Poštnina plačana v gotovini.
Proletarci vseh dežel združite se
Posamezna številka 1*00 Din
Delavsko-
Leto II.
kmečki tednik.
Izhaja vsak četrtek. — Naročnina: mesečno 6 Din, četrtletno 15 Din.
Uredništvo in Upravništvo: V Ljubljani, Delavski dom, Marxov trg 2, dvorišče, ček. račun št. 14.577
LJUBLJANA, 12. maja 1927.
Stev. 18.
Nova faza kitajske revolucije.
Po poročilih iz Kitajske je prišlo v kuomintag-stranki do razcepa Kapitalističen del kuomintag-stranke s Čang-kaišekom je šel na desno, delavci in kmetje pa na levo — na pot razrednega boja ne samo proti inozemskim imperialistom, temveč tudi proti kitajskim imperialistom. Kuomintang- stranka je bila bojevni blok nacionalno revolucionarnih elementov, v njej so bili delavci, kmetje, malomeščani, intelektualci in tudi del kitajskih kapitalistov.
Razumljivo je, da pri takem socialnem sestavu stranke, kuomintag ni mogla imeti enotnih pogledov na svoje cilje. Levo orientirani elementi so postavljali zahteve, katere s6 bile nasprotne interesom kapitalistov, desnice.
Delavsko, levo krilo je igralo iz dneva v dan večjo vlogo, njegov vpliv je rastel in ko je kuomintang zasedla velike industi jske centre (Šanghai, Nanking itd.), so delavci postali nosilci revolucije. Delavsko, levo krilo je postavilo konkretne politične in socialne zahteve, zboljšanje neznosnih de.ovnih pogojev, spremembe v vsem gospodarskem življenju, socialno zaščito za delavce, zemljo za kmete.
Take zahteve delavskega kriia kuo-mintang-stranke so naravno ogrožale interese kapitalističnega krila stranke in moralo je priti do razcepa. Kitajski kapitalisti so pristali na revolucijo proti imperialistom v nadi, da bodo po zmagoviti revoluciji oni sami zasedli mesta imperialistov v kitajskem gospodarstvu. Toda dogodki so se razvili v drugo smer: delavci in kmetje so zavzeli oblast v osvobojenem delu Kitajske in kapitalistična desnica kuomintanga je prenehala z bojem proti imperialistom, šla je v vrste kontrarevolucije, da ubrani svoje kapitalistične profite pred delavci in kmeti.
Kitajska nacionalna revolucija je prešla v novo fazo, v fazo ostrih socialnih razrednih borb.
Kontrarevolucionarno izdajalstvo Čangkaišeka.
Čangkaišek, vrhovni komandant šang-liajških čet, ki je pripadal desnemu bur-žuaznemu krilu kuomintanga, se je obrnil proti kitajskim masam delovnega ljudstva ; razorožil je rdeče garde delavstva, zaprl in deloma pobesil vodje strokovnih organizacij in tako izdal kitajsko revolucijo za kapitalistične interese. Bur-žuazni tisk vsega sveta seveda pozdravlja to kontrarevolucionarno protidelavsko postopanje Čangkaišeka, ker imperialisti vidijo seveda mnogo rajše kitajsko bur-žuazijo na krmilu kot kitajske delavce in kmete. S kitajsko buržuazijo se bodo imperialisti že sporazumeli, račun pa bo moralo plačati delovno ljudstvo.
Toda krvavi poskusi buržuazne desnice udušlti delavsko gibanje bo prej ali slej moraloskrahirati. Izdan je nalog, da se zapre Čangkaišeka in buržuazni listi so postali zelo malobesedni, ker kontrarevolucionarna akcija propada, delavci in kmetje se pripravljajo, da spremenijo nacionalno revolucijo v socialno.
Posledice kitajske revolucije in rudarskega štrajka v angleškem proračunu.
Proračunsko leto 1926 je Angliji prineslo 37 miljonov funtov, t. j. 9 in pol milijarde dinarjev, deficita (primanjkljaja) Ta velikanski deficit pove, raka) angleški kapitalisti nastopajo z ob-znano proti strokovnim organizacijam in z vojnimi ladjami proti Kitajski.
Kitajska in Rusija.
Danes, ko vse kapitalistične države pošiljajo svoje vojne ladje na Kitajsko, da „branijo“, kar so pred leti z orožjem v roki ukradli kitajskemu narodu — pa poživljajo Rusi Kitajce na svoje univerze, da jih usposobijo za boj proti imperializmu in kapitalizmu. Zato je razumljivo, zakaj so simpatije kitajskega naroda na strani sovjetske Rusije.
Kdo je razbijač?
Občinske volitve v Zagorju.
Zagorje je delavski, rudarski okraj in če bi meščanska demokracija, za katero se SSJ tako navdušuje, ne bila prikrita diktatura buržuazije, bi moral v zagorski občini županiti delavec. Ponovno je delavstvo dalo zaupanje in večino delavski listi in ponovno se je buržuazija požvižgala na ljudsko voljo in postavila proti ljudski volji svoje ge-rente. Buržuazija upa, da bo s takim postopanjem „spametovala“ proletariat, da bo končno zgubil vero in zaupanje v sebe samega in volil demokrate — klerikalce ali pa levo krilo buržuazije — SSJ. Toda zmoten je račun buržuazije, proletariat — vsaj kar je opredeljenega in zavednega — ne bo klonil nasiljem buržuazije in bo vodil kljub vsemu naprej svoj boj za osvobojenje in tudi za občino, kot etapo v boju za svoj končni cilj.
V dolgem času buržuaznega gerento-vanja in komisarjenja so razpisane zopet enkrat občinske volitve, pri katerih bo delavstvo izreklo sodbo o gerentskem gospodarstvu in povedalo, kako naj se v bodoče gospodari na občini in komu zaupa občinske posle.
Mi smo SSJ predlagali skupen nastop — SSJ je skupen nastop odklonila. Nočemo za sedaj kvalificirati tega ponovnega razbijanja enotnega nastopa,
Krajevni organizaciji Soc. stranke v Zagorju ob Savi.
Z ozirom na Vaš dopis glede skupnega nastopa pri občinskih volitvah v Zagorju Vam odgovarjamo:
Naša Bkupina „Enotnosti“ smatra skupen nastop delavstva pri bodočih občinskih volitvah za' potreben. Občina spada v delavske roke!
Že dvakrat je proletariat Zagorja izvolil iz svoje srede občinski odbor, toda obakrat je vladajoči reakcionarni režim nasilno razpustil zakonito izvoljeni občinski zastop in postavil demokratske gerente.
Nasproti temu nasiliu morajo delavci in kmetje .Zagorja še bolj strniti svoje vrste in še bolj glasno povedati, da ne marajo gerentov in da mora občina preiti v njihove roke. To se da doseči z enotnim nastopom delavstva in s pomočjo kmetov.
Naša skupina „Enotnosti“ se nadalje zaveda, da čaka v občinski politiki vse polno perečih vprašanj v korist delavstvu in revnim kmetom in da bo naloga prihodnjega občinskega odbora, vsaj delno rešiti jih, v kolikor bo režim dopuščal.
Naša skupina se tudi zaveda, da je treba občinske volitve izkoristiti za najostrejšo agitacijo proti meščanskim strankam in za poživitev delavskega gibanja v. znamenju enotne fronte. Posebno mora veljati naš boj demokratski in fašistovski gospodi.
Ti razlogi vodijo našo skupino „Enot-nostiu. Na tem stališču je stala naša skupina že leta 1925, ko se je po krivdi krajevne organizacije Socialsitične stranke razbil skupen nastop v občinskih volitvah. Lastni člani Soc. stranke so obsojali takratno taktiko Socialistične stranke.
Tudi sedanje Vaše pismo se ne izraža še jasno za skupen nastop. Potrebna pa je jasnost. Delavstvo, ki je pri letošnjih pogajanjih za prpslavo prvega maja zopet videlo Vaše neiskrene manevre, hoče enoten nastop.
Naši čisto konkretni predlogi so:
1. Pred vsem mora obveljati pri vsem načelo proletarske demokracije.
2. Pri sestavljanju kandidatne liste mora obveljati proporc. Kot podlago za proporc naj se vzamejo zadnje politične volitve, to so volitve 8. februarja leta 1925.
3. Nosilec kandidatne liste pripade najmočnejši politični skupini.
4. Skupna lista naj' se imenuje Enotna lista delavcev in kmetov.
5. Na prvi seji prihodnjega občinskega zastopa se poda skupen protest proti razpustu zadnjega občinskega odbora in proti gerentstvu ter komisarjenju sploh, to se pravi proti zakonu o zaščiti države.
Samo ob sebi se razume, da se bo treba pogovoriti glede agitacije, shodov, skupnega volilnega odbora i. p.
Želimo tudi, da nam čim prej, vsaj pa do sobote 7. maja, sporočite pismene Vaše protipredloge. Pripravljeni smo tudi na takojšnja pogajanja.
Delu čast in oblast!
V	Zagorju, dne 28. aprila 1927.
Skupina Enotnost.
Odklonitev SSJ:
Zagorje, dne 6. maja 1927.
Sodrugu . . ., predstavniku skupine Enotnost
v Zagorju.
Delavstvo, zbrano na skupnem sestanku dne 5. maja ob 4. uri popoldne v pisarni Zveze rudarjev v Zagorju, je ugotovilo, da so predlogi skupine nEnotnostu z dne 29. aprila 1927 za skupen nastop pri prihodnjih občinskih volitvah nesprejemljivi in to iz razloga, ker ne odgovarjajo načelu piroletarske demokracije ter ne dajejo ni-kkkšne temeljne podlage, na kateri bi bilo omogočeno pozitivno delovanje delavskih zastopnikov v občini.
Po nalogu zborovalcev: Jurij Arh.
Ogroženo pokojninsko in nezgodno zavarovanje pri bratovskih skladnicah.
ker najboljši odgovor bodo dali delavci in kmetje Zagorja sami.
Objavljamo korespondenco med našimi sodrugi in SSJ gledq skupnega nastopa pri razpisanih volitvah, da bodo delavci in kmetje sami presodili, kdo je razbijač.	*
Zagorje, dne 25. aprila 1927.
Sodrugu . . ., predstavniku skupine „Enotnostu v Zagorju.
Na podlagi sklepa odborove seje kraj. pol. org. SSJ v Zagorju z dne 25. aprila si dovoljujemo z ozirom na predstoječe občinske volitve v Zagorju Vam naznaniti sledeče:
Ker smatramo za nujno potrebno in v interesu delavskega razreda občine Zagorje, da pride ta v kolikor mogoče večjem zastopstvu v novi občinski odbor, Vas naprošamo, da se izjavite, pod kakšnimi pogoji je Vaša skupina pripravljena iti s SSJ skupino v te volitve.
Tozadevne predloge prosimo, da nam blagovolite sporočiti pismeno do 30. aprila 1927 na naslov: Kraj. pol. org. SSJ v Zagorju (v roke s. J. Arha).
V	slučaju, da v tem roku tega odgovora ne sprejmemo, smatramo, da je od strani Vas ta naš poziv odklonjen.
S socialističnim pozdravom za kraj. pol. org. SSJ:
Fr. Dolinšek, predsednik. J. Arh, tajnik.
Pravilnik bratovskih skladnic, ki je v veljavi sedaj nad dve leti, je Žerjavovo delo in kot vse, kar Žerjav prime v roko, se je tudi njegov eksperiment na polju socialne politike ponesrečil. Žrte/ tega demokratskega eksperimenta pa seveda ne bo Žerjav, temveč zavarovani rudarji in kovinarji, katerim grozi resna nevarnost, da bodo ostali kljub prispevkom, ki jih plačujejo, brez pokojnine, da se jim bo še slabše godilo kot danes starovpo-kojencem.
„Jutro“ in Narodna strokovna zveza sta proglasila Žerjavov pravilnik za velikanski uspeh in napredek, številke letnega računa pa pričajo o nasprotnem, letni račun kaže, da bo v kratkih mesecih pokojninski fond pasiven in da se bo moralo vpokojencem občutno znižati pokojnino.
S sklepom glavne skupščine, da se
znižajo prispevki za nezgodno zavarovanje (te plačujejo samo podjetniki), je prišlo tudi nezgodno zavarovanje na pot pokojninskega sklada, na pot nesigur-nosti.
Vprašanje se ne tiče samo rudarjev in kovinarjev, to je velevažno vprašanje za vse stroke delavstva, za celokupni delavski razred. Skrajni čas je, da Delavska zbornica in Strokovna komisija deneta to vprašanje na dnevni red, da pojasnita delavstvu vso resnost položaja in da organizirata potrebno akcijo v zvezi z neodvisnimi organizacijami, ker v istem položaju so rudarji tudi v Srbiji, Bosni in na Hrvaškem.
Dve leti zanemarjanja tega vprašanja je omogočilo podjetnikom, da so izigrali pokojninsko in nezgodno zavarovanje, delavstvo ne sme dopustiti, da se izvede kapitalistična namera, da to institucijo popolnoma uničijo.
Prvi Maj v Sloveniji.
Zagorje.
V	smislu navodil „ Enotnostiu smo šli na delo za enotno proslavo Prvega Maja. J8SJ pa je hotela enotno proslavo preprečiti in organizirati svojo razbijaško proslavo. Rudarji in steklarji pa so to namero razbijaške SSJ preprečili, nihče ni hotel sodelovati pri razbijaški SSJ proslavi. Nato je čobal resigniral in izjavil, da se bo udeležil naše proslave. — Policijske omejitve so bile tudi pri nas zelo stroge. Napravili so sicer delavci v Kisovcu mlaje,
pa so jih žandarji že zjutraj podirali in se dušali. Na dimniku steklarne je plapolala zjutraj rdeča zastava, po to se pa junaški žandarji sami niso upali. Silili so delavce, pa nihče ni hotel vršiti žandarske posle. Obljubljali so 200 Din in neki Krekovec-krščanski socialist se je pola-komnil teh dinarjev in vzel zastavo z dimnika. Žandarji pa mu obljubljenih 200 Din niso hoteli dati. Ob splošnem zaničevanju te prodane duše je žandarski pomočnik odšel . . . Shod je bil dobro obiskan. Govoril je s. Kermauner. Razpoloženje je bilo dobro. Prodajali smo „Enotnost11, zbirali za tisk. sklad in naročnike.
Stran 2
ENOTNOST
Stev. 18
Naši sodrugi so govorili še v Črni, Mariboru, Dravogradu, Guštanju, Brezno-Ribnici, Pragerskem, Sv. Miklavžu itd.
Omeniti se mora, da je največjt) udeležbo v Sloveniji imela mariborska proslava, kjer se je več tisočglava množica kljub policijski prepovedi spontano razvila v mogočen sprevod po mestu, Tudi v Guštanju se je vršil obhod.
Na Hrvaškem in v Srbiji.
Teror in nasilje kot pri nas. Majski spis neodvisnih strokovnih organizacij je bil zaplenjen, zaplenjene tudi majske številke zagrebške „Borbe“ in Organiziranega Radnika“, aretiran urednik sodrug Ilorvatin, Kaljevič in več delavcev.
Kljub vsemu so proslave zelo dobro izpadle, povsod se opaža oživljenje. — V Zagrebu je bilo na našem shodu nad 4000 delavcev in delavk. Takega shoda v Zagrebu ni bilo kar je Obznana. SSJ, ki je v smislu sklepa svoje centrale povsod odklonila skupno proslavo, je imela na svojem shodu v Zagrebu 247 ljudi, največ urad-ništva bolniških blagajn. V Sisku-Cnpragu je govoril s. Sima Markovič, ki se je ustavil v Sisku, ko je zvedel za prepoved ljubljanskega shoda. V Belgradu so kakor v Ljubljani konliscirali in trgali delavcem
Delavska zbornica za Slovenijo je izdala letos tiskano poročilo na 208 straneh za leto 1925 in 1926 z raznimi poročili in podatki. Med drugimi je tudi na 20 straneh statistični pregled zaposlenega obrtnega vajeništva v Sloveniji. Vprašanje delavske mladine je za delavski pokret zelo važno in pereče vprašanje. Če obračamo eno ali drugo stran te statistike, vsaka stran nam kaže — in same številke govore, kje in kako moramo delati v bodoče za našo proletarsko mladinu — za obrtni naraščaj. Statistike kažejo koliko vajencev je zaposlenih v posameznih strokah po celi Sloveniji in to po ekspoziturah Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Navaja se tudi število mojstrov ali podjetnikov, kateri zaposlujejo vajence, poleg tega kako so zavarovani vajenci pri OUZD po mezdnih razredih in rojstnih letih, razdelitev mojstrov in vajencev po poštnih okoliših cele Slovenije, nadalje Obrtne in trgovske nadaljevalne šole v Sloveniji za zadnja tri leta od I. 1923/24 do 1925/26. Poslednje zadnje strani pa objavljajo statistični pregled obrtno-na-daljevalne šole v Ljubljani za leto 1926/27, iz katerega je natančno razvidno koliko vajencev iz posameznih strok obiskuje letos nadaljevalne šole, koliko učiteljev in število razredov da imajo vse te šole v Ljubljani.
S temi podatki je pisec v poročilu Delavske zbornice pokazal javnosti, kje imamo vajence s šolskim poukom in kje so obrtni vajenci brez šolskega pouka za časa učne dobe. Pogrešamo pa pri objavljenem materialu kritičnih opazk in pa pri takih statistikah neob-hodno potrebnega pojasnila. Ko se motri
Nismo dobro živeli, tudi ne pred vojno. Nizke plače in visoki davki so nas tudi tedaj davili. Govorili so nam tedaj, da so krivi našega bednega življenja Nemci — Dunaj. Vojna, ki je spravila v grob milijone delavcev in kmetov, ki je pohabiia stotisoče naših sotrpinov in pustila stotisoče invalide v, vdov in sirot, je minila, življenske razmere nas delavcev in kmetov pa se v devetih letih po vojni niso poboljšale, nasprotno poslabšale. Nas delavce mečejo na cesto, ne dajo nam dela, niti kruha, kmetje smo zadolženi, oboji ne moremo več vzdržati, nam delavcem in kmetom grozi pogin od gladu. V Času, ko mi delavci in kmetje stradamo, ko se nas rubi in prodajajo naša posestva, pa si zidajo nekateri vile in nalagajo milijone v banke. In nobenega izgleda ni na boljše čase, pač pa nam grozi nova vojna, grozijo nam nevarnosti strelskih jarkov, strojnic in topov. Na sladke obljube z raznih strani se ne smemo več zanašati, devet let čakanja na izpolnitev tisočerih obljub nas je pripeljajo na rob propasti. Ne bo
iz rok letake, ki so pozivali na shod, ki pa je bil v Belgradu dovoljen. Nad 2000 ljudi je prisostvovalo dobro uspelem shodu. Lepe proslave so se vršile po vseh delavskih okrajih; pokazalo se je, da je dtlav-stvo na Hrvaškem in v Srbiji za neodvisnimi organizacijami.
Kakor v Ljubljani pa je policija prepovedala naše shode v Dalmaciji, da se niso mogli vršiti. Neki sodrug iz Srbije, ki je bil Prvega Maja v Ljubljani, se je izrazil, da je sicer v Srbiji balkanska, da pa ne tepta tako brezobzirno državljanskih pravic delavstva kot ljubljanska.
SSJ in skupna proslava Prvega Majnika.
Samo v Ljubljani se je SSJ posrečilo razbiti enotno proslavo in to samo s pomočjo zedinjasev. Povsod drugod so bile pod pritiskom delavstva proslave enotne, SSJ pa se boji, da bi Druga internacionala in centrala SSJ videli ta poraz socialističnega vodstva v Sloveniji in zato ni v „Delavski politiki14 niti v „Volksstimmi“ nikjer omen jeno, da so bile proslave skupne. Oba lista predstavljata proslave kot samo-socialistične.
Sedaj mora biti vsem jasno, kdo je hotel razbijati 1
številke zaposlenega vajeništva — se šele vidi kako veliko vlogo igra v delavskem gibanju vprašanje mladine posebno pri nas v Sloveniji.
Do 20 odstotkov vseh zavarovancev pri OUZD tvorijo samo vajenci. 13 628 vajencev napram 70.000 vseh zavarovancev, to pove mnogo. Na deželi imamo 4513 vajencev brez šole. Sedaj pa poglejmo, v kiterih krajih nimamo nobene šole za vajence. Med temi inora biti .naše bogato zdravilišče, Rogaška Slatina nima za obrtne in trgovske vajence nobene šole. Ogromne vire ima ta občina od tujcev. Samo v letu 1926 je bilo 6424 goltov in od teh je bilo 1898 ossb nad 14 dni v Rogaški Slatini na oddihu. Vsi ti so pustili tudi ogromne tisočake Občinarjem v zaslužek. 454 oseb pa je bilo nad 4 tedne v kopali šču. Rogaška Slatina ima 40 m tjslrov in 73 vajencev, Jki so brez šole. Vas Zgornja Šiška pri Ljubljani pa ima 20 obrtnikov in 26 vajencev in vzdržuje že tri leta lastno šolo za obrtni naraščaj.
O tem bomo še govorili. Čudimo se, di gre delavska javnost mimo tega perečega mladinskega vprašanja, brez da bi kaj ukrenila. V celi Sloveniji imamo nad 70 krajev, ki imajo nad 30 do 100 vajencev, ki so brez šole. V ljubljanski oblasti je treba ustanoviti 36 šol, kamor bi hodilo 1300 vajencev; v mariborski oblasti pa na novo ustanoviti še 34 šol za 1683 vajencev, ki so doslej brez šolskega pouka. Dolžnost Delavske zbornice je, da vzame to vprašanje v pretres in da gre takoj na delo, da se bo z novim šolskim letom dalo priliko vsem vajencem obiskovati obrtno nadaljevalne šole. Lj.
nam pomagala bogata gospoda, delavci in kmetje si moramo sami pomagati. Združiti se moramo in združeni braniti svoj obstoj in svojo kožo.
Sklicujemo
v nedeljo 15. majnika
javna delavsko-kmečka shoda
I. pri Sv. Jedejrti
pred gostilno g. Štakovnika ob pol 9. uri dopoldne in
II. v Šmarjjeti
pri Rimskih toplicah pred gostilno g. Pušnika ob pol 3. uri popoldne
in tukaj na teh j ivnih shodih bomo govorili, kaj storiti.
Zato^ pridite vsi delavci in vsi kmetje in pokažite, da vam je dovolj praznih obljub in da hočete kruha in svobode, pravice in enakopravnosti.
Konkurzi v Jugoslaviji.
V letošnjem prvem četrtletju je bilo prijavljenih in registriranih 349 konkur-zov, lansko leto jih je bilo v istem Času 212. Po pokrajinah razdeljeno:
Srbija in Črnagora 228 (105)
llrvatska, Slavonija 49	(23)
Slovenija, Dalmacija 29	(30)
Vojvodina	34	(35)
Bosna, Hercegovina 9	(19)
Številke v oklepaju povedo koliko kon-kurzov je bilo v lanskem prvem četrtletju.
Kaj nam povedo te številke? Pričajo o velikanski ekonomski krizi, v kateri morajo propadati mali trgovci in obrtniki in mala podjetja. Dobro uspevajo le velika podjetja, kot je n. pr. Trboveljska, in posebno dobro velike banke, ki izkazujejo neverjetne dobičke. Resnični dobički velikih podjetij pa so večji od izkazanih, ker jih podjetja v bilancah prikrivajo radi davkov.
Delavcem tovarne, kmetom zemljo!
V Jugoslaviji je 7,704.(552 ha gozdov. Državnih je 3,741.351 ha, skoraj polovica. Od druge polovice imajo največji del gozdov razni baroni, grajščaki in cerkve. Kmetje pa so brez lesa in ga morajo drago plačevati in kupovati stelje itd.
Državni gozdovi propadajo in so predmet raznih korupcijskih afer, pri katerih posamezniki „služijou rniljone.
Zahtevamo, da se državni, cerkveni in grofovski gozdovi razdelijo kmetom brezplačno, ker zemlja pripada kmetom, tovarne pa delavčem.
Ženevski purani in biki
Bike in purane draži rudeča bi.rva. Zastava sovjetske Rusije pa je rudeča in draži bike in purane po celeih svetu. V Ženevi se vrši te dni svetovna gospodarska konferenca, skoraj vse države s>o zastopane in tudi sovjetska Rusija je poslala svojo delegacijo v Ženevo. Spor radi umorjenega poslanika s. Vorovskega se je poravnal tako, da je Švica končno pristala na zahtevo Moskve in plačala odškodnino hčerki umorjenega sodruga.
Ob takih prilikah je bila doslej Žene"* vedno v zastavah. To pot pa ni nobenih zastaV." Radi bi sicer razobesili zastave kapitalističnih držav, toda rudeče sovjetske pa ne prenesejo. Ker bi bila razžalitev, če bi vihrale zastave vseh drugih držav, sovjetske pa ne, niso razobesili nobenih in ženevski purani in biki so mirni.
Tudi naši vladi so biki in purani zelo pri srcu, njim na ljubo je prepovedala Prvega Majnika rdeče za3tave in znake.
Kriza nezgodnega zavarovanja,
Dr. Buhinjec, Žerjavov demokrat, tajnik Narodne strokovne zveze in s socialističnim pristankom ravnatelj OUZD, piše v „Jutru“ o tem vprašanju. Razume se, da demokratar „Jutrovecu pride do takih zaključkov, ki so v korist kapitalistov in v škodo delavstva. Kaj pravi: 15 milijonov primanjkljaja pride od tod, ker delavci sami radi popolne brezbrižnosti povzročajo nesreče. Vodja Narodne strokovne zveze torej trdi, da je delavcem vseeno, če se pohabijo ali ne, da nič ne pazijo na sebe in da je po delavčevi krivdi toliko nesreč.
Demokrat Bohinjec seveda ne ve ničesar o preganjanju, noče vedeti nič o tem, da ugotavljajo vzroke nesreč prijatelji podjetja, ki ugotovijo vedno: „lastna neprevidnost1*. Vodja Narodne strokovne zveze ne čita delavskih časopisov, v katerih delavci vedno zahtevajo, da se manjkajoče varnostne naprave napravijo itd. On kon-štatira, kar je „Jutruu všeč, dejanskih razmer pa ne pozna.
Socialiste, ki so Bohinca po nekem sporazumu postavili za ravnatelja in ki z Bohincem v Delavski zbornici delajo sporazumno in „pametno“, pa smatramo za sokrivce, če bo Bohinčeva kampanja dosegla svoj cilj — poslabšanje nezgodnega zavarovanja.
Zadnji čas je, da so razpišejo volitve v bolniško blagajno, dosti je komisarjenja, delavstvo hoče v svojih institucijah samo gospodariti.
Kdo je falzificiral telegram iz Maribora?
Na skupni prvomajski shod v Mariboru bi moral iti s. Milan Lemež iz Ljubljane. Dobil pa je v soboto zvečer nujno brzojavko, da govori v Mariboru s. Magdič, torej da naj ne pride. Podpisan je bil na brzojavki s. Zupanc.
Začudili smo se, ko so nas sodrugi iz Maribora po Prvem Maju vprašali, zakaj
ni prišel s. Lemež, kakor je bilo določeno in poslali smo j'm brzojavko. S. Zupanc nas obvešča, da brzojavke ni niti oddal, niti podpisal in da je podpis na brzojavki falzificiran. Ker se je posebno Eržen trudil, da prepreči prihod s. Lemež* v Maribor, vprašamo SSJ, kdo je poslal falzi-ficirano brzojavko?
Upamo, da bodo tudi socialistični delavci obsodili take manevre svojih voditeljev.
Socialistični delavci, pozor!
Niti „Jutrou niti „Del»vska politika11 ne dementirata vesti „Obzorau, da se pripravlja v Sloveniji „napreden bloku, v katerem bi sodelovali Žerjav in SSJ.
Mežica in SLS.
„Naprej“, ki je po par tedenski pavzi zopet izšel, prinaša odločbo klerikalnega velikega župana o razpustu krajevnega šolskega sveta v Mežici. Med razlogi, ki so navedeni v odločbi, je tudi ta, da se je delavcem plačevalo previsoke mezde.
In s SLS delajo socialisti sporajumno in enotno v Delavski zbornici.
Balkanske metode žaridarmerije.
Trbovlje. Orožniki iz Radeč so pri poizvedovanju radi neke majhne tatvine pretepali desetletnega sinčka s. Dimeča, starejši pa je vsled strahu pred žandar* skimi brutalnostmi pred očmi žandarjev skočil v Savo in utonil. Zandarji niso niti z mazincem mignili, da bi osemnajstletnega fanta rešili, pač pa je eden Izmed njih snel puško, da bi streljal.	E.
(če ta vest odgovarja popolnoma resnici, danes ne moremo povedati. Poklali smo s. M., da se informira, in v prihodnji številki bomo podali točno poročila. Ured.)
Splošna Delavska Gospodarska zadruga Železničarski dom r z. z o. z. v Ljubljani
vabi vse svoje člane na VI. redni
občni zbor
ki se vrši dne 26. junija 1927 ob 8. uri zjutraj v Delavskem domu, Marksov trg 2/II.
Dnevni red:
l.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Poročilo blagajnika. 3. Odobritev bilance za leto 1926. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Razno.
Ker je občni zbor te delavske ustanove zelo važen, se pozivajo vsi člani zadruge, da se istega v polnem številu udeleže.
Načelstvo.
„Cankar" v Zagorju.
Delavsko pevsko društvo „Cankar* iz Ljubljane priredi v nedeljo 15. maja ob 8. uri zvečer v dvorani »Zadruž-nega doma" na Lokah pri Zagorju
koncert.
Na sporedu so narodne, umetne in delavske pesmi. Ker je to prvi delavski koncert v Zagorju, vJbimo vso proletarsko javnost, da s polnoštevilno udeležbo na koncertu moralno podpre in obenem prizna idealno delo nesebičnih delavcev na polju mlade porajajoče se proletarske kulture. Torej v nedeljo 15. maja vsi na Loke.
Književni pregled.
Karl Marx, njegovo življenje in učenje, spisal Beer. Izšla je kot II. zvezek Socialno-poli-tične knjižice. Cena 20 Din. Sodrugi, to knjigo treba čitati.
Zapiski Del.-km. matice. Več številk. Vsaka 10 Din.
Leposlovna knjižica:
I. zvezek. Kuhar: Povesti. Cena 15 Din Niz
zanimivih povesti iz kmečkega življenja.
II. zvezek. Ch. Dickens: Božična pesem v prozi. Cena 12 Din. Povest mednarodnega angleškega pisatelja.
III. zvezek. M. Krleža: Golgota. Cena 12 Din. Prolctsrska drama znamenitega hrvaškega pisatelja.
IV. zvezek. Jack London: Železna pesta,
prva knjiga je izšla v Zadružni zalogi. Roman je proletarskega pisatelja Jack Londona. Predgovore je napisal pisatelj Bratko Kraft. Druga knjiga izide k Novemu letu. Cena prvi knjigi 20 Din.
Pariška komuna. Cena 5 Din.
Mile Klopčič: Plamteči okovi. Revolucionarne pesmi mladega proletarskega poeta. Cena vezani knjigi 10 Din.
Maksim Oorki: Deveti januar Črtica o ruski revoluciji iz leta 1905 z dvema slikama. Cena 5 Din.
Generalni štrajk angleškega delavstva. Cena 2 Din.
Pahor: Medvladje. Socialni roman iz dobe, ko se je zlomila avstrijska oblast. Cena 30 Din.
Obrtnonadaijevalno šolstvo in Delavska zbornica za Slovenijo.
Delavci in kmetje laškega okraja.
Lastnik in izdajatelj: Alojz Kusold, Ljubljana-Moste. Odgovorni urednik: Jakob Pančur, čevljar, Ljubljana, Križevniška ul. 12. Tiskarna Jos. Pavliček v Kočevju.