karibih 16.15 Potovanje po svetu izumov 16.35 Kremenčkovi 17.00 SLOVENIJA 1 MLADOST francosko alžirski barvni film; Mervvana Kechida, devetnajst letnega alžirskega mladeniča, ki se kot imigrant drugega po rodu že čuti Francoza, nima pa urejenih papirjev, izženejo v domovino prednikov. Tam mora takoj v vojsko. Fant se temu poskuša prilagoditi, vendar mu ne uspe - Alžirija je zanj "tuja", jezika in navad ne pozna. Znajde se pred veliko odločitvijo: naj za vsako ceno zapusti državo, ki ga hoče obdržati in se vrne v drugo, ki ga je resda zavrnila, vendar je to njegova prava domovina. SLOVENIJA 1 KAMILIČNA TRATA zadnji del angleške nadaljevanka; Mala Sophv hitro odrašča. Odločila se je, da ne bo več hodila v šolo. Ko Sarah obišče Heleno, najde Sophv in Tonvja, nekdanjega Pollvjinega ljubimca. Ob tem odkritju je zaprepadena, zato mora dekletce takoj z njo h Calvpso. Calvpso, ki je nosečnost ne razveseljuje preveč, Sophv ponudi, naj ostane pri njej... Leto 1984. Družina se udeleži pogreba Maxa Erstevveierja Sophv nosi s seboj skrivnost, ki jo je skrbno hranila štirideset let... Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Oče potrebuje ženo 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Struppi je izginil, nemški TV film 21.46 Pogledi od strani 21.56 Evro-policaji 22.50 Operacija Julija, britanska kriminalka 0.30 Čas v sliki 0.35 Prijateljica moje žene, ponovitev 2.10 Poročila/1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi od strani 15.40 Evropske železniške postaje 16.10 Soncu naproti 17.00 Poklicno izobraževanje 18.00 Cosbv shovv 18.30 Gaudimax shovv 19.00 Regionalna poročila 19.30 čas v sliki/Vreme 20.15 Rdeče-belo rdeče šale, kabaret 21.15 Extra 22.00 Čas v sliki 22.30 šport 22.35 Spomini, pogovor s psihiatrom 23.36 Gavrilo Princip - nebo pod kamni, jugoslo-vansko-nemško avstrijski film 1.06 Round Midnight 1.40 Poročila 12.00 - Napoved programa -12.15 -EPP - 12.30 • Morda ste preslišali 13.00 - Danes do 13.00 -13.40 - Naš zgodovinski spomin - 14.30 - Devizni tečaj - 14.40 - Minute za invalide - 15.00 - Dogodki danes, jutri -15.30 - Prenos dnevno-informati-vne oddaje RA Slovenija - 16.00 -Napoved programa - 17.00 - Obvestila - športni utrinki -17.10 - Zabavno glasbena lestvica 5 + 5 in kle pet ob glasbi - 19.00 - Odpoved programa - 6.40 - Dobro jutro 7.40 - Pregled tiska 9.00 - Gorenjska včerja, danes 9.20 - Tečaji nemškega jezika FOV Kranj 10.40 - Informacije - zaposlovanje 13.00 - Pesem tedna 13.20 -Sadovnjak Preddvor 14.00 - Gorenjska danes 17.20 - Gama meditacija 18.00 - Gorenjska danes, jutri 18.50 - Radio jutri, koristne informacije ČETRTEK, 23. septembra 1993 Glasove čepice - srečke CICIBAN - DOBER DAN Predvčerajšnjim je bila v Tržiču vele otroška veselica "Ciciban, dober dan', na kateri je bil tudi Gorenjski glas z Glasovimi čepicami - srečkami. Včeraj smo iz vrečke, v kateri so se zbiral kupončki s čepic, izvlekli naslednjih 10 številk: 9065, 6577, 4567, 1846, 9100, 1005, 1236, 7877, 9080, 1850. Vse, ki imate čepice s temi številkami, čakajo lični avtomobilčki Bburago v tajništvu Gorenjskega glasa na Bleivveisovi 16 v Kranju. Nagrade prispeva Podjetje HRIBAR & OTROCI Kranj, največji gorenjski grosist za igrače. KINO 22. septembra CENTER amer. druž. kom. MADE IN AMERICA ob 16., 18. in 20 uri STORŽIČ prem. amer. kom. Ml SE IMAMO RADI ob 18. in 20. uri ŽE-LEZAR prem. amer. kom. NAPIHNJENCI 2 ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. melodr. HOVVARDOV KOT ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. drama NESPODOBNO POVABILO ob 19. uri TiSlflVEl 11.30 Revija ljubljanskih zborov 12.00 Analitična mehanika, nemška izobraževalna serija 12.30 Domači ansambli: Ansambel Roberta Zupana 13.00 Poročila 14.56 Pro et contra 15.55 Oči kritike 17.00 TV dnevnik 17.30 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.46 Štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Žarišče 20.35 Četrtkove posebnosti: Norman VVisdom: Live on stage 21.36 Tednik 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.44 šport 22.50 Sova: Novopečeni princ z Bel-Aira. 15. epizoda ameriške nanizanke; Shadovv of the Noose, angleška nanizanka TV SLOVENIJA 2 16.00 Film tedna: Cheb, ponovitev 17.20 Sova, ponovitev 18.35 Že veste 19.05 Poslovna borza 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Kennedvjevi, ameriška dokumentarna serija 21.05 Umetniški večer; Peter 0'Toole, angleška dokumentarna oddaja 8.00 TV koledar 8.10 Poročila 8.15 Slika na sliko 9.00 Cobijeva črta 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.45 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.35 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.05 Poletni premor: Festivali sveta T4.36 Murphv Brovvn 15.10 Napačnega človeka imate 16.00 Poročila 16.06 Komentarji 16.10 čudežna leta, ameriška nanizanka 16.36 Afternoon report 16.50 Učimo se o Hrvaški 18.00 Poročila 18.36 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 V iskanju... 21.10 Italijanska skupnost v Istri 21.40 Ekran brez okvirja 22.50 TV dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.55 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja 19.30 TV dnevnik 20.10 Jeeves in VVooster, angleška humoristična nanizanka 21.05 Izbor mesta prireditelja olimpijskih iger leta 2000, posnetek iz Monte Carla 22.06 Miss Hrvaške za miss sveta 22.25 Napa čnega človeka imate, zadnji del nanizanke 23.15 Metalmanija 0.15 Horoskop 9.00 CMT 9.45 A Shop 10.00 Ma cNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 11.00 Elizije - Tao, zdravje, šarlatani, ponovitev 11.30 Med dvema ognjema, ponovitev 12.10 A Shop 18.00 Ročk starine 18.45 Pred poroto, ponovitev 19.35 CMT 20.10 Poročila 20.30 Bojevnik CY, ameriški film 22.00 Dance sesi-on 22.36 Poročila 22.50 Pred poroto 23.40 A Shop 23.56 CMT 1.00 Video strani KANALA BOJEVNIK CY ameriški barvni film; CYI je robot, najnovejši izum ameriških strokovnjakov. Je popoln vojak, ki se lahko bojuje v vsakršnih pogojih. Med prevozom v bazo, kjer naj bi ga še zadnjič testirali, se CYI pomotoma aktivira in uide. Da ne bi prišlo do pokola, predsednik izda poseben ukaz. TVAVSTRIJA1 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.06 Pri Huxtablovih 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Slika Avstrije 10.30 Pismo, ameriški film 13.00 Čas v sliki 13.10 Tri ženske 13.35 VValtonovi 14.46 BiH Body - nori svet športa 15.00 Am, dam, des 15.15 Captain Planet 15.40 Artefix 15.50 Pustolovščina na Karibih 16.15 Cinfetti pa letti 16.16 Kremenčkovi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Oče potrebuje ženo 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Ljudje iz St. Benedikta 21.06 Ambo terno 21.16 Pogledi od strani 21.36 Hun ter 22.10 O nasilju ni govora, nemški TV film 23.56 čas v sliki 0.00 Cesta prekletstva, ameriški film TVAVSTRI 8.30 Vremenska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi od strani 15.40 Zveneča Avstrija 16.40 Pozor, kamera 17.10 čas v sliki da capo 17.15 Au-dimax 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Gaudimix shovv 19.00 Regionalni program 19.30 Čas v sliki/Šport 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Sodobniki, pogovor z Adamom Michni-kom 23.15 Nočni studio 0.15 -Hallo Avstrija, Hello Vienna Oddajamo v četrtek od 16. do 19 ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter SV 1584 KHz. Seznanili vas bo mo z obvestili, ob 16.30 bomo spremljali in komentirali, po klancu se bomo vzpenjali na vrh ob 17. uri, nato pa še izbrali tržiški hit. 12.00 - Napoved programa -12.30 Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 - 13.40 - Naš zgodovinski spomin - 14.00 - Napoved programa - 14.30 - Devizni tečaj - 14.40 -Obrtniki sebi in vam - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija -16.00 - Napoved progra ma - 16.15 - Od srca do lonca -17.00 - Športni utrinki - novice - obvestila - mali oglasi - 17.30 - Novo sti na knjižnih policah - 18.00 - Ma le živali in mi - 19.00 - Odpoved programa - 6.40 - Dobro jutro 7.40 - Pregled tiska 9.00 - Gorenjska včeraj, danes 9.20 - Tema dneva 10.40 - Informa cije - zaposlovanje 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes 14.30 - Planinsko športni kotiček 17.20 - Parnas 18.00 - Gorenjska danes, jutri 18.20 - Music machine 18.50 - Radio jutri, koristne informacije TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ - TEP MREŽA ODDAJA V NAJEM poslovni prostor na Jesenicah M. Tita 45, ki obsega - prodajni prostor in sanitarije v skupni izmeri 80 m2 Interesenti naj posredujejo ponudbe v roku 15 dni po objavi na naslov TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ - TEP MREŽA 64290 TRŽIČ Informacije po telefonu (064)53-260 int. 622 - TEP MREŽA KINO 23. septembra CENTER amer druž. kom. MADE IN AMERICA ob 16. in 18. uri prem. amer. sodne drame ZADNJI DOBRI MOŽJE ob 20. uri STORŽIČ amer. kom. Ml SE IMAMO RADI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer kom. NAPIHNJENCI 2 ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. melodr. HOVVARDOV KOT ob 20 uri ŽELEZNIKI amer. drama NESPODOBNO POVABILO ob 20 uri BLED amer. kom. OSTANITE VKUUČENI ob 20. uri PETEK, 24. septembra 1993 10.15 Hovl, angleška nanizanka 10.40 Running of emptv, ameriški film 12.30 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 13.15 Umetniški večer, ponovitev 16.10 Osmi dan 17.00 TV Dnevnik 17.10 čarobna piščal, tuja glasbena oddaja 17.46 Oscar junior 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 štiri v vrsto, TV igrica 19.18 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 šport 20.06 Forum 20.30 Most tišine, ameriški film 22.06 TV dnevnik, Vreme 22.29 šport 22.36 Sova; The shadovv of the Noose, angleška nanizanka; Effi Briest, nemški film 16.25 Četrtkove posebnosti, ponovitev 17.25 Sova, ponovitev 18.46 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.66 Šport 20.10 Intervju 21.10 Otvoritveni koncert iz SNG opera in balet 23.10 Kristjani, dokumentarna serija 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Kole dar 8.10 Poročila 8.15 Slika na sliko 9.00 Tatic slaščic, švedska TV drama za otroke 9.30 He man 10.00 Poročila 11.45 Risanka 12.00 Točno opoldne/Poročila 12.05 Zvezda vodnica 12.50 Risanka 13.05 Mikser M 13.35 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.06 Festivali sveta 14.35 Murphv Brovvn 15.10 Napačna aretacija 16.00 Poročila 16.10 Clemen-tine 16.35 Afternoon report 16.46 Angleščina 18.00 Poročila 18.05 Tu rizem a la carte 18.35 Santa Barba ra, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Filmski dokumentarec: Carv Grant 21.00 Topper, ameriški film 22.35 Dnevnik 23.00 S sliko na sliko 23.46 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 13.00 Tenis: Daviš cup: Danska -Hrvaška 19.30 Dnevnik 20.06 Mete orjeva zložba 20.10 F.M. radio, humoristična serija 20.40 Potovanje doktorja Miroslava Stingla 21.05 Cro Pop Ročk 21.55 Maigert, serijski film 22.50 Nočni portir, italijanski film 0.20 Horoskop 9.00 CMT 9?46 A Shop 10.00 Ma cneil in Lehrer komentirata 11.00 Bojevnik CY, ponovitev filma 18.00 Zakaj nisi z mano 18.30 A Shop 18.46 Pred poroto 19.05 A Shop 19.30 CMT 20.10 Poročila 20.30 Te den na borzi 20.40 Sadovi jeze, ameriški flm 22.50 Ljudje odločajo 23.05 Poročila 23.25 Pred poroto 0.06 CMT radio trlglav 96,0 MHz 01,5MHz KRANJSKA GORA 101,1 MHz BOHINJ 64270 Jesenice, čufsrjev trg 4 Tel.: 064-861-433; 861-012 Fax: 064-861 302 SLOVENIJA 1 MOST TIŠINE ameriški barvni film; Lee Re mick, Marlee Martin, Michael 0'Ceefe, Candace Breck; Most tišine je družinska drama, ki obravnava problematične odnose med hčerjo in materjo. Gluhonema hčerka ima prav tako gluhonemega moža in zdravo hčerko. Za veliko noč odpotujejo k materi, a doživijo prometno nesrečo in mož umre. Peggv za nekaj časa ostane psihično prizadeta, za hčer pa poskrbijo njeni starši. Ti so vse bolj navezani na vnukinjo, mladostna stara mati gre celo tako daleč, da hoče vnukinjo posvojiti. Peggv, ki medtem okreva, se upre... MIKE'S SPORT FASHION 9.00 Jutranji program: čas v sliki 9.05 Cosbv shovv 10.00 X Large 10.25 Metamorfoze 10.30 Caroli-nes, TV film 12.10 Stari očka Časa nova, risanka 12.15 Notranjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Dame iz Gnila 14.00 VVal tonovi 15.15 Muppet babies 15.40 Umazan zrak 16.15 Vroča sled 16.35 Kremenčkovi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sli ki 18.30 Oče potrebuje ženo 19.22 Aktualna znanost 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Šport 20.15 Derrick 21.20 Pogledi vstran 1.25 Novo ži vljenje, ameriški film 23.10 Čas v sliki 23.30 Agnti noči, am. film 0.50 Cesta prekletstva, ponovitev filma 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 čas v sliki 15.36 Vroči ri trni v Chicagu, ameriški galsbeni film 17.30 Čudovite podobe iz žival skega sveta 18.00 Cosbv shovv 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 David Cop perfield, največji čarovnik vseh ča sov 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Popolnoma nora TV; Mr. Bean 23.15 Moda - veliki posel, dokumentarna nanizanka 0.05 Miles Davies v Montreuxu 1.06 Chicago 1930, detektivska nanizanka 1.55 Tisoč mojstrovin Oddajamo od 16 do 19 ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz in SV 1584 KHz. Postregli vam bomo z informacijami in posegli po glasbi za vse generacije. Izbral jo je Mitja Slapar. 12.00 - Napoved programa - 12.30 -Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 - 13.40 - Naš zgodovinski spomin - 14.00 - Napoved programa - 14.30 - Devizni tečaj - 14.40 -Zakajčkovi starši - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija -16.00 - Na obisku v KS Lučine - 17.15 - Zadetek v petek 19.00 -Odpoved programa - 6.40 - Dobro jutro 7.40 - Pregled tiska 9.00 - Gorenjska včeraj, danes 970 - Pevka Shirlev Roden 10.40 -Informacija - zaposlovanje 11.20 Koncert - slovenska fondacija 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes 16.20 - Zaplešimo skupaj 18.00 - Gorenjska danes, jutri 18.20 - Nebeška vrata 18.50 - Radio jutri, koristne informacije OSNOVNA ŠOLA MATIJA ČOP Tuga Vidmarja 1 razpisuje naslednji prosti delovni mesti: 7. UČITELJA MATEMATIKE - za določen čas od 1. 11. 1993 do 31. 8. 1994 2. VODJE ŠOLSKE KUHINJE - za nedoločen čas od 15. 10. 1993 dalje Kandidati pod 2. morajo imeti izobrazbo kuharskega tehnika Prijave z dokazili pošljite na gornji naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po zaključku prijav. u rr. r> r-i i r-s. i-v u rs. o v i cz. PROTI VETRU I PREJELI SMO O kulturi drogiranja: Marihuano v osnovne sok? Včasih so se na sejah učiteljskega kolegija profesorji pogovarjali o tem, kako otročad posega po pijači In cigaretah. Danes jih ob misli na te čase objame "nostalgija". Cigaretni dim In kapljico alkohola je na Ilegalnem jedilniku pubertetnikov izpodrinil bolj opojni sedativ: droga. Starostni prag uživalcev mamil se sproti niža. O tem ni dvoma. Če berete časopisno kroniko, veste, da Kranj ni le gorenjska metropola, marveč slovenski center prekupčevanja z mamili. Skoraj ne mine dan, ko kateremu novopečenemu junaku nočne kronike ne bi zasegli ščepca droge. Presenetljivo ni niti to, da so tovrstoi nepazljiveii, ki jih zalotijo policaji, vse mlajši. Bolj kot to, da so mladi, se vsiljuje vprašanje, zakaj in kako? Ogled socialnih aspektov tega vprašanja nam ponudi odgovor o prepletu prijetnega s koristnim: Znano je, da vsak odvisnik od česar koli bodisi alkohola bodisi kave ali čaja bodisi seksa ali iger na srečo bodisi morfija ali konoplje, napravi prvi korak iz radovednosti. Od tod do odvisnosti, navade ali nemoči uklanjanja strasti je le še neznaten korak. Vsak prepovedan sadež je ie tam od Eve naprej najbolj ielen, mar ne. Obstajajo še druga gledišča. Prijetno je uiivati v ekstatičnih občutkih odvisnosti od česarkoli ie, hkrati tudi koristno, če tovrstno naslado tudi razpečuješ. Driava se tega dobro zaveda, zato najbolj obdavči ravno prodajo cigaret, alkohola ter skuša zatreti ali nadzorovati prostitucijo in narkomanijo.Seveda se tega zavedajo tudi mladoletniki, ki s preprodajanjem marihuaninih svitkov postanejo neodvisni od iepnine staršev, ki jih v mnogih socialno ogroienih druiinah ie zdavnaj ni več. Tako droga vseh vrst prihaja do vseh porabnikov: tistih starejših Z debelimi denarnicami, ki bi za ulitek prodali svojo mamo, tistih mlajših, ki hočejo vse, kar je novo, pojesti z veliko Ilico in tistih, ki so med tema skrajnos-tima. Tovrsma široka ponudba postane prej ali slej nevarna. Poja- vijo se zaslulkarji, odvisniki, kriminalci in razpad drulbe. Kaotična stanja te vrste rešuje vsaka drulba na svoj lasten način. Mehanizmi, ki nastopajo v sodobnih državah, so znani: policijsko nadzorovanje, vohlja-nje tajnih agencij ter vzgoja In ravno slednja, ki je dejansko najmočnejši element boja proti tem drulbenim deviacijam, je najbolj šibka. Delele, od koder izvirajo različne vrste trdih in mehkih drog, so imele v preteklosti vpeljane kup vzgojnih mehanizmov, ki so preprečevali, da njihova drulba ne bi razpadla zaradi pretiranega hedonizma Vlivanje droge je bilo vedno kulmo in ponekod tudi funkcionalno. V Julni Ameriki, kjer lahko rastline koke zasledite za vsakim vogalom, so te lističe vedno kot poživilo prelvekova-li vsi smrtniki. Toda recept za zvaritev kokaina je bil znan le vraču, ki mu je bilo dovoljeno, da tovrstno drogo tudi uliva ob darovanju bogovom. Kazen za navadnega smrtnika, kije zaulil prepovedan sad, je bila smrt. Toda vsak odrasel človek teh plemen je vedel kaj je kokain, saj ga je smel zauliti enkrat na leto ob vsesplošnem rajanju. Podobne prepovedi in drulbeni mehanizmi samozaščite pred razpadom so se v različicah pojavititudi v drugih delelah. Marsikje se jih da zaslediti, oziroma so obvezni še danes. Ko je droga prodrla v Evropo, se je z njo naslajal višji sloj, kije potoval po svetu, in ki je te kulte tudi poznal, nemalokrat tudi gojil. Spomnimo se Lorda By-rona, Shellya, Boudelaira.., ki so drogo uživali z nekakšno bojaznijo in spoštovanjem. Toda počasi se je krog začel vse bolj širiti. V Slovenijo je nemara ta razvada prišla v dvajsetih letih tega stoletja, ko je bilo omamljanje z morfijem modna muha na Dunaju. Sem pa so jo zanesli študentje. Toda kljub temu je šlo za privilegij zdravnikov ali premolnih slojev ter seveda umetnikov, kot je bil, recimo Slavko G rum. Vrnimo se iz preteklosti na realna tla. Prav presenetljiva je eksplozija ponudbe na trgu drog. Se bolj pa nezmolnost drulbe, da izdela neke preventivne mehanizme, s katerimi bi preprečili tovrsten propad ljudi, predvsem mladih. Izgleda, da se je policija tako v tujini kot tudi pri nas sprijaznila z dejstvom, da se izplača loviti le večje prekupčevalce, medtem ko se mlajših ulivalcev mamil ne zdi niti vredno resno obravnavati. Lahko temu rečemo, da se je drulba le sprijaznila z dejstvom, da je dovolj prostora le za dve tretjini prebivalcev, ki se prelivljajo z legalnimi posli, za tretjo tretjino pa je najboljše, da čim prej pokale obraze bodočih kriminalcev. Če pogledamo ta problem še podrobneje, niso daleč časi, ko se bo tudi v Sloveniji dogajalo to, kar se dogaja v tujini, namreč da bodo poulični deal-erji hodili pred šole in pred bloke ter dajali otrokom prve dozice mamil brezplačno, da si bodo nekoč pridobili svoje kupce. Tedaj bo problem le zelo akuten. Toda aktualen je le zdaj. In kaj napravi policija, kaj naredijo starši? Ponavadi vsi molčijo ali pa se sklicujejo na to, da nimajo dovolj zakonskih pristojnosti, kajti droge so tabu tema, pred katero si je treba zatisniti oči. A kot zakleto se pojavlja vse več trdih drog, več smrmih primerov, zaradi ulivanja mamil in več kriminala. Če smo cinični za zaključek, recimo, da smo vsaj po razpečevanju mamil Slovenci le v Evropi. FRONTA NEIZVOUENIH Komu zvoni Za uresničevanje pravne drlave Z eko /in/ socialnim sistemom trlnega gospodarstva pa sta v danem trenutku - poleg ZL SD in LDS - bili poklicani in zadolženi predvsem dve stranki bivšega Demosa, SKD in SDSS, stranke tedaj, ki (še vedno) sestavljajo vladno koalicijo. Resda takšno, ko nikogar več ne zadovoljuje, a je vendar več kot Zgolj prehodna. Je rezultat zamotanega volilnega telesa, kompromisna rešitev in svojevrsten splet starega in novega. Nekakšen videz "narodne rešitve". Na lalost pa se je kaj hitro pokazalo, da je koalicija, kakršna je, le stvar velike potrebe. Kako le je nastajala? LDS 22 poslancev, SKD 15, ZL SD 14, SNS 12, SLS 12 itd., SDSS 4 poslance. Demokrati nočejo sodelovati s SKD, Zeleni se razcepijo, SLS pa je bila "načelna" in je predlagala desno koalicijo z eskadejevim Bizjakom na čelu - a šele, ko je zdajšnja le sestavljena Ko, kot po razsvetljenju, SKD nenadoma vstopi v veliko koalicijo na svojski način: podpiše pogodbo z LDS in SDSS, LDS pa še* ZL SD. Parlamentarna večina je dosežena. SDSS, jeziček, za večino, "izsiljuje" s solističnimi nastopi novega vodje, SKD so zanesljiv parmer, dokler bodo, ZL SD je razpeta med upi in strahovi krivde preteklosti in sedanjosti, LDS pa vlada. Zgodbe o uspehu sicer ni zaznati, a tolar je le lep denar, če bi ga ne bilo premalo. Tuja posojila prihajajo, kar je znak, da se integriramo v Evropo. In v Nato. In v demokracijo "evropskega" tipa - kar edino pa nam ni čisto povšeči. Radi bi še obdržali kaj svojega, manj odgovornega, kot je demokracija. Zato tudi, namesto strankarskega, bijemo ideološki boj. In hodimo v Novo Gorico in v Kočevje, ali na Turjak. Pa kjer se le da, histerično ploskat ali Kučanu ali Janši. Te vrtse "našost" potem rodi še druge vrste posebnosti, na primer, da so "sorodne" stranke lepo porazdeljene tako v poziciji kot opoziciji (LDS ■ Demokrati, SKD - SLS), v parlamentu in izven plačilnega raja (ZL SD -Socialisti ali slednji in SDSS -trije pretendenti za polnopravno članstvo socialdemokratske in-temacionale), če se ne omeni SNS z izpostavami. En človek (poslanec) ena stranka, en poslanski par - tudi stranka. In ne pozabimo na dvojne liberalne demokrate, s solzo in z vejico, pa na "prave" liberalce (imenovane arhaične in anarholi-beralce) in še kakšne, naj mi bo oproščeno, marginalce - cel mozaik demokracije, skratka. Ki se pridruluje in razdruluje, levo, desno in v sredo. Vsak dan, pravzaprav. Zrel, političen narod, bi se zdelo. Pa je škoda, da je tako. S temi notranjimi zezanji. Znotraj koalicije ter med njo in opozicijo. Resda je uiko, da držijo nekateri fige, ko vlada vendarle skupaj kaj sklene, a stvar se nekako vendarle izpelje. Čeprav tako, da gospodarstvo nazaduje, da se vrača brezposelnost in da je socialna varnost ljudi daleč za tisto, ki smo jo le imeli. Krepi se le birokracija (in poslanski dodatki). Koalicija očitno ni kos razmeram in tudi Slovenci še ne dovolj zreli za takšno koalicijo, s svojo ideološko razdelitvijo le ne. "Uspešnost" vlade opozicija, razumljivo, še toliko bolj dotolče. Brez analiz, sicer in predvsem brez koncepta ozdravitve stanja. Razen tavlen-trol besedičenja nimajo ničesar - enako so nemočni, kajpak. Vrstijo se očitki o izdajah, in več, kot je strank, več je lelja po totalitarizmu. Po redu, po novem velikem vodji. Poganskem čaščenju "krvi in tal". Za obupat. Pa ne povsem. Saj smo enkrat spet slišali "pravo resnico o Sloveniji". V Krilan-kah. So namreč, kot kaže, tudi neprave resnice in resnice kar tako, po potrebi in koprav pridejo. V politiki je vse dovoljeno, če gre za ljudi. In za predvolilni boj, še posebej. Ko bodo nastala nova zavezništva in se obnovila pozabljena. Ko se bodo pomešale stranke in krajevni šefi. Lokalne volitve so pred nami - in oblast je le oblast! Za šimfat! Desnica vsaj ve, da si želi novih volitev, novih volivcev in vsega drugače. Tako je to to, ko gre za novi čas in novi red. Janez Pošt rak V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi. Oh, ta denacionalizacija Pripombe na članke "Denacionalizacija naj ne bo (ponovno) nacionalizacija" in "Parlament in javnost sta bila zavedena" objavljenih v Gorenjskem glasu, 23. in 30. julija in 3. avgusta Podpisana sva pravna naslednika upravičencev za denacionalizacijo. Najinim staršem je bilo razlaščeno premoženje po vojni. Intencija zakona o denacionalizaciji (skrajšano ZDEN) naju pač tako opredeljuje in ker imava zakonito pravico, da zahtevava vračilo odvzetih nepremičnin, sva tudi, kot nešteto drugih, vložila svoje zahtevke pri pristojnih organih. Kot le prof. dr. Lojze Ude v avtentični razlagi pove, da ima ZDEN značilnosti revolucionarnega zakonskega predpisa predvsem zaradi dejstva, da odpravlja drulbeno lastnino, ki bo prešla v zasebno lastnino na podlagi sočasnega z nekolikšno zamudo sprejetega zakona o lastninjenju in lastninskem preoblikovanju podjetij. Prav zato je pomembno in livljenjsko valno, kaj bodo razlaščenci, ki jim je bilo premoženje zaplenjeno, razlaščeno, arondirano ali celo preko izsiljenih dvostranskih pravnih poslov - pogodb, ki so nadomeščale upravne odločbe, odvzeto premoženje, dobili v tej tekmi, kdo bo koga prehitel: ali zavezanci z lastninjenjem, ali upravičenci s svojimi zahtevki Trenutna praksa v slovenskem prostoru v tej smeri kaže, da v tej dirki vodijo zavezanci, sicer pa je do cilja še daleč. Na cilju stoji pač evropsko usmerjen arbiter, ki bo moritomo ugotovil, če smo se vsi tekmeci držali pravil tekme, ki pa so žal za posamezno stran različne. Razlaščenci kot upravičenci imamo določena pravila, ki nam zaradi birokratskih postopkov uničujejo voljo do odločnih zahtevkov. Koristniki - zavezanci za vračilo - pa v svojih pravilih čutijo moč in skušajo priti na cilj, na katerega so le prišli že v preteklem obdobju, vendar jih je ZDEN postavil še enkrat na start. Najin nagib (podpisanih tega članka), da odločno odgovoriva v imenu razlaščencev v povojnem obdobju, ne samo na članke objavljene v Gorenjskem glasu z dne 23. julija (pisec Andrej Zalar v razgovoru z g. Karlom Erjavcem, sekretarjem za občo upravo občine Kranj) in temu razgovoru odgovor z dne 3. avgusta g. Borisa Pavšlerja, kije zelo objektivno nanizala nekatera nesporna dejstva, kot eden od povojnih prizadetih Kranjčanov. Niti ne samo na članek g. Cveta Zaplotnika, ki poroča, kakšne sekvence ubira združenje agroživilstva pri Gospodarski zbornici Slovenije. To združenje ugotavlja, da sta bila parlament in javnost zavedena. Taka izjava je direktno norčevanje iz prizadetih razlaščencev. V tem članku preko izdelane analize v Ljubljani obstoječe firme ZOP Management Consulting (kako tuje zveneče neslovensko ime v srcu Slovenije -Ljubljani) ugotavlja združenje agroživilstva agrarno izgubo v milijardah mark, skoraj 4.000 brezposelnih itd. Vse to ne more in ne bo nikoli odtehtalo po vojni napravljenih krivic Slovencem: koliko je bilo z zaplembami in razlastitvami čez noč narejenih revežev brez doma, brez dela, brez prihodnosti, do kraja ponižanih, celo pobiti, cele družine izgnanih, zaprtih -kot je primer družine spodaj podpisanega Petra Kepica. Ta izračun je nemogoče napraviti, pa naj ga morda napravi zgoraj omenjena zveneča firma, vendar bo nepopoln, ker gre v tem primeru za strahomo čustveno prizadetost nedolžnih in trpečih Saloevncev, ki so imeli le to "napako", da so ljubili dom in svobodo ter imeli globoko v sebi Boga, krščanski način življenja Ker pa se čustvena prizadetost z denarjem ne da izmeriti, krivice v celoti ne bodo nikoli popravljene. V novi demokratični mladi Sloveniji bodo ljudje, ki bi zaradi denacionalizacije morda začasno ostali brez dela, imeli vsaj tolikšno socialno varnost, kot jo imajo begunci, pri tem pa jim bo vendar nova država Slovenija pomagala, ne bo jih uničevala, kot je povojna Jugoslavija uničevala razlaščence. Agroživilsko združenje bo moralo pač sprejeti dejstvo, da ni več varovanec države, kot je bilo v preteklosti, ko so se umetno in politično ustvarjali goganti tudi v agrolivilstvu, ko pa država ni mogla več subvencionirati teh gigantov, je pač moral delavec od svoje plače prispevati za obstoj le-teh. Namen tega najinega odgovora na cit. članke je tudi vsesplošna ugotovitev prizadetih, da denacionalizacija res ne poteka učinkovito, čemur ni pripisovati zamotanost postopka, ki ga ZDEN z dosedaj sprejetimi izvedbenimi akti zahteva, ampak volja izvajalcev denacionalizacije - to je pristojnih občinskih uslužbencev - referentov, ki so bili imenovani v komisije za denacionalizacijo (Ali je primerjava z bivšimi komisijami za zaplembe in razlastitve zgolj naključna - to se sprašuje tudi dr. Ude v uvodniku ZDEN). Tudi ni mogoče naprtiti krivde za zavlačevanje postopkov niti zunanjim članom komisij niti odgovornim predstavnikom v skupščini. To trditev potrjuje kranjski primer: naj kranjski lupan g. dipl. ing Gros še tako benti nad svojimi podrejenimi, da v teh postopkih prepočasi delujejo, se zadeve ne premikajo. Zadeve pa se ne premikajo, ker pri referentih ni prave volje za delo izvajanja revolucionarnega zakona. Volje pa ni, ker tem ljudem ni bilo nič odvzeto, ker so kadri vzgojeni v času samoupravnega socializma, ker so to kadri, ki naivno mislijo ali pa jim je naročeno - kdo bi vedel? - naj vendar ne hitijo z vračanjem družbene lastnine, ker so to kadri, ki verjamejo, da se bo morda prav kmalu obrnilo nazaj v prijetni brezskrbni socializem, ko bo sedaj odpravljena družbena lastnina oz- nikogaršnja lastnina spet dobila ves svoj pomen in sijaj. Citirava nedavno izjavo predsednika Kučana: Poti nazaj ni," seveda, če je res mislil, kar je rekel. Nedvomno pa ti kadri vedo, da bodo nekateri - ve se kateri - pridobili na osnovi zakona o lastninjenju tudi svojo osebrolasmino, katere temelj je bil nam razlaščencem odvzet nasilno - običajno vodilnim v podjetjih - pa ga bo dal omenjeni zakon regularno, "Samo znajti se je treba", si prišepeta-vajo današnje veličine v podjetjih, firmah, ali celo ustanovah, saj prihajajo v novi kapitalizem z bogato prakso iz samoupravnega socializma Ubogi slovenski delavec, kmet, izobraženec, ki živiš le od dela svojih rok. Kaj te čaka? Eno nedvomno: prepozno spoznanje koga si volil in kanček upanja, da boš v prihodnje volil - če sploh boš volil - bolj po spoznanju kot po lepi besedah kandidatov. Kot upravičenca za denaciortO' lizacijo meniva, da na odgovorna mesta za izvajanje deno-cioalizacije sodijo kadri, y imajo moralno odgovornost do prizadetih, ki imajo čut za hitr° odpravo storjenih krivic. Sklic* vanje na močno strokovno eto' po, ki jo kranjska občina P° Erjavčevih besedah ima, je prt' malo, le ni pripravljenosti ia učinkovito delo, ne samo tfi delo. Delo pa je učinkovito l*> če je opravljeno "s srcem *" dušo", kot se temu reče. Prt' danosti k reševanju problem^ pa lal manjka vsem slovenskih komisijam. So le vse prevti usmerjene v status in seveda f frazo levice, "da z denacionao-zacijo ne bi delali novih krivic • Torej odgovornost za hitreje reševanje je na pristojnih reft' rentih. Vse preveč je izjav prt' zadetih, ko le iz dialoga z rej* rentom ugotovijo njegovo rit' naklonjenost vračanju odvztlt' ga, zaplenjenega premolenjo Odgovornost predsednika izvf" snega sveta in župana pa je Itv tem, ker ne znata oceniti podrt' jenega ali sodi na tako delovno mesto. Sprenevedanje ima tudi, kot lat kratke noge. Zato pozivaj referente, naj čimprej pripeljtj0 postopke do odločb, to je njihO' va pristojnost, kasneje pač, čt j* potrebno, naj nastopi uporabo rednih in izrednih pravnih srtd' stev. L. Kalinšek, Sp. Brnik P. Kepi* Cerklje Kazen za parkiranje na neprepovedanem prostoru V sredo, 23. julija, se je P° opravljenem servisu na Labj>' rah za pol ure na dopoldansko kavko oglasil pri meni prijatt'1 Ivo K. iz Kamnika. Avto }e pustil pred dvoriščnimi vrO^ saj je bilo parkirišče polno zasedeno od delavcev tovarrtt Sava. Solastnica dvorišča Kožlin pa je brez opozo1^ takoj poklicala policijo, in tO*0, je moj prijatelj moral plaffl občutno globo za pol ure p0*' kiranja. Zloba sosede je zares neprt' bavljiva. Jože Repolusk Škofjeloška c 2 Hvala za nagrado Kot zvesta naročnica vašeg* Gorenjskega glasa in kot srt' čna izžrebanka - dobitnica tflt najlepših nagrad v zaključni žrebanju Vaše naročniške akcij? "500 nagrad ob 500-lemici sejmov na Gorenjskem" se Van* najprisrčneje zahvaljujem! Nadvse pa sem bila prijeMO rfi obenem srečno presenečena nO* podjetjem "Satex" iz Maribor** ki je že peti dan po žrebanj? poslalo svojega prijaznega nadvse prizadevnega monterji g. Jožeta Števana, ki je stroko^' no in kvalitetno opravil svoj1 delo z jasno obrazložitvijo v zvezi z uporabo satelitske antene! Tudi njim iskrena hvala! Ob koncu se Vam še enkrO> prisrčno zahvaljujem za VaSt iskrene čestitke, z obljubo, dO bo Vaš in naš Gorenjski glas ', več kot časopis ostal še vnap dober in zvest prijatelj skoz1 Življenje! Z odličnim spoštovanjem iskrenimi pozdravi Vaša zvesta naročnica Marta Kožlin, Kranj foto bobnar <8 SAMSUNG Oectrortc« ■ POSEBNA POLETNA PONUDBA I IJV37cm 34.030 SIT |rV51cmTTX 43.700 SIT LH3-4 glave 43.970 SIT TV 37 cm TTX 36.180 SIT TVSScmTTO 50.835 SIT ^72 cm HX stereo 94.380 SIT vlDEOREKORDERJIod 38.250 SIT hifi STOLPI od 41.470 SIT |TV-WFI-VIDEO CENTER REVOK C.Talcev 3 Kranj Tel.: 212-367 °d 9. do 12. in od 15. do 19. ure I D.O.O. POUŠICA PRI PODNARTU 6 TEL: 064/70-225 Odkupujemo hlodovino smreke, jelke, bukve, jesena, javorja in gozdne češnje. Se priporočamo! i kuponor... ob nakupu poklonimo > KASETI Zamenjam GARAŽO v šorlijevem naselju za garažo na Planini. »329- 479 21735 NJIVO, 2628 m2, na Poljšici pri Gorjah, prodam. O 76-981, zvečer. 21776 Prodamo vikend na Bledu v IV. grad. fazi, zazidljivo parcelo v Radovljici, Gorjah, Javorjih, večnamensko parcelo 2200 m na Jezerskem; posest HRu^ke !ZZi »-.^.b,*, Qa Blegošu, travnik in gozd na kupim a7o(20P2M Ž9aniek"h° CrnivcuyPosavcu, in drugo0 Proda- 2 mo starejše hiše v Hotavljah, pri Podvinu, Kamni gorici, Ljubnem. APRON NEPREMIČNINE, »214-674,218-693 21787 2 VIDE jokali aJ'FE PRIKOLICO adria 450, pro-^»631-249_217M ODDAMO restavracij0 KAVA BAR, plovno proizvodne prostore, skla-PRrlr? prDstore in drugo. Pri Kranju »a 7AMO starejšo hišo, primerno S °brtno dejavnost. NAJAMEMO *ai za butično in živilsko trgovino Pc£?.n!u- Sk.Loki, Bledu, Radovljici. TgOVIZlJO PLAČA NAJEMNIK. ^RON NEPREMIČNINE, »214-Sj; 218-693_Mm Kolesa n^am ŠPORTNO KOLO maraton £J0 prestav, cena 100 DEM. Pfajfar Triglavska c. 21, Bled 21»1 obvestila ^odovodne instalacije vseh tnV manJSa popravila, predelave, Zjjove instalacije. «218-427 21370 oblačila Gorenjsko žensko narodno NOŠO, Prodam. «633-308 21887 prireditve DUO KARINAI Glasba za ohceti in zabave. «46-137 2ieao Narodno zabavni trio igra na porokah in zabavah. «58-353 21686 razno prodam Kvalitetno IZDELANE SMETNJAKE in DVOKOLESNE SAMOKOLNICE, za silažo in žaganje, ugodno prodam. Kveder Bojan, Predoslje 132, Kranj. « 241-128 21125 Bukova In mešana DRVA prodam in dostavim. »696-042 21705 Prodam bukova DRVA. »64-252, Selca 21741 Suha, trda DRVA prodam. Jeglič, Podbrezje 192, »70-202 21791 Prodam trajnožarečo PEČ in kompletno zbirko Pet prijateljev. »891- 204 21798 Suho ŽAMANJE - butare, prodam. Lahovče 73, »421-722 21815 otr. oprema stan. oprema i£$dam otroško posteljico z CjWrt. «223-673_2iM5 ajfaam globok otroški VOZIČEK, ohranjen. «212-001 21755 VftJ0 ohranjen kombinirani, uvoženi B^'Cek, prodam za 8000 SIT in {^^frim hojico. «215-004 , 21768 Prodam bide ter enoročno PIPO (kula)-novo. »311-198 21673 Prodamo dobro ohranjene klopi za kmečko sobo in kuhinjo. »223-040 21810_ Poceni prodam francosko POSTELJO 140x200. »632-821, zvečer2i8i2 ostalo storitve P^vA meterska, razlagana, smre- L *agan ies, opaž, leseni izdelki z rutavo! B»39S-4fifl oonTO avol »325-488 «J$OSMODISK ugodno prodam za v^SlT. »620-701_21681 r^^am TAPETNIŠKI ŽAMET, količi-265 m' vinsko rdoce barve. »46- 21726 »^9°dno prodam belo čelado "amke LED, cena 12000 SIT. ^27-382 21751 *°TEL za žganjekuho 50 litrski, gS^ho prodam. Jenko Tone, Hraše »i^niednik_21757 **udelki belo GROZDJE. »066/56- ___ _21701 O^am SILAZNO KORUZO. »58- '---__21719 8ll^c na Parceli Pfodarn. »061/ •»^^51__21762 neSu19"1 obrana zimska JABOLKA -»popijena. »47-765_21782 SuK^fm silažno KORUZO. Ažman, ŠISj. Kranj_21786 gfjodam krmni KROMPIR. »324- ___ 21802 fc^J^O za silažo, ugodno prodam. 21613 ^osesti_ v«!ujam dvostanovanjsko HIŠO z 26)KII" vrtom Škofjeloška 38. »061/ •^Z72 21502 STAR-m2. » 21728 ^JŠoau)Ji Prehek), prodam 41-153 ' na parce" 950 DZS JE NAJUSPEŠNEJŠA * ZALOŽBA V &0VENUI. 5WAjUT™MrW^ ^WJSIR$JKR0GU1DL $ VIUHK0 POSTANETE »ZASTOPNIK. J In J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smiedniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, » 329-886 10248 AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter obžagovanje drevja vas čaka. » 733-120 15593 ŽIČNE MREŽE za ograditev vrtov izdelujem. Po dogovoru opravim tudi montažo. Friic, Ževnikova 5 a, Or-ehek Kranj, »217-937 19170 Rolete, žaluzije In lamelne zavese, lahko naročite. »061/713-310 19370 POPRAVILO - MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije. » 325-815 19486 ŽAGANJE DRV, na območju občine Tržič in Kranj, tt 57-214, po 20. uri. 20575_ Kvalitetno izdelujem CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. Jenkole, Prebačevo 32 a, »326-426 21085 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE izdelujemo, montiramo in popravljamo. Plačilo lahko na obroke. »213-218 21182 MONTAŽA TV ANTEN: A kanaf MM TV; »215-146, 57-420_21377 Izdelujemo vse vrste kovinskih vrat, vrtnih ograj, okvirjev ipd. 0310-364, popoldan 21622 EMAJLIRANJE kopalnih kadi, možnost plačila na 2 čeka. »064/66-052 21645 PREMOG - LIGNIT KOCKE 6.000 SIT, KOSI 6.400 SIT •RJAVI IZ ZAGORJA 12.000 SIT CENE VELJAJO ZA KRANJ GARANTIRAMO KVALITETO! PREVOZ BREZPLAČEN MOŽNOST PLAČILA Z ODLOGOM ZA UPOKOJENCE DODATNE UGODNOSTI TAM ARČEK d.o.o. *q*21-50-47ali 06-09-61-17-60 Kovinske zaščitne MREŽE po naročilu, kabelske čevlje, zaskočnike... Pokličite »82-104 21675 TV ANTENE klasične in satelitske, dograditev A KANALA. »310-223 21682 SATELITSKE ANTENE, vrhunske nemške, 120 kanalov, z garancijo, cena 470 DEM. »310-223 21683 Opravljam zidarska dela tudi notranje omete in betoniram tlake, delam vse vrste fasad, s svojim ali vašim materialom. Imam svoj grušt. »733-844 21715 Šivam po naročilu, prevzemam serije. »331-092 21745 SMETNJAKE pocinkane izdelujem in ugodno prodajam. Dostava brezplačna. »324-457 21764 KOMBI prevozi tovora do 1500 kg in selitve. »215-211 217B4 Vzdrževanje in popravila avtomatik na vaših strojih. EŠA- elektromehanika, »327-319 21800 Izdelujem In prodajam GAJBICE za krompir, lahko tudi večje količine. »57-816 21814 stanovanja Prodam STANOVANJE v Kranju, 82,5 k.m. ali menjam za manjše. »328-337_21723 V škofji Loki prodam 2-sobno STANOVANJE s kabinetom 52 k.m. »631-249 21740 V Tržiču ali okolici najamemo manjše STANOVANJE. »51-231, popoldan 21744_ ODDAMO 3-sobno stanovanje v Kranju. NAJAMEMO manjša stanovanja v Kranju, Šk. Loki, Radovljici. KUPIMO 3-sobna in 4-sobna stanovanja, ter manjša v nizkem bloku v Kranju, Škofji Loki, Bledu. V Kranju takoj PRODAMO opremljeno garsonjero, enosobno na Zlatem polju, 2-sobno pri Vodovodnem, 3-sobno v hiši z vrtom. 2-sobna stanovanja prodamo v Zireh, Gorjah, šk. Loki. ZAMENJAMO stanovanja. KUPEC NA PLAČA PROVIZIJE. APRON NEPREMIČNINE, «214-674, 218- 693 21790 SVETUJEMO PRI PRODAJI, NAKUPU, ZAMENJAVI IN NAJEMU NEPREMIČNINI - Prodamo ali oddamo več lokalov v poslovni stavbi v centru Kranja. V Stražišču na izredni lokaciji prodamo dva lokala in stanovanja ali celoten objekt. GOSTINSKI LOKAL v obratovanju z možnostjo širitve na Gorenjskem prodamo. Možne različne kombinacije. Iščemo lokale za frizerski salon, menjalnico itd...V najem nudimo PARCELO za izgradnjo avtopralnice. V Stražišču oddamo 1/2 opremljene hiše z garažo. Odkupimo stanovanjsko pravico. 2-sobno lastniško 54 k.m. zamenjamo za večje šoriijevo nas. z okolico. Fran-kovo nas. 1-sobno 40 k.m. v Škofji Loki prodamo oz. zamenjamo za večje. FRAST, d.o.o. nepremičnine, »242-651, SE PRIPOROČAMO! 21794_ 3-sobno STANOVANJE prodam ali zamenjam na Bledu. 08O1-4972iao3 vozila deli TRGOVINA Z AVTO DELI - novi, rabljeni, Zastava, Renault, Golf! Av-tokleparstvo Krničar Milan, Dvorje 93, Cerklje, «422-221_20737 Prodam LITA PLATIŠČA dolničar z gumami exact 165/70/13 za 300 DEM. «733-038_21677 Malo rabljene GUME s platišči, 175x14, 4 letne in 2 zimski, prodam. b 45-264, po 16. url. 21770 vozila Po delih, prodam LADO. YUGO 45, ZASTAVA 101, 126 P, ŠKODA. « 715-601 20370 ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL. GOTOVINSKO PLAČILO, OGLED NA VAŠEM DOMU, ODVOZ NA NAŠE STROŠKE, UREDIMO PREPIS. ZADOVOLJNI BOSTE. NON STOP od 7. do 20. ure. "064/241-168 21048 ODKUP, PRODAJA, KREDITIRANJE in PREPISI vozil. AVTOSPORT, d.o.o., »331-503 int 323-171 int. 12. Vsak dan od 8. do 19. ure 21407 Prodam 126 P, letnik 1989, reg. do 5/ 94. »802-624_21541 GOLF, letnik 1980, po generalni, reg. 3/94, cena 3200 DEM. »733-038 Prodam Z 850, letnik 1984, cena 1100 DEM. »736-780_21696 BOLHO 126 PGL, letnik 11/89, 35000 km, prodam. »77-545 21697 Prodam OPEL KADET CITY, letnik 1975 v voznem stanju, cena ugodna. »57-797, popoldan 21709 R 4 TLS na novo registriran, letnik 1979, metalik, cena 1000 DEM. »329-728_21711 Prodam BMW 318 I, letnik september 1985, po registraciji, cena 12500 DEM. »83-496, torek, sreda od 14. do 16. ure 21720 Prodam dobro ohranjeni VW 1200 -hrošč. »325-832, po 20. uri 21727 Prodam osebni avto SAMBA TAL-BOT, letnik 1982. »57-748 21739 Prodam neregistrirano Z 101, letnik 1979 za rezervne dele. »714-832 Enoosno PRIKOLICO za tovornjak, poceni prodam. »421-722, Lahovče 73 21747 Zelo ugodno prodam Z 101, letnik 1977. »242-244_2175« Prodam 126 P, letnik 1984, okvirna cena 1200 DEM. «78-734, po 19. Uli 21758 Karamboliran YUGO 45 AX, letnik 12/87, cena ugodna, prodam. « 422-779_21771 GOLF JXD, letnik 1987, prevoženih 98.000 km, prodam. « 70-266 21774 Prodam JUGO 55, letnik 1991, 15000 km. «802-654, popoldan 21779 Ugodna prodaja JUGO 1,1 GX - Z 101, letnik 1988, garažiran, dobro dodatno opremljen (radio, strešno okno, vlečna kljuka), nepoškodovan, cena 4000 DEM. «325-253 21760 Prodam karambolirano LADO SA-MARO 1300, 5 vrat, prevoz. 30000 km, rdeče barve. 0310-026 21731 Poceni prodam Z 128, ohranjeno, registrirano, letnik 1985. 0329-061 21793_ Prodam LADO RIVA, letnik 1987. 0310-692 21796 ŠKODO 120 L prodam za 450 DEM. Borut, 070-697 21804 Prodam Z 101 confort, letnik 1981 marec, ogled ves dan. Kriška 3, st. 2, Drulovka 218O6 GOLF JGL, letnik 1981, lepo ohran-jen, prodam. «422-137 21811 Ugodno prodam R-19 CHAMADE, letnik 1990. « 50-389 med 19. in 21. uro. zaposlitve Redno ali honorarno zaposlimo več zastopnikov za ekskluzivno prodajo na področju Slovenije. «76-622, po 18. Uli 19504 Zaposlimo več ZASTOPNIKOV za ekskluzivno prodajo na področju Slovenije. « 76-622, po 18. uri.20342 Nudim redno aH honorarno zaposlitev, s strokovnim uvajanjem za zastopniško delo za področju Slovenije, fi 76-622, po 18. uri. 20343 Kdor meni, da pri prodaji knjig, ni zaslužka, se moti! BOGAT OTRdŠKI PROGRAM, se prodaja sam. Izplačila so tedenjska. Najboljši zastopniki, pa so še dodatno nagrajeni. « 328-265 in 84-662. 20605 Honorarno zaposlim POTNIKE za nov način zanimivega dela. Zagotovljeno uvajanje in tedensko izplačilo. «632-330 21174 Redno zaposlim KUHARJA ali KUHARICO In strojnika težke grad-bene mehanizacije. «324-914 21447 Zidarje in tesarja zaposlim. 0241- 795 21523 ZAHVALA Ob izgubi drage mame ALOJZIJE DIJAK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem SEAVvAV a , ter vsem drugim za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala osebju Doma dr. Janka Benedika iz Radovljice za oskrbovanje in nego, gospodu župniku za lepo opravljen obred in sveto maso, pevcem, ter g. Kristanu za vzorno opravljene pogrebne storitve. Žalujoči sin Alojz z družino Hlebce, Boh. Bela, 17. septembra 1993 ~| jeklo Wtehna AŽELEZNINa Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 Dekle ali fanta za STREŽBO V BISTROJU v centru Kranja, zaposlimo honorarno ali redno. Zaželjena praksa. 0 323-079 21483 GOSTILNA SEJEM redno ali honorarno zaposli natakarja ali dekle z veseljem za delo v stržbi. 0222-233 21640 Iščem še tri POTNIKE za DZS. »51- 960_21678 Nudimo najboljše pogoje za prodajo tehničnih in zdravstvenih izdelkov z exklusivo za Slovenijo. Možnost redne zaposlitve. »329-010 21679 Zaposlimo delavca na žagi za razrez hlodovine (brenta). Pogoj-praksa. »58-094 21693 Iščemo POTNIKE za prodajo knjig otroškega programa po osnovnih šolah. »326-726, zvečer 21698 Zaposlimo PRIPRAVNIKA kovinarske stroke in delavca za enostavna dela. »43-123, dopoldan 21/06 Takoj zaposlim delavca v pekarni Podhom-Bled. Prednost imajo iz oklice Bleda. »41-377, popoldan 21718_ Izkušeni RAČUNOVODKINJI nudimo honorarno zaposlitev. Šifra: ZNANJE 21725_ Pridnost je lepa lastnost in omogoča dober zaslužek! »52-133 21729 Iščem dve NATAKARICI za delo v Avstriji. »632-751_21731 Iščem dekle za delo v Pizzeriji -kuhinji v Nemčiji pri Munchenu. »0608/62-337_21733 PRIPRAVNICO - NATAKARICO takoj zaposlim. OKREPČEVALNICA ARA »631-249 21737 Zaposlimo PRODAJALKO z večletno prakso za prodajo tekstila. »326-286, po 19. uri 21755 Zaposlim prijetno dekle za strežbo. »736-391, po 20. uri 21766 Honorarno ali redno zaposlim PO-SLOVODKINJO v trgovini z živili Iz Kranja ali okolice. Pismene ponudbe pod HIFA, d.o.o., Preserska ul. 6, Ljubljana 21757 TAKOJ honorarno zaposlim delavca pri izdelovanju copat. »421-701, Zalog pri Cerkljah 21795 DELO dobi MESAR z znanjem predelave mesa in mesnih izdelkov. »50-348, Mesnica Dolhar, Tržič 21816 DELAVCA ali DELAVKO z izkušnjami zaposlimo v predelavi na polnilki. Mesnica Dolhar, Tržič, »50-348 21817 Izkušenega fanta za strežbo zaposlimo! Tel. 214-369 Delo dobi POTNIK za ambulantno prodajo mesa in mesnih izdelkov. Mesnica Dolhar, Tržič, «50-348 živali ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadljno rejo prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, »733-232_17784 Oddamo SIVEGA MUCKA. Kocijančič, Bevkova 29, Radovljica 21688 Prodam dve breji TELICI s planine. «50-311 21690 ODOJKE in večje PRAŠIČE za rejo prodam. Možna dostava. Prešeren, Gorica 17, Radovljica, «712-222 21700_ Prodam BIKCA simentalca, starega 2 meseca. Člrče 24, Kranj 21713 PURANE bele, težke pasme, stare 5 tednov za nadaljno rejo, prodam. Vzreja veterinarsko nadzorovana. Naročite na «064/222-304 21716 Prodam 5 tednov staro TEUČKO simentalko. Lahovče 52, Cerklje 21730 Prodam KOBILO hafllnger, staro 4 leta. «64-015 21751 Prodam KOKOŠI nesnice, v 5 mesecu nesnosti, cena 300 SIT. »49-250 21762 Polovico TELETA prodam. 149 t 44- 21772 Prodajalna ČRNA DANA na Mohorjevem klancu vam nudi črnino In ž$lnt dodatka, takojšnja popravili oblačil, konfekcijo In pletenino v črno-bellh tonih, nogavice... TELIČKO, staro 6. tednov, prodam. Pšenična polica 7, Cerklje. 21775 BIKCA simentalca težkega 330 kg, prodam. Rozman, »713-228 21 »os OPRAVIČILO Pri zahvali za ADOLFOM PRAĆKOM ie prišlo do neljube napake, pravilno se glasi:ŽALUJOCI: žena Herta, sinova Andrej in Bogomil z družinama. Za napako se opravičujemo! OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne SAVA VELO JOŽE HRIBAR rojen 1936 Od njega smo se poslovili v soboto, 18. septembra 1993, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. KOLEKTIV SAVA KRANJ ZAHVALA Ob smrti drage mame, stare mame in tašče PAVLE AVSENIK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsemu osebju doma dr. Janka Benedika iz Radovljice za nego in strežbo, ter vsem zdravnikom, ki so ji lajšali bolečine v času bolezni. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljeni [>ogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Prav tako se epo zahvaljujemo sodelavcem Verige iz Lesc, Železarne Jesenice, članom FK, lovcem in ostalim, ki jih nismo omenili za izkazano pozornost ob pogrebu. VSI NJENI 15. septembra 1993 Gobarski konec tedna Jesenski sejemski dnevi v Kranju Kranj, 20. septembra - Čeprav je glavni "gobarski var najbrž mimo, ko so menda tudi tisti, ki gob nikoli ne vidijo, prišli na svoj račun, obvestila v uredništvo še nekaj časa ne bodo pojenjala. Zares nenavadna, pri betu skupaj zraščena jurčka, je sredi tedna našla 14-letna Kristina Delavec s Štefanje Gore 6 nad Cerkljami. Nenavadno je bilo to, da sta bila skoraj sploščena, ker nista mogla rasti v višino in sta bila od roba do roba klobuka dolga 47 centimetrov, tehtala pa sta kilogram in tri dekagrame. Nenavadno v zvezi z gobami pa je tudi, da so člani Gasilskega in Turističnega društva na Kokrici konec tedna pripravili pod lopo pri brunarici ob Čukovem bajerju zanimivo gobarsko razstavo. Kar več kot 100 različnih vrst so nabrali, razpoznati in opremiti z napisi pa jim jih je pomagal član Gobarske družine Kranj Franci Vrhovnik. Z razstavo, ki so jo pripravili, so na Kokrici in v okolici vzbudili veliko zanimanje in si jo je ogledalo veliko domačinov ljubiteljev gob. Na slikah: Da smo lahko poslikali nenavadno zraščena in zrasla jurčka, je poskrbel Kristinin oče - Jože Delavec s Štefanje Gore; na Kokrici pa so za razstavo gasilci in člani TD nabrali več kot 100 vrst različnih gob. Razstava je bila odprta v soboto in nedeljo. # A. 2. V četrtek bodo v Kranju odprli tretji specializirani sejem Slovenski proizvod Slovenska kakovost SQ in 26. jesenski sejem z gobarsko razstavo. Kranj, 21. septembra - Čeprav prireditelji letošnje sejemske jeseni v Kranju sklicujejo za danes (torek) dopoldne še novinarsko konferenco, že zdaj lahko napovemo, da sejemska prireditev Slovenski proizvod - Slovenska kakovost SQ s podeljevanjem znakov SQ ni več sporna. Začela se bo v četrtek, 23. septembra, ob 11. uri, odprl pa jo bo minister za znanost in tehnologijo R Slovenije dr. Rado Bohinc. Hkrati pa bo potekal v okviru te prireditve tudi 26. jesenski sejem z veliko gobarsko razstavo, ki jo bo tudi letos pripravila Gobarska družina Kranj. Prireditve letošnje sejemske jeseni v Kranju bodo trajale do 28. septembra. Sporočilo iz konca minulega tedna je nedvoumno. "Vprašanje označevanja slovenskih proizvodov in storitev je dokončno urejeno. V to proceduro se je aktivno in strokovno vključilo ministrstvo za znanost in tehnologijo. Dogovorili smo se, da ima pravico podeljevanja znakov SQ Združenje SQ Kranj, ki je tudi lastnik omenjene blagovne znamke." Sejem SQ, že tretja specializirana prireditev, ko se je začela pred dvema letoma, tako postaja resnična promocijska dejavnost, ki naj pospešuje trženje blaga in storitev slovenskega porekla in kakovosti. Letos se je za nastop na njej in za podelitev znakov prijavilo več kot 40 podjetij in firm iz vse Slovenije s številnimi proizvodi. V okviru prireditve bodo tudi nekatera strokovna posvetovanja, ne nazadnje pa bo zanimiva in bo pojasnila stališča in dogovore tudi tiskovna konferenca, ki bo v četrtek po otvoritvi obeh sejmov in Gobarske razstave. Prireditelj se je letos odločil, da obe sejemski prireditvi (SQ in tradicionalni jesenski sejem) združi. Tako bo v večnamenski dvorani specializirana prireditev SQ, v hali A pa potrošniški sejem s pestro ponudbo blaga in izdelkov za široko potrošnjo. V hali A pa bo tudi tradicionalna Gobarska razstava. Slednja, kot je ob koncu tedna povedal član Gobarske družine Kranj in poznani razpo-znavalec gob Franci Vrhovnik, bo tokrat prav gotovo ena najbogatejših do zdaj. "Prav zdaj rastejo praktično vse vrste gob; tudi tiste, ki rastejo običajno sredi poletja, a je bilo letos poletje za gobe preveč suho. Tako ob sodelovanju sosednjih družin in članov iz Italije oziroma Primorske pripravljamo veliko razstavo, še posebej zanimivo za šolsko mladino, za katero bo (skupine) na prireditev vstop prost.". Da bo gobarska razstavo čimbolj bogata in kvalitetna, lahko prispevamo vsi, pravijo v Gobarski družini Kranj-Jutri popoldne (po 16. uri) bodo sprejemali v hali A prf' merke nabranih užitnih neužitni gob. Ob tem, k° vam bodo razložili, kakšne gobe ste nabrali, jih bodo uvrstili tudi na razstavo-Vendar pa gobe nabirajte po gobarskem bon tonu: ne v polivinilaste vrečke, marveč v košarice in lepo odtrgane (ne odrezane). Na razstavi bodo člani iz sosednje Italije pred' stavili poleg kukmakov tudi nove vrste gojitvenih gob, kar bo za nekatere najbrž tU' di poslovna zanimivost. Od 23. do 28. septembra s« tako v Kranju obeta poslov"0 in potrošniško zanimiva sejer": ska jesen, kjer bodo še posebej prišli na svoj račun obiskoval (zaradi ugodne, sejemske p0!. nudbe oziroma cen), gobafl! zaradi razstave, ki je že do zd&J poznana kot največja v prosto; ru Alpe - Jadran, poslovnež; oziroma podjetniki pa zarad1 blagovne znamke, ki naj bi ,v prihodnje pospeševala trženj« blaga in storitev slovenskeg8 porekla in kakovosti. Vstopi11' ce bodo po 300 tolarjev. • ^' Zalar Razstava del domačih umetnikov V Naklem so ob drugem dnevu Naklancev pripravili zelo pestro in zanimivo razstavo izdelkov domačih umetnikov in aktiva kmečkih žena. Predstavili so zanimive eksponate, ki so delo krajanov, od najmlajših do najstarejših. Na panoju so bili likovni izdelki nakelskih osnovnošolcev. S slikami so sodelovali Petra Smole, Bojan Završnik, Franc Markovič, Karlo Pestar in Lucija Šubic, ki je slikarska dela predstavila ob plakatih tudi na panjskih končnicah. Znani ljudski izdelovalec lesorezov Janez Vovk se predstavlja z rezbarijami izdelovalca mlinskih kamnov, planšarja, majerce in perice. Z izdelki čipk so sodelovali: Pavla Pogačnik, Dora in Franc Je-lovčan, ki se v delu presega z marsikatero čipkarico. Razstavni prostor je bil obogaten s cvetnim aranžmajem ikebane Dane Šemrov, mladi likovniki z osnovne šole so oblikovali na glini. Prikazan je bil pogrinjek kmečke malice aktiva kmečkih žena iz Nakla ter "tihožitje v živo", kot so naslovili bogat izbor raznega peciva in sladic. Besedilo in slika: Drago Papler TRGOVINA VSE ZA OTROKE KRANJ - Trg Rivoh, tel. 325-103 FORME - ob cesti Sk. Loka - Kranj, tel. 632-565 Izbor Miss Slovenije '93 25. septembra bo v portoroškem hotelu Metropol finale izbora najlepše Slovenke. Kar lepo število mladenk se je zbralo na 17 predtekmovanjih in dveh polfinalih. Prvo polfinalno tekmovanje je bilo v petek, 3. septembra, v Medijskih Toplicah, kjer seje potrdilo, da sta žiriji, ki sta lepotice ocenjevali na kranjskem letnem bazenu in na prireditvi Kranjska noč, odlično opravili svoje delo. Kajti v nadaljnje tekmovanje sta se uvrstili tudi Katarina Strgar z Jesenic, ki je bila za najlepšno izbrana na prireditvi na bazenu, in Mirjam Poterbin iz Ljubljane, letošnja miss Kranjske noči. V petek, 10. septembra, pa je bilo znanih vseh dvajset finalistk - cvet slovenskih deklet. In samo ena bo novembra odpotovala v London. Od tam pa v Južno Ameriko, v Sun City, v sanjski kraj, kjer so že lani izbrali najlepšo na svetu. In v kakšnem vzdušju bomo pri nas izbrali najlepšo? Ker je celotna prireditev namenjena lepim dekletom, bo vse, kar se bo dogajalo, namenjeno njim in njihovi lepoti. Tako bodo nastopili priznani slovenski pevci s svojimi znanimi pesmimi o ženskah, lepoti in ljubezni. Izbor bo povezoval Janez Dolinar, končno odločitev pa bo imela devetčlanska žirija, ki bo izbrala miss Slovenije za letošnjo ambasadorko naše države. Žirija bo prav tako izbrala tudi miss portoroškega Cassinoja, fotoreporter-ji pa bodo izbrali še svojo miss, miss fotogeničnosti. Prireditev Miss sveta je hkrati tudi humanitarna akcija, saj gre večina zasluženega denarja predvsem za lačne otroke. • L.C. Obnova regionalne ceste I Poleg prvotno predvidene nove asfaltne prevleke zdaj na odsek" med Hotemažami in Britofom na regionalni cesti urejajo tudi k'' belsko kanalizacijo in vodovod. 20-letnica šole v Besnici Besnica, 20. septembra - V Besnici v kranjski občini bodo konec tega tedna proslavili 20. obletnico šole. Ob tej priložnosti bo šola z učenci v soboto, 25. septembra, ob 16. uri pred osnovno šolo, ki je bila zgrajena pred 20 leti, pripravila srečanje s krajani in še posebej z vsemi nekdanjimi učenci. V programu, ki ga pripravljajo, bodo nastopili učenci, otroci iz vrtca ter ansambla Šum in Ambroža Bogataja. Za postrežbo pa bo poskrbelo Turistično društvo Besnica. Če bo vreme slabo, bo srečanje v dvorani Gasilskega doma v Besnici. • A. Ž. Vabilo k petju Društvo upokojencev Škofja Loka vabi vse člane, ki imajo posluh in dober glas, predvsem pa veselje do petja, da se pridružijo moškemu pevskemu zboru. Kandidati se lahko prijavijo v društveni pisrani v uradnih urah, ali pa vsak četrtek od 18. ure dalje pri pevo-vodju g. Pircu, ki vodi moški pevski zbor. • L.C. Izlet na Štajersko V soboto, 2. oktobra 1993, Društvo upokojencev Cerklje organizira izlet na Štajersko. Prijavite se po telefonu 422-241, kjer boste dobili tudi ostale informacije. L.C. Izlet v Prlekijo Društvo upokojencev Žabnica organizira v četrtek, 7. oktobra 1993, izlet okrog Slovenskih Goric in Prlekije. Odhod bo ob 6.30 uri iz vseh avtobusnih postaj od Form do Stražišča. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva. L.C. Visoko - Obnova regionalne ceste na odseku Hotemaže - Britof Je tudi sicer ena večjih obnov na republiških cestah na GorenjskcI',• Prvotno je bila načrtovana samo obnova asfalta in priprava # ureditev pločnika na Visokem. Zdaj pa se je program razširil, s*J na dobršnem delu urejajo tudi kabelsko (ptt) kanalizacijo, hkrati pa bo obnovljen tudi že dotrajan vodovod. V krajevni skupnost1 pa si ob tem, ko že težko čakajo, da bi bila dela čimprej končan3, želijo tudi pločnik. • A. Ž. Srečanjev planincev Poljanske doline Planinsko društvo Gorenja vas obvešča, da bo letošnje Srečanje planincev Poljanske doline na Gori v nedeljo, 26. septembra 1993. Začetek bo ob 11. uri. Za jedačo, pijačo in zabavo je poskrbljeno, saj bodo priredili razna šaljiva tekmovanja in tekmovanje v vlečenju vrvi. # 97.3 F11 TfeC TV KRi2AWKA S rSanE trm m. HOtOČt 91 ft MOMU ZA