5 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97 RECENZIJE KNJIG Nejc Slukan Patrick Schreiner: Podreditev kot svoboda. Življenje v neoliberalizmu. Ljubljana: Krtina, 2019. 130 strani (ISBN: 978-961-260-121-8) 17 EUR Schreinerjeva knjiga Podreditev kot svoboda, ki je prvič iz la v Nemčiji leta 2014, je v prvi vrsti dokaj ambiciozno delo. Na zgolj dobrih 100 straneh posku a zaobjeti ir i spekter »pojavnih oblik neoliberalizma, ki jih ni mogoče neposredno uvrstiti v velika tematska področja gospodarstva, dela in sociale« (str. 7) in jih analizirati, pri čemer je namen pokazati, »zakaj se neoliberalizem pola ča celotne biti in celotnega mi ljenja« (str. 7). Neoliberalizem po Schreinerju »ni gola ekonomska teorija, ampak v precej večji meri politična in družbena ideologija« (str. 16), saj v neoliberalizmu »trgi niso nekaj enostavno danega, temveč ustvarjenega« (str. 16). Knjiga je napisana v jasnem, berljivem slogu, ki bralca pritegne, o čemer priča tudi dejstvo, da je bila slo- venska izdaja prevedena po njenem petem nem kem ponatisu. To pa, skupaj z njeno dolžino, že nakazuje na njen žanrski format. Pred seboj namreč nimamo poglobljene akademske tudije specifičnih pojavov neoliberalne ideologije na različnih področjih, temveč kvečjemu kraj i uvod v njihovo razumevanje in raziskovanje, ki je najbrž mi ljen predvsem za tudentke_e dodiplomskih tudijev in ir e bralstvo. Knjigo je zato treba razumeti s te perspektive in tako predvsem oceniti, koliko ustreza svojemu cilju, tj. splo ni, obče razumljivi predstavitvi neoliberalne ideologije na različnih družbenih področjih z namenom njene kritike. Pri tem pa seveda ne smemo spregledati nekaterih mest, na katerih je knjiga - morda zaradi pretiranega poenostavljanja ali pa zaradi pomanj- kljivosti analitičnega aparata avtorja - nekoliko zavajajoča in nepopolna, ravno tako kot ne temeljne težave dela, ki je njena nekoliko konfuzna oscilacija med pojmovanjem neoliberalizma kot (predvsem) ideologije in kot sodobne oblike kapitalizma ter s tem povezanih pomanjkljivih političnih preskripcij, ki jih najdemo v avtorjevi spremni besedi. Slovenska izdaja knjige je sestavljena iz kratkega uvoda, v katerem avtor napove svoj namen, desetih poglavij, ki obdelujejo različne teme, in avtorjeve spremne besede k peti izdaji, v kateri sku a odgovoriti na nekatere pomisleke, ki so se očitno pojavili znotraj recepcije njegovega dela. Po prvem poglavju, v katerem avtor povzema zgodo- vino in splo ne značilnosti neoliberalizma kot politično-ekonomskega projekta in njemu pripadajočega zgodovinskega obdobja, se avtor - ob poudarjanju dejstva, da so za razliko od gospodarsko manj razvitih držav, kjer so bili neoliberalni projekti vpeljani na pogosto neposredno nasilen način, gospodarsko razvite države neoliberalizem spreje - male večinoma (glavna izjema pri tem je Velika Britanija v drugem mandatu Margaret Thatcher) postopno in z neko mero odobravanja s strani njihovih prebivalk_cev - v naslednjih osmih poglavjih posveti raznolikim področjem, kjer lahko najdemo oblike subjektivacije, ki so to postopno sprejemanje omogočile in ga omogočajo e danes. Te so: izobraževanje, področje treningov ve čin in self-help literature, ezoterika, port in sodobna obsesija z zdravim telesom, zvezdni tvo, televizijski resničnostni ovi in 53 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97 BOOK REVIEWS milnice, samopredstavitve na spletnih družbenih omrežjih in lifestyle potro nja. V skle - pnem poglavju nato svoje uvide zaključi z navezavo na Michela Foucaulta, katerega misel predstavlja verjetno tudi nezapisano referenco predhodnih poglavij, za katere bi s Foucaultom lahko rekli, da vsako opisuje neko obliko tega, čemur je Foucault rekel dispozitiv. Knjiga je najbolj a v svojih osrednjih poglavjih, ki zelo nazorno ilustrirajo načine, kako se je konkurenca kot temeljno distribucijsko načelo kapitalističnih družb zajedla v področja, ki v strogem smislu niso zgolj del ekonomije, in kako veliki uspeh neoliberalizma sloni deloma ravno v na njej temelječih oblikah subjektivacije, ki pro - ducirajo posameznice_ke kot monade, katerih osebnost je zvedena na posestni tvo in upravljanje lastnega člove kega kapitala. V tem smislu Schreinerjeva knjiga predstavlja idealno uvodno branje za tiste, ki se tudija vseprisotnosti neoliberalnih oblik podrejanja ele lotevajo; tem bralkam_cem jo lahko samo priporočamo. Po drugi strani pa je knjiga problematična v nekaterih podrobnostih, ki jih najdemo v posameznih poglavjih. Posebej gre izpostaviti drugo poglavje o olstvu in izobraževanju, v katerem Schreiner sicer praviloma ugotavlja trend, po katerem je olstvo v neolibera - lizmu zmeraj bolj podvrženo privatizaciji, njegova vsebina pa zmeraj bolj prilagojena potrebam zasebnega sektorja po specializirani delovni sili in katerega vrhunec so mantre o kompetencah ter vseživljenjskem učenju. A vendar stopi na tem mestu korak preda- leč, ko na razmeroma pav alen način govori o spreminjajočih se družbenih potrebah po različnih oblikah in vsebinah izobraževanja. Zahteve po prenovitvi oblik in vsebin izobraževanja so po njegovem utemeljene na zgolj domnevi (str. 38) o vedno hitreje spreminjajočih se družbenih zahtevah, katerih domnevnost in neizmerljivost v poglavju tudi večkrat poudari. Ni nam treba poseči po neoliberalni managerski literaturi, da bi uvideli zmotnost te teze; dovolj bo, da vzamemo v roke npr. sodobna kritično-teoretska dela o družbenem pospe evanju (Rosa 2013). Isti viri so nam lahko v pomoč tudi pri razumevanju vpra anja nestabilnosti osebne identitete posameznikov, ki v obdobju neo - liberalizma postane eminenten problem. Te niso zgolj posledica neoliberalne ideologije, ki od nas zahteva idiosinkratično trženje lastne osebnosti z namenom vzpostavljanja distinkcij (str. 96 -97), o čemer govori Schreiner predvsem v estem, osmem in devetem poglavju, temveč predvsem ir ih materialnih procesov časovnih in prostorskih dislokacij, katerih teoretizacijo najdemo v mnogih materialističnih analizah postmoderne kulture. To nas naposled pripelje do temeljne težave dela. Na več mestih namreč ni popolnoma jasno, kdaj Schreiner govori o neoliberalizmu kot ideologiji (kar naj bi bil pr votni namen knjige) in kdaj o neoliberalizmu kot stadiju oz. obliki kapitalizma. Iz tega sledi zmeda, zaradi katere večkrat ne vemo, ali je neka neoliberalna pojavna forma posledica predvsem ideolo kih procesov ali sledi iz konkretnega značaja neoliberalnih politično - -ekonomskih procesov oz. kak en je točno njun medsebojni odnos, čeprav Schreiner v začetku dela ta dva vidika deloma loči. Foucault, na katerega se v zadnjem poglavju tudi sklicuje, je v svojih konceptualizacijah zgodovinskih oblik podrejanja kljub njihovim morebitnim pomanjkljivostim ta dva vidika jemal kot vselej povezana v različne oblike vladnosti in dispozitive. Za Schreinerja se zdi, da mu je ta nejasnost že bila očitana, ko v predgovoru govori, da »hegemonije ne zlomimo, če obtičimo v skrajno kompleksnih diskusijah o materialističnih in dialektičnih in drugih koreninah ideolo ke nadstavbe 54 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97 RECENZIJE KNJIG in z njo povezanih pojavov« (str. 113). A vendar prina a pav alnost tega odgovora določeno nevarnost. Boltanski in Chiapello (2007) sta v svojem klasičnem delu ponazorila, kako je velik del neoliberalne kulture posledica integracije duha leta 1968 in tega, kar sta sama poimenovala artistična kritika, v sodobni kapitalistični vsakdan. Velik del pojavnosti, ki jih analizira Schreiner, je posledica točno te integracije, ki je nastala mdr. tudi zaradi tega, ker je kritika politično-ekonomske ureditve zavzela drugoten položaj v primer- javi s kritiko zadu ljivega vsakdana fordistične organizacije, pri čemer ne zanikamo pomembnosti slednje. Toda: ali ni v svoji kritiki neoliberalnega vsakdana in njegove kulture Schreiner na spolzkem terenu, kjer bi lahko njegova kritika, če se ne dotakne kompleksnih korenin ideolo ke nadstavbe, služila kvečjemu ideolo ki legitimaciji dodatne prenove kapitalizma, podobno kot sterilizirana artistična kritika estdesetih? Smernic odgovora na to vpra anje delo žal ne ponuja. Literatura: Boltanski, Luc, in Chiapello, Eve (2007): The New Spirit of Capitalism. London/New York: Verso. Rosa, Hartmut (2013): Social Acceleration: A New Theory of Modernity. New York: Columbia University Press.