List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred iu v Gurie1 domu poslan : za cedo leto 3 golil., za pol leta 1 golil. !)0 sold., za četrt leta bO solil.— Za tule nar. - polit, društva „GORU)A“ je cena določena, kakor za drugo naročnike. Posamezni listi so prodajajo po G solil, pri knjigarjit Sobarju na Travniku in v tiskarni.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravništvu v nunskih ulicah v tiskarno Karol Mai-ling-r vo. Vse pošiljatve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača ><■ za navadno vrstico, če se naznanilo imo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat. 12 sold., če trikrat, "t s o Idov.
1
Volitve na Češkem.
Nobendcn narod v Avstriji ni imel tolikokrat prilike skazati svojo izurjenost in politično zrelost pri volitvah, kot Češki. Kar imamo decembersko ustavo, ki hoče takraj Litave vse narode in kro-novine, sé njihovimi različnimi težnji in starodavnimi pravicami spraviti pod eden klobuk in j jih izročiti v roke na milost in nemilost nemškim ustava-
Y	9
kom, ni prešlo nobeno leto, da bi Cehi ne bili primorani po dvakrat ali trikrat stopiti na volilno bojišče in meriti se sè svojimi sodeželani — recto z vladnim regimentom. S trdno zavestjo, da se borijo za nezgubljive, naravne narodne pravice in utrjeno pravo svojega kraljestva šli so brez razločka vsi volilci v volilni boj in stali kot en mož za onega kandidata, kterega so jim priporočali njihovi zaupni možje sé starim Palacky-em in Rieger-jem na čelu. In rej, čudila se je ne le Avstrija, ampak cela Evropa, kako zamore Češki narod, ko se je, bi rekel, vse proti njemu zapriseglo, še stalno in nepremaknjeno varovati ono stališče, kterega mu je odkazalo pravo njegovo. Vse zvijače, vsi Chabrusi, vsi vladni apparati, in druga nedostojna sredstva niso mogla zganiti in razkropiti bojnih črt Češkega naroda. Vsa Evropa je v tem
edina in skušnja lahko vsakega uči, da so Čehi strahoviti sovražnik decemberski ustavi in vsem ustavovercem postali samo zarad edinosti in sloge, vsled ktere so znali svoja osebna menenja podvreči občnemu, narodnemu blagru. Ali kar se vladi in njenim organom ni posrečilo, to so dosegli tako zvani Mladočehi. Kaj so „Mladi“, to je nam Slovencem žalibog pic dobro znano. Kakor pri nas na Slovenskem, se je tudi na Češkem nekaj sebičnih, samopridnih in častilakomnih ljudi odcepilo od starih in izskušanih voditeljev, kterili značaj je čist, kakor zlato in ki so svoj narod izdramili iz narodnega in političnega spanja in rešili skoraj gotovega pogina.
Ti Mladočehi, na videz narodni, so razrušili povsod občudovano češko edinost in se bratijo pod krinko liberalizma z naj zagrizenšimi sovražniki narodnosti češke in ž njimi v zvezi pomagajo sekati hude rane svojemu narodu.
Ker Čehi niso hoteli stopiti v deželni zbor, so sgubili svoje mandate in 3. t. m. bile so nove volitve v kmečkih občinah, G. pa v mestih in trgih.
Zaupni možje so postavili za kmečke občine 49 kandidatov Staročehov in izmed teh je bilo voljenih 42. Mladočehi so postavili na svojo roko 20 kandidatov in voljenih je G ; v ednem okraji
so glasovali Mladočehi rajše z ustavo-verci in tako ustavovercu pomagali k zmagi. Reči so se tako godile, kakor pri nas v jeseni. Mladi hočejo biti liberalni (?), če tudi sami postanejo narodni odpadniki. Izid Čeških volitev nam kaže, da narod ne mara samo za liberalizem, ampak on tirja in hoče vse kaj druzega. On zahteva svoje pravo utrjeno in ohranjeno, do kterega pa pride samo, ako se oklene svojih starih voditeljev. Češki narod ima preveč politične zrelosti, kakor da bi se dal oslepiti s puhlimi, liberalnimi frazami.
Da so pa Mladočehi prodrli še s 6 kandidati, imajo se naj več zahvaliti vladi in ustavovcrcem, ki so jih povsod podpirali in ker med temi in njimi ni druzega razločka, kakor da oni češki uni nemški govore. Dobro bi bilo, da bi si v prihodnje narod slovenski vzel Čehe za zgled, otresel se mladoslovenskih smeti in dal slovo za vselej mladoslovenskim— ustavovcrcem.
Dopisi.
V Gorici 4. junija. Dans se blago-slovljajo novi zvonovi za cerkev sv. Ignacija. Delo hvali mojstra; zvonovi so lepo ubrani, da je veselje to zvonjenje poslušati. Tako je. V naših časih gleda
Avčani slišijo radi kaj novega, zato jim povem. da so pravili lijih vasi A 1 s. Ime ni lepo, pa kedo more kaj zato? Tudi tega nisem jaz kriv, da so 1. 1550 to ime s čudno besedo A u z z a zamenili.
Avška vas mora biti stara. Ni čudo ! Ljudje so si zidali hiše najprej v ravani, še le, kedar jim je tii prostora zmanjkalo, pomaknili so se v gore. O Avčah vam lehko marsikaj povem. Najpivo moram to zapisati, da so imeli Avčani za Kanalci prvi duhovna. Dokler so se ljudje na Kanalskem ravani držali. imeli so svoje cerkveno središče v Kanalu. Če se je komu otrok rodil, krstili so mu ga v Kanalu. Ravno tako so tudi poročali v Kanalu, naj so bili že doma v Avčah, Ročinji, na Gorenjem polji ali kjer si bodi na Kanalskem. S časoma se je glede tega nekaj predrugačilo. Ljudi je bilo vsak dan le več, polje pa vedno isto. Kaj so storili? Naprej so se pomikali. V gorah je bilo mnogo dobrega sveta, le v pušči je bil. Tj e gor so se preselili i.i pridno delali. Od tod pride, da imamo zdaj v kanalskih hribih mnogo pridnih kmetij.
(Dalje prih.)
LISTEK
Iz Kanala do Kala.
(Potopisna črtica.)
(Dalje).
Fot nuji pripelje do treh malnov. Potoku, ki jih goni, pravijo A j bica. Od tod naprej greva skoro le po senci. Tako lepega in ravnega leskovja nisem še videl, koder sem hodil. Pozna se ljudem, da gledajo na les in da ne sekajo vsega od kraja. Iz Vibastega protja delajo obroče in jih vozijo ali v Gorico ali pa v Trst, kakor jim bolj kaže. Pred seboj imava vasico Logi. Do tii sèni hodijo še kanalski duhovni previdavat, naprej pa ne več. Zastran tega krajnega imena je tekla po naših domačih časnikih huda jezikoslovna pravda, pa brez potrebe. Res je, da pišemo še marsikako krajno ime preveč napačno, pa ne prepirajmo se zastran toga po otročje. Misliti, misliti je treba in delati v-mes, pa bo v kratkem vse prav.
Vasica L o g i je naji preveč zamotila, hitiva toraj naprej. Kolovoznih grč še enkrat ttavdol iu enkrat navkreber, pa sva pred av-
škim pokopališčem. Pokopališče ! Ta kraj človeka presune, posebno tacega, ki ni trdnega zdravja. Rog ve, kje mi bode križec stal 1 Po zvunanjem soditi, ni davno, kar so ga obzidali. Križec ni veliko na njem in še ti so leseni. — Obrniva oči na polje. Ljudje, ki so v mestu rojeni in vzrejeni, mislijo, da nad Solkanom nij druzega kot kamenje in o-poka.(?) Ti naj pridejo tii sem, pa naj si ogledajo avško polje ! Ravno je že tako, da bolje ne more biti. In Ièlle, kake so pa te? Tako dolgih nisem še videl. Po njivah raste trta. Njega dni so pridelavah obilno belega in črnega vina. Tudi sadnega drevja jim ne manjka. Crešenj, jabelk, hrušk in češpelj imajo na kupe, kedar je letina za nje. Celò brez fig niso. Sploh je avško polje tako, da so ljudje, ki ga obdelujejo, ž njim prav lahko zadovoljni.
Ko pridem v Avče, grem naravnost v gostilnico. Tu sem nekaj prigriznil. Pil nisem, ker nisem bil žejen : vino ukazavati in drugim ponujati ga, pa nimam navade. Mislil sem koj dalje iti, pa si nisem upal, ker je bilo podnebje med tem nekoliko osivelo. Prenočil sem toraj v Avčah.
Zdaj pa še nekaj o i m e n u te vasi.

' V
vsakdo ti o tolikajn na velikost in težo zvonov, kakor na to, da so zvonovi lepo obrani, in da ušesu dopadajo. Zato se sliši, da mislijo tudi pri fari sv. Vida na Plaču ti sedanje zvonove preliti dati, da udobijo lepše zvenenje.
Nekdaj pa se je bolje gledalo na to. da su bili zvonovi nenavadno veliki, i Nočem omenjati nezmerno velikih zvonov na Kitajskem, od kterili govori misijonar O. Le Comte. da jih ima samo mesto Peking sedem tako grozno velikih, da ima vsaki zvon po 120.000 liber teže. Saj je znano, da se nam Kitajci sploh čudni zdé, ko beremo ali slišimo, da pasje meso in podgane jedo, da se o žalovanji v belo oblačijo da zvonove z lesenim žvcnkljem namesti s železnim bijejo itd. itd. Ostanimo pri Evropi. Kdo ni še slišal o naj večem zvonu v Moskvi? Ko je bila Moskva leta 1701 pogorela, je tudi zvon, ki je neki 4.400 centov imel, poginil. Sedaj še se kaže tam zvon, ki ima okoli 4.320 centov. Še tretji zvon v Moskvi ima, kakor pravijo, 3 ó 6 centov. tako da je za dva centa teži, kakor je veliki zvon pri sv. Štefanu na Dunaji Bil je vlit Dunajski veliki zvon, ki ima 334 centov, in njegov žvenkelj 1328 funtov, na povelje cesarja Jožefa I. leta 1711. Ali ta ni še naj veči zvon celega Avstrijanskega cesarstva. 3’ Holomuci na Moravskem ima velika cerkev na svojem srednjem zvoniku zvon, ki ima 358 centov, tedaj je za štiri cente teži, kakor je Dunajski. V Parizu, velikem mestu na Franeozkem, imajo malo manjši zvon pri Notredamski cerkvi, ker ima 340 centov. In v Erfurtu je zvon, ki ima 275 centov. Ako bi hoteli manj e zvonove naštevati, kakor so ravno kar omenjeni, ter imajo po sto centov, ali po 80, ali po 70, seštdeset itd., tedaj bi celo rajdo imenitnih zvonov napisal, kteri ne bi bilo kmali kraja. Toda pustimo tudi to. Kakor v vsaki reči, tako vidimo tudi pri zvonovih mnoge spremembe zdaj na boljše, zdaj na slabše. Ko je bil okoli leta G04 prvi zvon, kar se more vedeti, za papeža Sabinijana v Kirnu na zvonik postavljen, bil je kot nenavadna stvar predmet splošnega kremljanja. In kaj mislite, kako velik je bil? Najmanjša cerkvica ima v naših dnevih veči zvon, kakor je bil tisti prvi zvon v Kirnu. Začenjali so potem, v sedmem in osmem stoletji, vsi škofje, pa drugi duhovniki omišljevati zvonove svojim cerkvam, pa tako. da je veči del vsaka cerkev le po en sam zvon imela. Sčasoma so začenjali pridevati še drugi pa tretji zvon; ter so začenjali ljudje misliti, da si morajo slavo s tim pridobivati, da kar je le mogoče si prav velike zvonove napravijo, vece, kakor je imajo sosedje, posebno v vzhodnih deželah, kjer tudi v resnici še zdaj naj vece zvon-ive nahajamo.
A:i. kakor smo zgoraj rekli, ne na to je gledati, da so zvonovi čez mero veliki in t«žki. ampak na to. da imajo I ju všečen glas. in da se glasovi vsili zvon »v ene,va in istega zvonika lepo strin-
jajo. Zvonar, kteri zna bolje zvonove u-birati, je caderis paribus bulji mojster.
Prvih tri sto let, ko se kristjani niso smeli očitno kazati, niso tudi imeli ni zvonov, ni družili očitnih znamenj . s kterimi bi bili verne k službi božji klicali. Še le za cesarja Konstantina Velikega so začeli imeti svojo očitno službo božjo, ter so s časom vpeljali zvonove. Popred so ali na lesene ali pa na železne plošče s kladvom bili, kakor delajo še zdaj Kristjani v Turškem cesarstvu, kjer jim ni dovoljeno imeti zvonove, da so v cerkev ljudi klicali.
Cerkev je vselej blagoslavljala vse reči. ki so bile za božjo službo namenjene, in zato so se zvonovi koj od začetka blagoslovili, kakor spričuje učeni Allenili, učenec Bede častitljivega in sloveči učitelj Karla Velikega, da je bilo blagoslovljene zvonov veliko pred letom 770 uže v navadi. Toda imena Svetnikov so začenjali dajati zvonovom še le proti koncu desetega stoletja. Papež Janez XIII, je leta 968., tako pripoveduje Baroni, velik zvon za Lateransko cerkev v Rimu posvetil, in mu dal ime sv. Janeza. In od tistega časa se je ta pobožna navada sploh sprejela, in trpi še do današnjih časov.
Tako tudi niso imeli nekdanji zvonovi ni letne številke, kdaj so bili vliti, ni zvonarjevega imena, ali kaj druzega temu podobnega. Ali z enajstim stoletjem se je vse to uže zvonovom pride vaio. Toda zadosti bodi te čenčarije o zvonovih ; mogoče, utegne marsikomu izmed Glasovih bralcev s tim ustreženo biti, da kaj malega izvé od zgodovine zvonov. Komur je vse to znano, naj pa ta sestavek preskoči, in naj bere druge, kteri ga bolj zaminajo.
Iz Kanala, 30. junija. (Kavarna.
—	Telegr. postaja. — Državno posojilo.
—	Novošegno Mnoštvo.)
Naš trg dobiva mestno lice. Kavarno že imamo, zdaj se nam ponuja pa še telegrafica postaja, Gosp. J. Jereb, telegrafski uradnik v Trstu biva že nekaj dni pri nas ter podučuje tukajšnjega poštarja v tem, kar bo kot telegrafist po-trebaval. Znal bo, se vé da, vse le bolj mehanično, ker sliši zdaj prvo pot nauk o elektriki in magnetizmu, pa to nič ne dé. Telegrafična postaja bo s pošto združena, kar je tudi prav. Poštar lahko oboje opravlja, saj bo le po dnevi telegrafoval. Ali je ta naprava našemu trgu potrebna ali ne, tega ne bom preiskavah Pa tudi od druge strani dorašča našemu trgu nekaj novega. Državno posojilo, naši primorski deželi podeljeno, pride tudi Kanalu v prid. Dobili smo tisuč goldinarjev. Ta denar so naši ,,očetje*‘ v to obrnili, da se popravite dve poti : v Kanalu in Gorenji vasi. Z ostalim denarjem žboljšajo studenec na trgu. To zadnje delo bilo je prav potrebno. Kedar je količkaj deževalo, tedaj nismo imeli kaj piti. Zdaj sc pa tam, kjer voda izvira. svet nekoliko ogradi, da deževnica ne io nngla do studenčnice,
O sv. Petru hodijo ženske iz naših hribov pod Gorico in v Lahe žet. To delajo zu to, da si kaj prislužijo. Ženske v kanalskih hribih ne vidijo celo leto križa, če to priložnost zamude. Plesti ne znajo, šivati še manj. Vso božjo zimo preživijo ali bolje — prespijo na dobro zakurjeni peči. Vi, ki ste v mestu, imate lepo priložnost opazovati, kako jih kmetje pred skotijo in na Travniku obdelujejo in v žito vabijo. Ta pelje eno, uni drugo trumo sè sabo. Pa kako delajo ž njimi ! Zjutro okoli treh ali pa še prej skliče jih gospodar na polje. Dà jim moža, da pred njimi žanje pa tako hitro, da ga komaj dohajajo. Kedar se ta vtrudi, dà jim druzega in to gré naprej do pol devetih zvečer. Da pri tem prenapetem delu marsikaka v razorji obleži, ni nič kaj nenavadnega. Prigo-dilo se je že — kakor pripovedujejo, — da je v kaki kri zavrela in da je na mestu umrla, Ali ni nobenega, da bi to odpravil? — Predolgim dopisom nisem prijatelj, zato sklenem. Da ste mi zdravi !
Iz Rihenberga, 5 julija. — (Novo vpeljani praznik.) — Že dalj časa so naši farmani želeli, da bi se za god sv. Urha, 4. julija, patrona naše farne cerkve in cele fare, praznik ustanovil. Ali temu je bil naproti nek neprijazni veter, kterega je gouški sever, hvala Bogu, za vselej odpihnil. — Imeli smo že nekaj let sem le-ta dan kot pol-praznik; letos pa je naše starašiostvo v prvi seji sedanjega županstva po več razgovorih na splošno željo sklenilo enoglasno (razun enega), naj bo za našo faro od sedaj naprej god sv. Urha popolnoma praznik. Preč. knezo-nadškofijst-vo je to z veseljem odobrilo. Kako, je bilo s tem ljudstvu ustreženo, pokazali so 4. julija, kjer so možnarji pokali, da se je na vse strani razlegalo. Posebna hvala gre tukej g. grofu Lanthiery-u. Iz stolpa njegovega gradu je bobnelo, kakor o naj večih praznikih. — Naše sta-rašinstvo, čeravno nekaterim mračnjaško, je s tem pokazalo, da je za pravi napredek na verski podlagi. — Slava mu!
Ogled.
Avstrija. Vse oči so bile v preteklih dneh obrnjene na Češko, kjer so se vršile dopolnilne volitve za deželni zbor in sicer 3. t. m. so bile volitve v kmečkih volilnih krogih, C. pa v mestnih in tržnih. — Konservativna star o češka stranka je slavno smagala, mlacločeska in uslavoverna pa sijajno propala. — Med 52. volilnimi krogi za kmečke občine je konserv. staročeska stranka postavila v 49. svoje kandidate, mladočeska pa le v dvajsetih. — Od 49 kandidatov kons. stranke je zmagalo njih štirideset s o-gromu o večino gtasov, sest malo da ne enoglasno ; Mladočehi so prodrli samo se šestimi in še s temi le z veliko silo.— V dveh volilnih krogih boste ožje volitvi, j v enim med grofom Harrach-om (konser-; vativcem — 52 glasov) med dr. Cizekom
(niladočehom — 37 gl.); v drugem med jluml-om (kons. — 92 gl.) pa med dr. Sladkovsky-em (mladoč. — 93 gl.) ^ Da pride dr. Sladkovsky, kolovodja mia* dočeske stranke, v o/jo volitev, to je nar hujši blamaža za Mladočehe, posebno če pomislimo, da se mu je to pripetilo v lastnem vol. krogu, kjer je bil vselej skor enoglasno voljen, dokler ni postal odpadnik.
Da bosta pri ožji volit vi zmagala Mladočeha, je skor nedvomljivo, ker bo gotovo propala peščica ustavovercev za nju glasovala. Sploh so v onih krogih, kjer so bile vse tri stranke zastopane, ustavoverski kandidatje primeroma več glasov dobili ko mladočeški. Toliko zaupanja ima tedaj mladoč. stranka v kmečkih občinah?! V enem samem volilnem krogu, kjer so bile vse tri stranke, je zmagal ustavoverski kandidat—(ne čudite se, saj se je tudi pri nas v Tominu in v Sežani tako godilo) ker so Mladočehi, vidivši da ne zmagajo za ustavoverskega (!!) glasovali. Tudi prav ; saj imamo en dokaz več, kam Mladi tiščijo. — V treh vol. krogih (nemških) so zmagali usta-vovcrci, pa tu ni bila kons. stranka nobenega kandidata postavila.
Bila je že volitev 3. jul. v kmečkih občinah pogubljiva in obsojevalna za Mlade, 6. jul. pri volitvi mest in trgov je češki narod pokazal še jasneje, da za Mlade ne mara, da njih politiko popolnem obsojuje. Za mesta in trge je postavila kons. stranka 28. kandidatov. Zmagali so vsi.
Politično zreli češki narod je tedaj v ogromni večini pokazal, da pozna svoje prave voditelje in da se studom odvrača od sebe one Mlade, ki iz nezrelosti in sebičnosti čast, edinost in moč češkega naroda spodkopati nameravajo. To seje zgodilo, pravita jjVat.** in „Gr. Volksb.“, Mladočehom, ki niso še taki ustavoverci, kakor so Mladoslovenci in njih poslanci. Sapienti sat!
Kaj pa rečejo ustavoverni in mla-dočeski listi k temu izidu ? Kislo, prav kislo se držijo. Da saj nekoliko zakrijejo sramoto, delajo se po otročje vesele, da so zmagali v šestih krogih, oziroma v enem, češ zdaj so pokazali, kako oči-vidno (?) napreduje njih stvar. Ubogi slepci in sleparji!
Cizlajtansko (naše) minisi e rstvo kaže se vedno bolj, da misli (bolj resnično bi znalo biti, če rečemo, da mora) za zdaj nekoliko odjenjati od svoje ustavoverske prenapetosti. To smemo, zdi se nam, posneti iz dosedanjih imenovanj novih namestnikov za Češko in Moravsko. Danes (9. t. m.) imamo za to dozdevno menenje nov dokaz. Mesto Ceselli-a, c. kr. namestnika v Trstu, ki gre v pokoj, je imenovan na Goriškem dobroznani baron Pino, dosedaj v Czernovic-u v Bukovini. Pino je sicer ustavoverec, se je kot tak tudi zaslug pridobil, pa vendar zna se pripogniti vsaki vladi, naj si bo na krmilu notranjih zadev Giskra ali Hohemvarth ali Lasser. Bolje vendar on, ko kak drugi prusak.
v
•	9
Avstrija in Ilusija postajete si vedno prijazniši. Nadvojvoda Albrecht se je podal v imenu Nj. Veličanstva v Varšavo, da se pokloni ruskemu čaru, vračajočemu se iz nemških toplic (v Emsu). — Tudi nemški cesar skuša se bližati naši ces. rodovini. Prišel bo za nektere dni v oni Gastein nesiečnega spomina, kjer se je že parkratov snidel z našim cesarjem, prijaznega se hlinil, za hrbtom pa spletke skoval proti Avstriji. — Ko pride v Gastein, obiskal bo svetlo cesarico v Ischi, kjer zdaj biva in kamor dojde tudi Nj. Veličanstvo. — Kasneje v jeseni obišče Nj. Veličanstvo tudi an-gležko kraljico, ker pojde po svetlo cesarico, ki se bo za nekaj tednov podala v Wygiit na Angležkem.
Ogrsko. Drž. zbor še zboruje. Sklenil je notarijatsko postavo v madjarskem zmislu, premenil je radikalno volilno postavo. O tem prihodnjič.
Vnanje države. Francosko. Velik hrup je napravil manifest grofa Cham-borda, postavnega kralja francoskega, ki biva v Frohsdorfu. In ravno zdaj, ko narodni zbor pretresuje predlog Kasimira Periera, naj se republika stalno proglasi, je prinesla „Union“ velevažni manifest. Vladi je to silno nepovoljno, zato je dala list Union za par tednov v prepoved. — Vlada se drži septennata za Mac Mahona. Nar. zbor pa je razdvojen, ei i hočejo republiko stalno, drugi monarhijo. Naj hrže bo Mac Mahon nar. zbor razpustil. S tem bo Francozom kri zavrela. Na vsak način pričakujemo velevažnih dogodkov iz Francoskega.
Spanjsko. Zmaga Karlistov pri E-stelli je nedvomljiva in velika. Namesto Concha-e je postal Zabala poveljnik rep. armade. — Da Karlisti ne zamorejo tako seposlužiti zmage kakor bi bilo treba, temu je uzrok ker nimajo obilno topov in ker so tudi sami močno trpeli.
Italijansko. Kaj je laška pravica, pokazala je ital. vlada o 281etnici Sv. Očeta. 21. junija, ko se je bila zbrala neštevilna množica pred Vatikanom, ki je klicala : Živijo Pij IX., dala je ital. vlada nektere zapreti. Po dveh dneh že jih je obsodilo na 2 leti, na 18 mescev, na 6 mescev, brez da so se zamogli zagovarjati.
Razno vesti.
Učeni Hammer-Purgstall piše (v svojem Gem&ldesaal der Lebensbeschreibungen gros-ser moslimischer Herrscher der ersten sieben Jahrhunderte der Hidschret. Leipzig und Darmstadt 1837. Band. II. S. 263—265). to čudno posebnost : Moteaassim se je rodil v osme m mesecu leta sto in ose m deset po Hidžri, leta dvesto in osemnajst je postal kalifa, umrl je v osem najstem mesecu, Sil-hidže imenovanem v Sermenreji, kjer je navadno prebival, po tem ko je bil vladar o-s e m let. ose m mesecev, in ose m dni, star ose m iti štirdeset let. Bil je pa o s m i kalifa Abasovega rodu, imel je ose m sinov, osem hčer; bil je v osmih bitkah, osvojil si je osem mest, usmrtil je osem nevarnih sovragov, zapustil je v svoji blagajniei ose ra
i.i ose m deset tisoč cekinov, in osem imenitnih učenjakov je proslavljalo čas njegovega vladarjenja. Ali ni to zares čudno?
Kako Staroverei, ki živijo na Turskem, ljudi k službi božji kličejo ? Ploh ali desko imajo iz trdega lesa, ki je navadno dvanajst čevljev dolga, štiri čevlje široka, in dva palca debela. To desko, kteri greški pravijo s i-m a n d r a t. j. znamenje, pa tudi h i r o sima n d r a n, drži človek v levi roki, v desni pa ima železno kladvo, s kterim na desko bije, zdaj blizo roke, s ktero desko drži, zdaj više, tako da se sliši zdaj bolj zamolkel, zdaj viši in bolj čist glas. V nekterih krajih je taka deska visoko na zvoniku obešena, da je ni treba z roko ali v roki držati ; imenujejo jo, menim, mega simandron ali veliko znamenje. To in uno imenujejo tudi agio-simandron ali sveto znamenje. Imeli so sicer tudi oni nekdaj svoje zvonove, ali kar so pod Turško oblastjo, ne smejo več zvonov imeti.
V Egiptu, pravijo, da imajo lesene zvonove. Jaz mislim, da to ni nič druzega, kakor s i m a n d r a pri Grkih. Od Etijopčanov pa se pripoveduje, da imajo kamnene zvonove. Vendar je lepše, kaj ne, imeti zvonove iz bronca, ki daje lep čist glas od sebe?
Zvonovi na Kitajskem niso nič druzega, kakor veliki cilindri, od znotraj, se vé da, votli, in na sredi enokoliko trebušasti. Daši strašno veliki in težki, dajejo slab glas, ker je zvonijo ne sè železnim, ampak z lesenim žvenkljem. De gustibus non est di-sputandum.
— Paderborski škof Martin je dobil od okrožne sodnije povabilo, da v treh dneh nastopi kazen v ječi. Nek mestnjan pa, ktere-mu je mar bilo za prostost svojega škofa, plača 400 tolarjev, ktere je sodnija odločila mesto ječe.
— Meseca junija se je na Dunaj i 30 oseb usmrtilo, tedaj počez vsak dan edna. Med njimi je 23 možkih in 7 ženskih samo-morivcev. Od janvarja do konca junija bilo je vsili samomorov 153, 123 mož in 20 žen.
— h Ljubljane se nam pik: Naša stara teta ,,Laib. Zeitung“ prinaša oklic g. Ferd. Janež-a, oficiala pri dež. sodniji, naj bi se o-snovalo društvo ,,Thierschutzverein“. Osnova takega društva je gotovo hvale vredna, in ker enaka društva imajo vsa veča mesta našega cesarstva, naj tudi Ljubljana ne zaostane. Kako naj se toraj razširja to društvo? Lajbahe-rica ve to-le povedati: Najimenitnejši kraji za razširjenje društva sta šola in — prižnica. Da se v šoli mladina podučuje žival ne trpinčiti, je prav, a da vladna „Laib. Zeit.“ tudi prižnico za to odločuje, mi ne gre v glavo. Liberalci vedno kriče, da naj se na prižnici le vera in nrava razlagate, in ako kak pridigar po okoljščinah prisiljen še kaj druzega omeni, hitro pitajo nemški in slov, liberalni listi takega govornika s fanatiki, zeloti in enakimi primki. Mislite si govornika na leči v stolni cerkvi ob poldesetih. Vsa viša in nižja mestna inteligenca priljubljenega pridigarja željno pričakuje. Da govornik vladni Laib. Zeitung-i zadosti, vzame n. pr. téma, kako naj g. Joras-ovi hlapci previdno ravnajo, kadar ob sredah in sabotali pse po mestnih ulicah love, kako naj ga mehko za vrat prime, dobrikaj e se mu v nalašč za to pripravljen

kumik spimi, kako naj bo kumik narejen, koliko prebivalcev sme skup priti, tla jim ni pretoplo, koliko hitro sme hlapec vozariti, da se živali ne pretresejo, kedaj jih mora iz kur-nika djati. kako jim postreči itd. itd. Kadar ta téma pridigar dobro oglada, naj se spravi nad kokošarje, ticarje, mesarje, konjarje in sicer polna cerkev bo kraalo — prazna.
Domače stvari.
(Isoncovci delajo reklamo naši tiskarni) s posebnim naznanilom, ki svari stavce iz Trsta in bii žnjega (italijanskega) kraljestva, naj bi ne šli delat v to tiskarno, ker je klerikalna(H). Koliko delalcev bi imeli nek liberalni tiskarji, ko bi jih v saboto mesto z denarji se sladkimi besedami plačali, da so v liberalni a ne v klerikalni ti-skarnici delali—?
(V Kanali) so 4. t. m. odprli telegrafano postajo. Pni telegram je naznanjal žalostno norico, da je oče oskrbnikove ^ospe (Malnič) dr. Sandrini na smrtni postelji, (kije tudi že umrl za boleznijo na jetrih).
(Iz Gorice) je prinesel ,.S1. Nar." in po njem „So€a" št. 22. med drugem te-le besede: .. . Dolgo časa mu niso mogli njegovi (Glasovi) ..agenti- nič posebnega poročati, k večemu o kacem dijaku; naposled vendar prinese vclevaino, a čis.ojizmišljeno notico, da dokaz je jieki profesor v šoli trdil in zoval : ,,da ni Boga11. Kakov hrup je napravila ta notica med učiteljstvom, si lahko mislite, kajti sum nij zadel samo enega, nego tri gimnazijske profesorje. Popolnem iz lastnega nagiba so poslali dijaki najviših razredov popravo one izmišljene notice uredništvu ,,Glasa-, ter so ob enem prosili javno onega profesorja imenovati, da ne bode neopravičeni sum takoj tri ali štiri profesorje zadel.... „Glasu nij sprejel onih vrstic, rekši, da je ta izjava ob-širneja nego ona notica : mesto tega je zopet nakopičil polno norih, izmišljenih in samovoljno zavitih sumničenj o gimnazijskih profesorjih. Mislite si tedaj položaj gimnazijskih profesorjev!. . ."
Tako sta pisala lista, ki se štulita, da imata resnicoljubnost %(?!) v najemu. Mi smo na vse te in kasneje enake izjave molčali, onim v dobro, ker naša notica je globokeje segla, kakor smo nameravali ter nismo hoteli gospode v hujše zadrege spraviti. — God sv. Petra, 29. junija, je došel in ž njim odločba ministerstva v oni zadevi. Ki treba nam piagati „Slov. N." in „Sočoil kdo je lainjivec, kajti sama sta prinesla, da eden profesorjev je nemudoma odstavljen, drugi zgubi dve službeni leti in mora biti prestavljen se še 2 drugima. „Narodu govori o farskem fanatizmu, še huje proti občespošt. vodji tuk. gimnazija. Mi bi dopisniku svetovali, naj drugikrat malo počaka, da se mu kri vleže in samega sebe skrije. Zdaj ga lahko s prstom pokažemo, čeravno je ljubi, dobro znani popravljavec na dopisu pilil. — ,.Soča- je hotela bolj mirna in previdna se pokazati, ter je pisala: Slišati je, da uzrok take stroge kazni nij samo za-tožba klerikalcev, temveč sta profesorja od druge še bolje merodajne strani zatožena bila, da spodkopljeta disciplino na gimnaziji. To
utegne verjetno biti, ker ta dva gospoda sta preintimno občevala z nekterimi dijaki.
Ako „Soča- kaj takega piše, morale so reči hudo stati. — Mi smo hoteli o tem molčati in mislili smo, da bosta „N.U in „S.*k saj toliko previdna, o tem — molčati in svojo sramoto zakriti. Pa nista. — Tedaj ostaneta lainjivca vSl: Narod*l in »Soča", ne mi.
(Seststoletnica sv. Bonaventure.) serafin-skega, se bo v cerkvi oo. Frančiškanov na Kostanjevici opravljala tako le:
Prihodnjo nedeljo, to je 12. julija bo zjutraj o I/o 6 slovenska pridiga, in slovesna sv. maša z blagoslovom; popoldne ob 6 uri litanije in blagoslov.
V	pondelek, to je 13. julija kakor poprej sni dan.
V	torek, na praznik sv. Bonaventure, bo zjutraj ob 6. uri slovesna sv. maša z blagoslovom; popoldne ob 6. uri bo laška pridiga, zahvaljna pesem in blagoslov.
Opomba: Sv. Ože Pij IX. so podelili popolnoma odpustek temu, ki vsaki dan frančiškansko cerkev obiše, na namen sv. cerkve moli in enkrat sr zakramente vredno prejme; kdor se pa le enkrat te slovestnosti vdeleži, zadobi nepopolnama odpustek.
Gospodarske reči.
Gospod J. A. Blaške, vodilni ravnatelj banke Slovenije namerava ustanoviti v družbi enako mislečih Slovencev izposojevalno in založno društvo kateremu bi se pridružila pozneje tudi zastavnica, za Slovence sploh brez ozira na politično mnenje.
Ako se pomisli, v kaki denarni zadregi je pogosto slovenski kmet in obrtnik, ako si zbere v duhu vse znane do-
godke, sprevidel bode lahko vsak, da je ustanovljenje omenjenega zavoda za deželo velika dobrota. Ne manjka nam sicer denarnili zavodov, toda denarjev od njih dobiti je zelo težko. Eskomptna banka je skorej izključljivo za trgovce, isto tako narodna banka. Ljubljanska hranilnica je se vé da vsim odprta ali „ve-liko jih je poklicanih, pa le malo izvol-jenih“. Treba je imeti posestvo dolga prosto in preden se dobi denar, je čestokrat pomoč prepozna. Pri tem zavodu posojevalo bi se pri dostojni varnosti tudi na drugo mesto. Obrtniku ljubljanska obrtnijška banka nc zadostuje ; treba je še mnogo pomoči. Za ustanovljenje bi trebalo 50 udov, kateri bi plačali po fl. 200 ustanovnine, oziroma več usta-novnikov s primerno manjo ustanovnino. Ustanovljenje tega zavoda bi bilo tem lože, ker v novejšem času nij potreba koncesije.
Slovenci na noge. Politika naj Vas v tej zadevi ne loči. Pomagajmo tlačenemu slovenskemu narodu se združenimi močmi, da ga rešimo iz vohrniških krempljev, ga otmemo revščine ter mu pomoramo do blagostanja. V edinosti je moč, v moči samostalnost, in ako bomo, samostalni del nas bodo drugi narodi čislali in spoštovali.
Ob enem omenjam, da omenjeno društvo z banko Slovenijo ne bode v nikaki zvezi, ampak bode popolnoma sa-mostalno. Prijatelji sprožene ideje naj se blagovolijo obrniti zaradi natančnejega porazumljenja do g. Blašketa. J. JEREB.
Listnica uredništva. Komenskim pevcem : Brezimnih spisov ne zamoremo objaviti ; blagovoli naj tedaj saj eden izL.ed Vas, podpisati se. Drugim gg. dopisnikom: Prihodnjič.
n
Od leta tvor
Svetinja za napredek
Svetinja za zasluge


	% Op*
IJEj	m
n	1 W:
$
C. KR. DVORNI ZVONAR,
izdeljevalec strojev in raznoterega orodja pri gašenji ognja
v Ljubljani
priporoča p. n. cerkvenim predstojnikom in občinskim zastopom;
V brana zvonila
z vso potrebščino, kakor jarmi, oj-nice, okovi. Zvon tudi 40 centov teže zamore en mož zvoniti ; dalje priporoča vse vrste
brizgalnic, orodja za gašenje, vodnjake, cerkvene svečnike iz medenine, ventile, šravbe itd. itd. po najnižji ceni.
Občinam in gasilnim društvom, da si zvonove in gasilno orodje lahko omislijo, privolim plačevanje v obrokih.
Diploma pripoznanja
Diploma pripoznanja

SE
A4 svetinj

SZ*'
i
i
Odgovorni izdavatelj in urednik; ANTON VAL. TOMAN. — Tiskar: MAILING v Gorici,