Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. l Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti, telefon številka 8.
Stev. rač. poštne hran. 12.549
izhaja vsako nedeljo. vi leto
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 300 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
Murska Sobota, 9. maja 1937.
ŠTEV. 19.
Cene rasfteio
V zadnjem času se je znatno podražilo najrazličnejše blago. To se čuje v mestu med trgovci in obrtniki, pa tudi pri gospodinjah, ki so navezane na trg in trgovino, ko morajo kupovati vse kar jim je treba pri gospodinjstvu. Porast cen se opaža pri različnem blagu. Razlika med prejšnjo in sedanjo ceno je posebno vidna v trgovinah, kjer razpečavajo blago na debelo, kar je seveda vplivalo tudi na ostale trgovine.
Marsikdo se vpraša zakaj so v zadnjem času narastle cene. Tako se vprašuje kmet pa tudi oni trpin, ki si do sedajo ni mogel zaslužiti toliko, kolikor bi mu bilo potrebno za življenje. Kmetu je ta uganka prav usodna: Cene rastejo, blago bi šlo v dober denar, a kaj naj proda? Žito, svinje in živino je že prodal v jeseni ali med zimo po nižjih cenah, a sedaj ko so porastle cene za te vrste blaga, ima prazne roke. Perutnini, jajcam in vinu, in tega ima še sedaj dosti, je cena ostala na isti nižini ko nekoč. In zopet je kmet tisti, ki ne bo imel nikakšnega dobička od trenutnega izboljšanja cen na svetskih tržiščih.
Splošno se smatra, da je dvig cen posledica velikega oboroževanja, v katero je zapadel ves svet. Z vsemi silami delajo države na tem, da se čim bolj oborožijo. Angleška je v ta namen žrtvovala 375 milijard dinarjev, Francija je razpisala ogromno notranje posojilo, Nemčija in Italija v zadnjih letih ne delajo drugega, kot zbiranje in pripravljanje vseh sil in sredstev za slučaj oboroženega spopada. In temu vzoru slede vse evropske države, ki si sredstva za oboroževanje priskrbijo na različne načine, največ z notranjimi posojili. Pri oboroževanju zaslužijo različne industrije. Največji dobiček ima metalna industrija, kije najbolj potrebna za orožje: baker, železo, aluminij se drago plačuje, nadalje celuloza (ki se pri nas proizvaja pa služi razven za eksplozive tudi za izdelovanje papirja) kože in tekstilno blago, kar je potrebno sedanjim vojaškim edinicam in kar bo nekoč potrebno milijonskim armadam. Industrije, ki delajo za vojne potrebe, dobro plačujejo svoje delavce in tisočerim da kruh in za-
služek. Več se vsega porablja, več denarja je prišlo v promet in da je poslovanje oživelo, nihče ne more tajiti. To se čuti po vsej Evropi in po celem svetu.
Oživljenje industrije je ugodno vplivalo na kmetijsko panogo. Cena pšenice je narastla, boljše se pa prodaja tudi živina, svinje, mast, les i. t. d. Upravičeno je vprašanje če bo to izboljšanje tudi ostalo v bodoče. O tem ni treba dvomiti. Vse države so si izdelale načrt za oboroževanje, ki sega v leta in leta naprej.
Žalostno je, da se mora po-vdariti, da ni sedanje oživljanje dela in porast cen posledica sporazumov med državami, odprave carinskih in drugih meja, ki ovirajo mednarodno izmenjavo blaga, temveč posledica oboroževanja, ki se vrši pod geslom: Vse za očuvanje miru. Kljub vsemu oboroževanju pa se ne smemo udati malodušju ali pa se oklepati misli,
da je vojna pred durmi. Na dnevnem redu so sporazumi med državami, ki se sklepajo na dobo desetih let in dosedaj niti ena država ni poskušala, da bi si z orožjem v roki hotela izbojevati svoje želje in zahteve.
Za našo državo, ki je poljedelskega značaja, je zelo važno vprašanje ali se bodo sedanje visoke cene za pšenico in druge kmečke proizvode ter za svinje in govedo držale na tej višini do nove žetve in kakšen bo položaj na tržiščih po žetvi. Vsi znaki govore za to, da je slednjič minil čas ko je kmet prodal 100 kg pšenice za 100 Din i. t. d. Po-boljšanje splošnih gospodarskih prilik pri nas, ni mogoče brez dobrih cen kmečkih proizvodov. Za tem je usmerjeno tudi delo vseh onih mož, ki stoje na krmilu države zavedajoč se, da je le gospodarsko zdrav narod kladivar lepše bodočnosti.
Slovenski
V proslavo 140 letnice Vodnikovih »Lublanskih Noviz* in 30 letnice or-ganizac je slovenskih poklicnih novinarjev priredi Ljubljanska sekc ja ju goslovenskega novinarskega udruženja na jesenskem ljubljanskem velesejmu jubilejno razstavo slovenskega novinarstva.
Razstava je zelo iiroko zasnovana in zavzame štiri velike velesejmske paviljone. Poda celoten pregled na stanka in razvoja slovenskega novinarstva od najstarejših časov pa do današnjih dni, hkratu pa pokaže poleg nekdanjih načinov razširjanja vesti tudi najnovejše izume, ki se jih poslužuje sodobna časnikarska poročevalska služba. Da bo vse to prikazano čim bo!j nazorno, bodo novinarji izdajali na razstavi poseben dnevnik, urejevan, stavljen, tiskan in razpošiljan pred očmi obiskovalcev. Popoln pogled v organizacijo časopisja bo nudila jubilejna razstava slovenskega novinarstva, poleg tega pa tudi pregledno pokaže vse ogromno delo, ki je združeno z nastankom, razvojem in napredkom slovenskega novinarstva, pri tem pa opozori tudi na koristi, ki jih je narod imel in j h vsi sloji ie imajo od časopisja.
Razstava slovenskega novinarstva mora biti in tudi bo kulturen dogodek prve vrste!
Da pa razstava ta svoj visoki cilj doseže, prirede novinarji razstavo s
iavnosti!
sodelovanjem Društva tiskarnarjev v Sloveniji, zvezne organizacije Saveza grafičnih radnika-ca Jugoslavije v Ljubljani, ljubljanske podružnice Udruženja grafičnih faktorjev Jugoslavije, časniških in časopisnih podjetij, Ljubljanskega veiesejma ter odličnih kulturnih in gospodarskih strokovnjakov.
Da bo res ves jesenski ljubljanski velesejem v znamenju slovenskega novinarstva, je pa potrebno tudi sodelovanje vse slovenske javnosti ter se zato obračamo na njo s pozivom, naj pomaga pri iskanju in zbiranju razstavnega gradiva. Trdno smo prepričani, da ta naš poziv ne bo zaman, saj je doslej razstavni odbor povsod pri Slovencih, kamorkoli se je obrnil, naletel na največjo pripravljenost za sodelovanje.
Žvo pa se zanimajo za razstavo slovenskega novinarstva tudi drugod po Jugoslaviji in celo v tujini. Več znanstvenikov svetovnega slovesa je odboru zagotovilo in deloma tudi že izkazuje svojo pomoč. Vzrok več, da tudi slovenska javnost stori svojo dolžnost I
Izreden dogodek letošnjega leta bo razstava slovenskega novinarstva in s sodelovanjem vse slovenske javnosti mora biti tudi trajnega pomena za Slovence ter mogočen podnet za napredek slovenske kulture.
Zato smo kot poklicni novinarji in redni člani ljubljanske sekcije JNU z
veseljem prevzeli častno predsedstvo razstavnega odbora ter vabimo vso našo javnost, da pripravljalnemu odboru pomaga pri zbiranju sredstev in gradiva za to splošno poučno in koristno razstavo ter se že sedaj pripravlja na obisk te velevažne narodne manifestacije.
Ljubljana, 1. majnika 1937. častno predsedstvo razstave slovenskega novinarstva:
Dr. flnton Korošec I. p. Dr. Albert Uranu I. r.
min. notranjih del minister v p.
Dr. Fran Hulovcc I. r.
minister v p.
P O L I T I K A
Senat in narodna skupščina,
tako pišejo nekateri beograjski časopisi, se bosta sestala takoj po pravoslavni veliki noči. Prva seja narodne skupščine ne bo 7. maja, vendar pa bo ta seja, enako kakor tudi seja senata, imela manifestacijski značaj in se je bodo udeležili tudi rumunski in češkoslovaški narodni zastopniki, ki bodo takrat v Beogradu na zasedanju parlamentarne Male antante.
Predsednik Hrvaške delavske zveze, Ivan Teštaj, je umrl v Zagrebu. Med tisočerimi delavci, ki so stopali za njegovo krsto, je bil tudi dr. Maček. Hrvaška delavska zveza je mačkovska delavska organizacija.
Nj. Vis. knez namestnik Pavle je pred dnevi praznoval svoj 45. rojstni dan. Ob tej priliki se je znova pokazalo, kako veliko priljubljenost uživa knez-namestnik med jugoslovanskim narodom in kako velik ugled si je pridobil v inozemstvu.
Skupščinski odbor za prošnje in pritožbe je na svojih poslednjih sejah rešil 504 prošenj in pritožb.
Med Bolgarijo in Češkoslovaško je bil podpisan nov trgovinski sporazum, ki določa velike olajšave za izvoz bolgarskih poljedelskih produktov v Češkoslovaško.
Italjanski minister za tisk in propagando je povabil v Italijo naše novinarje. Prisostvovali bodo velikanskim slovesnostim v Rimu, ki bodo ob priliki obletnice zavojevanja Abe-sinije in ustanovitve italjanskega cesarstva.
Švedska vlada bo izdala posebno uredbo, s katero bodo izgnani iz države vsi neljubi tujci, pri tem misli predvsem na inozemske komuniste, ki so si poiskali v državi varno zavetišč«.
Madžarski vojni minister je obiskal Berlin in Dunaj. Na Dunaju je Izjavil, da spadata Madjarska in Avstrija za vse večne čase skupaj.
»Hčere ameriSke revducije", tako se imenuje neka ženska organizacija v Združenih ameriških državah, zahteva od vlade, da prepove v državi komunistično organizacijo in strogo kazen za komunistično agitacijo. Če bodo uspele pa je seveda vprašanje.
Na varSavskih vseučellščlh je
zopet eksplodiralo več bomb. K sreči ni bilo človeških žrtev. Bombe so nastavili nacionalistični dijaki, ki obsojajo sedanjo poljsko prosvetno po litiko, ki je zelo naklonjena zidom.
Bivšega ljudskega komisarja
Serebrjovskega so v Moskvi zaprli. Obtožen je velikih zlorab v svcjem uradu in razmetavanja državnega de narja. Tako je dal na državne stroške delati plakate s svojo podobo v zlatu. Zaprli pa so tudi bivšega komisarja za notranje zadeve.
1000 bojnih letal ima že zdaj Francija, čez leto dni pa jih mora imeti 1500. Tako je rekel francoski letalski minister ter še pristavil, da je to število neznatno v primeri z nemškim in italjanskim letalstvom.
Italjanska vlada je uredila 23. novih poljedelskih naselbin in to južno cd Rima na ozemlju, ki je bilo še pred kratkim močvirje. Vasi so zgrajene kar najbolj moderno in udobno.
Ameriški vojni proračun znaša 416 milijonov dolarjev ter se je v primeri z lanskim zvišal za 28 milijonov. V proračunu je določena velika vsota za gradnjo čez 500 novih velikih bombnih letal.
Romunska zunanja politika se bo tudi v bodoče naslanjala na Malo antanto in Francijo. V tem smislu pišejo v zadnjem časopisi v zvezi z obiskom poljskega zunanjega ministra v Bukarešti, kjer je imel z romunskimi državniki važne politične razgovore.
V Parizu so se sestali odposlanci 17 evropskih komunističnih strank. Zastopniki evropskega komunizma so se razgovarjali, kako bi se dalo čimbolj pomagati bojujočim se komunistom v Španiji.
Bliža se konec telovadne ure, a deca še iz daieka ne misli na prekinitev. Prošnjam še nekaj minut, se ni mogoče ubraniti in prcfesor leti zopet z njimi. Iz ene ure nastanejo dve, a ne-utrudljivi naš prcfesor Žorga pozabi na uro in č?s.
Na tak način dosežena priljubljenost profesorja je raiu iiljiva in dijaki, ki se gibljejo v prosti naravi, si napolnijo svoj« pljuča s svežim zrakom in so tsko pokrepčani ter sposobni za mirno sedenje v zatohlih učilnicah.
Hvaležna je deca gospodu profesorju Žorgi za prijetno razvedrilo, a
hvaležni so rru tudi roditelji; ker z
svojim nesebičnim trudom pomaga pri vzgoji mladine, ustvarjajoč krepak in zdrav naraščaj.
Zagonetni poiari v Panovcih
Panovci je mala vasica na Gorič-kem, ki šteje komaj 45 hišnih številk in 185 prebivalcev. Tu so večinoma mali posestniki, katerim se je v zadnjih letih vselila v njihove domove velika beda. Z ozirom na to dejstvo bi bilo potrebno, da bi živeli med seboj v največji slogi, da bi se z zdru ženimi močmi borili in ublažili vse težave, ki nam jih nalaga današnji čas. Toda kljub resnim časom se še n?so spametovali in poboljšali. Že od nekdaj so pri mnogih ljudeh tega kraja zavist, nevoščljivost. škodoželjnost in druge slabe lastnosti na prvem mestu. Nekateri ne morejo gledati, da ta ali oni s pridnim delom, v neprestanem znoju več pridela in si je pridobil obširnejše posestvo, ali ima nekoliko lepšo živino. Ti nepridipravi takega gospodarja sovražijo iz dna duše in mu delajo razne neprilike. Če mu ne morejo pokrasti sadov njegovih tru-dov, jih uničijo z drugim, še hujšim sredstvom, ki nima trohice usmiljenja. Tako se je zadnji mesec izvržek človeške družbe v obilni meri maščeval jn so njegovi peklenski nameni prišli do popolne veljave. Najprej je zanetil požar pri Hari Janezu, kateremu so ostale le stene od stanovanjske hiše, vse drugo se je v par urah spremenilo v pepel. V zadnjem hipu se je z velikimi mukami še posrečilo rešiti živino, ki jo je brezsrčnež tudi obsodil na kruto smrt v plamenih. Žrtev požara je postala ogromna količina sena in slame, ki se je štedila za krmo živini v času težkih pomladanskih del. Razen tega je uničeno tudi vso
gospodarsko orodje in druge gospo darske potrebščine, vso v kleti se nahajajoče žito, krompir in druga živila. Od 40 m dolge in 5 m široke stavbe, ki je obsegala svinjake, 2 hleva, Ške denj, prešo, klet in stanovanjske prostore, so ostali samo še drobci strešne opeke v razvalinah Vse obsodbe vredno je početje, da so mnogi, kate rim bi bila dolžnost hiteti bližnjemu na pomcč, uživali v tem, kako so plameni požirali dragoceno imetje in kradli še iz tistega, kar se je reševalo.
Omejevanje požara je vsled malomarnosti slabo uspelo, ker vaška, brizgal-na, s katero upravljajo neizvežbani civilisti, ni bila v stanju, da bi kljubovala mogočnim ognjevitim žubljem, ker so bile cevi preluknjane. Nekoliko bolje so se izkazali gasilci iz Križev cev, ki so dospeli na kraj požara vsled oddaljenosti z veliko zamudo.
Ista usoda je zadela dne 28. IV. Kerčmar Janeza, zeta prej imenovanega nesrečneža, s še hujšimi posledicami. Zverina v človeški podobi si je izbrala za žrtve tudi 4 glav živine in 3 svinje, ki jih ni bilo mogoče rešiti, ker so plameni po izbruhu požara takoj objeli vso gospodarsko poslopje. Hudobnež si je izbral taki čas, ko je najhuje divjal veter in je vsled tega bilo reševanje popolnoma onemogočeno. Razen živine je tudi vsa krma, slama in gospodarsko orodje uničeno. Nesrečnež je v obupnem stanju, ker nima vprege, nima gospodarskega orodja, s katerim bi opravil spomladanska dela. Po taki hudi katastrofi si je v današnjih težkih časih težko opomoči; posledice se bodo občutile še po 10 letih.
Nadalje je zgorelo tudi gospodarsko poslopje vdove Hari Frančiške, ki istotako trpi občutno škodo.
Nobeno izmed teh objektov ni bilo zavarovano. To naj bo delni kažipot varnostnim organom za izsleditev tega zločinca, ki je v tako kratkem času povzročil toliko škode in drži še v nadalnjem strahu prebivalstvo. Varnostni organi naj se potrudijo, da ga prej ali slej izsledijo, ker si zasluži najhujšo kazen, ki mora slediti takemu gnusnemu početju; sploh je treba z energičnimi ukrepi zatreti maščevanje in igre z ognjem, ker s tem niso oškodovani samo posamezniki, ampak tudi država.
nego so v Murski Soboti. Kljub temu smo vedno zagovarjali potrebo novega šolskega poslopja in so tukajšni me-rodajni faktorji vložili mnogo truda za dosego možnosti graditve novega šolskega poslopja. Če so pa bile razmere takšne,
ni to krivda
lokalnih fiktorjev.
V članku se namigava, da je bii zaprošen narodni poslanec za vložitev prošnje na ministarstva v svrho zidave šoiskega poslopja, da pa se ne ve, dali je bila prošnja vložena ali ne, ker ni o tem nobenega odgovora. Iz tega sledi, da je dopisovalka dobila te informacije od šolskega upravitelja,
ki so pa napačne, radi česar mu od-govaijamo, da slične prošnje ne vlagajo narodni poslanci, nego krajevni šolski odbori ali pa, občinske uprave, a poslanci le izvršavajo intervencije, kar bi moral kot generalni tajnik JNS vedeti.
Nadalje se navaja, da znaša fond za z'davo novega šolskega poslopja 1 000 000 dinarjev. Mi smo o tem drugače informirani in sicer, da znaša fond le okoli 600 000 dinarjev. Vrednost starih šolskih poslopij so skupno z poročevalko cenili na 700 000 dinarjev. Kdo bo pa dal za konjske hleve in svinjake tako visoko svoto ? Ako so res stara šolska poslopja toliko vredna, potem vendar niso podobna konjskim in svinjskim hlevom. Trditev, da je gradbeni fond mrtvo naložen, je nesramna laž, ker je naložen v občinski hranilnici, kjer se obrestuje. Mogoče bi bil bolje naložen, ako bi se ga posodilo dopisovalki v svrho zidave stanovanjskega poslopja 1 Občinska hranilnica ni še pod zaščito. Sramotna in žaljiva je trditev, da je gradbeni fond v iznosu 1 000 000 dinarjev dobrodošel gotovim trgovcem, ki se ziijim bogatijo. To se očividno nanaša na vodilno osebo tukajšnega naroda, v katerega čast si upa posegati jutro z svojo dopisovalko. Ne gospoda okoli Jutra, ne dopisovalka in ne njeni statistični pomagači nimajo pravice posegati v čast tukajšnjih vodilnih trgovcev in jih lažnjivo blatiti s tem, da se neopravičeno okorišča-vajo in bogatijo z gradbenim fondom šolskega poslopja.
Sicer se bomo na to še povrnili in celo zadevo obširneje obravnavali.
DOMAČE VESTI
rOurska Sobota:
— Proslava materinskega dne.
Tukajšnja podružnica Kola Jugoslov. sester je preteklo soboto priredilo proslavo materinskega dne v Sokolskem domu, ki je v vseh ozirih dobro uspela. Pester program sestoječ iz deklamacij, igrice, petja, instrumentalnih točk ter ritmičnega plesa je zadovoljil številno publiko, ki ni štedila z odobravanjem. Uvodoma so prav dobro zapeli otroci tuk. osn. šole pod vodstvom g. Tuša. Sledil je prisrčen dram. nastop dece, ki je delal čast režiserki učiteljici gg. Dittriehovi in Jezovšekovi. Mešani zbor, ki ga je vodil Tuš je s svojim dobro izvajanimi točkami dokumentiral nesporen napredek od zadnjega nastopa. Prikupna je bila tudi plesna točka dek-klic, ki jo je naštudirala gdč. Pirtoše-kova. Mladinski sokolski orkester pod vodstvom g. Laha je bil za svoja izvajanja deležen nedeljenega priznanja. Vsi sodelujoči so se potrudili po svojih močeh, zato pa tudi ni izostal
Življenje na športskem igrišču.
Lepi pomladanski dan me je izvabil iz zatohle sobe v prosto naravo. Pot me je pripeljala do športnega igrišča »Stadion Viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja". Oddaleč me je že vabil zvonki smeh dece, ki uživajoč sveži pomladanski zrak, da iz sebe vso svojo mladost in se prosto in neprisiljeno vdaja užitkom narave.
Ko sem vstopil na igrišče, sem kar nem obstal. Videl sem gospoda prof, Žorga, ki je z dijaki absolviral telo vadno uro. V športnem dresu se giblje in raja z deco. Najprej tek na daljavo. Piščalko, ki jo drži v rokah in na katero piska, je popolnoma odveč. Dijaki gledajo na svojega profesorja in posnemajo vsak njegov gib. Leta z deco, kot bi bil njih dobri tovariš, neprisiljeno in deci odpade strah pred strogim profesorjem. Postavijo se v krogu in vadijo proste vaje. Profesor kaže pred vaje in deca posnema. Povelje vsi na tla in kot bi pihnil, so že vsi na tleh, a profesor popravlja od enega do drugega pravilno držo.
Odgovor »»Jutru
»Jutro" je dne 1. maja 1937 priobčilo članek svoje dopisovalke iz M. Sobote, v katerem obravnava šolske razmere s posebnim povdarkom na potrebo novega šolskega poslopja. Članek bi imel svoj namen, ako bi bil pisan v formi, kakor se to spodobi. Iz članka se vidi, da je dopisovalka dobila podatke od šolskega vodstva. Takšna je štilizaclja kar dokazuje, da je to gotovo skupno delo šolskega upravitelja in dopisovalke. V naših lokalnih listih je bila potreba novega šolskega poslopja že dovolj povdar-jena in bi bili hvaležni »Jutru* ako bi z svojimi članki v dostojni formi pripomoglo k novemu šolskemu poslopju.
Zidava nove osnovne šole v Murski Soboti je zadeva občine Murska
" in dopisovalki.
Sobota in krajev Rakičan, černelavci ter oblastva, ki to rešuje. Primerjanje soboške šole z konjskimi hlevi in ba-novinskimi svinjaki je vendar predrzno in če dopisovalka ni našla drugih bolj primernih izrazov, moramo obžalovati tako njo kakor »Jutro", ki je to priobčilo. »Jutro", seveda prav posebno tudi iz razloga, ko vedno priobčuje kritiko nedostojne pisave drugih listov. Morda je v tem primeru šlo tako daleč zato, ker ve, da obiskujejo sobo-ško šolo tudi otroci ciganskih družin iz Černelavcev ?
Dopisovalka se spušča v vzgojo zdravega naroda, pričemer jo je razumeti, da si naši otroci na soboški šoli kvarijo zdravje. Žalostno, pa vendar je resnica, da imamo v Prekmurju mnogo slabših šolskih poslopij
uspeh pestrega programa. V nedeljo se je izvajal isti program za šolsko deco, ki je napolnilo obširno dvorano Sokolskega doma.
—	Prevzem brivnice. G. Gumilar je v Murski Soboti prevzel brivnšco g. Ursuleska na Aleksandrovi cesti. G Gumilar se je kot dosedanji vodja te brivnice izkazal pravega brivskega mojstra, in kot lastnik bo brezdvomno vložil še več truda v svoj obrat.
—	Jurjevanje. Tradicijonalno slavljenje jutjevanja je naše vojaštvo ob
udeležbi velikega števila uradnlitva,
Sokolov in drugih uglednih oseb tudi letos proslavilo dne 6. maja. Zgodaj zjutraj so odšli z godbo na čelu iz vojašnice in Sokolskega doma v gozd ki je v bližini gostilne Hidveg. Tam se je razvila običajna zabava, ki je trajala do popoldanskih ur.
KOLESA	T
s 5 letnim jamstvom. Šivalni
stroji z 20 letnim jamstvom po
znižanih cenah pri NEMEC J.
Murska Sobota. VSA POPRAVILA IZVRŠUJE ISTOTAM POREDOŠ I. KLJUČAVNIČAR,_
—	Naši gostilničarji so zborovali. Pred dnevi so imeli gostilničarji mursko-soboškega sreza svoj občni zbor. Udeležba je bila velika, kar priča, da se člani za svojo ustanovo živo zanimajo. Ker je dosedanji predsednik društva g. Vezer Geza iz Mart-janci postal član Zbornice, je bil soglasno izvoljen za novega predsednika g. Bac Ludvik, hotelir in posestnik v Murski Soboti. Novemu uglednemu predsedniku, ki ga poznamo kot zelo marljivega in agilnega člana, iskreno žestitam na izvolitvi in smo prepričani, da bo interese društva v vsakem pogledu uspešno zastopal.
—	Protituberkulozni teden. Pro-tituberkulozni teden pomaga vsem za tuberkulozo obolelim, jih pregleduje, zdravi podučuje. Tuberkuloza je zelo razširjena v našem kraju. Od 1. januarja t. 1. do danes je posetilo naš dispanzer 545 ljudi, med temi smo našli 55 z odprto tuberkulozo. Vsa okolica teh odprtotuberkuloznih je v nevarnosti, da oboli, predvsem otroci. Pri teh in ostalih z zaprto tuberkulozo je potrebna zdravniška pomoč. Rčntgen preiskav je Izvršil dispanzer 518, preiskav izmečka 95, krvi 398 in tuberkuloznih prob pri otrocih 23. Poeumothoraksov je bilo danih 30, vse to brezplačno. Zdravnik in sestra sta posetila obolele na njih domu in dala potrebne nasvete. Dispanzer zastavlja vse moči, da se bori proti ob čemu zlu — tuberkulozi; z zdravljenjem kakor tudi z podporami, ki so pa premale, da bi zadoščale za uspešno borbo. Pridiužite se tudi Vi vsaj z 1 Din; kajti — „Le ves narod se more uspešno boriti proti tuberkulozi I"
—	Koncert Soetens - Orkestral nega druStva. V nedeljo, dne 9. maja 1937 ob pol deveti uri zvečer se bo vršil v Sokolskem domu koncert s spremljevanjem orkestralnega društva Glasbene Matice iz Ljubljane. Ne zamudite te redke prilike in pose tite ta koncert. Predprodajo vstopnic je prevzelo tujsko-prometno in olep-
ševalno društvo, od sobote popoldne do nedelje 10. ure pa v trgovini g. Hahn Izidorja.
Pu co n ci
—	Tolovajska konjunktura še
vedno cvete. Čeravno ni odkritega kartela v tem oz'ru, ali ta obrt se je v zadnjih letih pri nas vseeno razpa-sel, neverno pa zakaj to. — Minuli teden je neznani storilec pokradel nekaj nad dvesto metrov debele žice, ki je služila kot opora na brajdah vinograda g. Vlaj Viktorja iz Predanovec,
v vinogradu na Gorici. Storilca Iščejo ter upamo, da bo v kratkem v rokah pravice.
—	Občinski odbor .Rdečega križa" se je ustanovil dne 25. aprila, za enkrat z 26 člani. V odbor so bili izvoljeni Kuhar Štefan preds. obč. kot preds., Lebar Viktor iz Doline pedpr., Fiisar Karel iz Gorice tajnik, Sočič Štefan Puconci blagajnik ter Marič Koloman, Grabar Štefan, Sočič Franc, Ritoper Franc in Podlesek Franc ter Sosič Edvard učitelj kot zastopnik šolskega »Podmladka RK".
—	Kramarsko in živinsko sej miSče se pridno nasipava, sejmarjem n? ljubo, ki so do sedaj morali stati na mokrih tleh, če je le malo deževalo. Sejmišče dobi s tem tudi popolnoma drugo lice, kar se bo videlo že 28. maja, ko je pri nas veliki kramar-ski in živinski sejem.
—	Bednostni sklad, ki ga je ustanovila banovina, tvorijo prispevki delodajalcev po številu zaposlenih delavcev. Naša občina, z ozlrom na število takih delavcev prispeva v ta fond med vsemi občinami največ in tudi posredno po davčni moči. Kaj ima od tega ? Bogate občine brez delavcev so dobile podporo iz tega fonda za siromake, naša niti pare . . . Za tolažbo pride prav taka ugotovitev, češ da pri nas ni siromakov, samo, da bi se s tem obenem tudi odpravil glad 1
Gornja Lendava :
—	Sokolska četa je imela zadnjo nedeijo dobro uspelo predavanje o nezgodah, krvavitvi in prvi pomoči. Poučno predavanje, ki ga je izvedel banovinski zdravnik br. dr. Lukman, je privabilo ogromno število poslušalcev, ki so z zanimanjem sledili poučnim izvajanjem. Četa bo izvedla tudi nekaj gospodarskih predavanj, nakar že sedaj opozarjamo občinstvo. Predavanja pravočasno javimo.
Kdor heSe od dobrega najboljie kupi
Gdricke-dvokolo
loto 1874.
DOP15I:
—	Tropovci. Vas, v kateri domuje g. šolski upravitelj Antauer, je zelo gosto naseljena. Pridni vaščani radi vzdrževanja svojih družin tekmujejo z delom in zaslužkom. Čeravno je pri-rodno, da vsakdo ljubi svoj rojstni kraj, bi bila vendar priporočijiva naselitev v bolj prostranem kraju širom domovine.
—	Bokrači. Naša gasilska četa priredi 9. maja 1937 v gostilni Mala-čič plesno veselico, na katero se vse prebivalstvo vabi.
—	Iz Goričkega kota. Radi po manjkanja prostora nam ni bilo mo goče v tej številki Vaš obširni članek
priobčiti.
—	Krog. V neposredni bližini Murske Sobote se nahaja naša vas, ki je v gradbenem oziru v zadnjem desetletju razveseljivo napredovala. Na se verni strani vasi se je zgradilo precej poslopij in sicer večji del iz prsti, so pa vendar našle njih številne družine lastne domove. Življenje pri nas je precej živahno. Imamo dve trgovini, eno nabavljalno zadrugo, dve krčmi ter gasilsko četo z lastno godbo, ki jo je organiziral in izvežbal šolski upravitelj g. Horvat Bela. Na pobudo tega gospoda se je v lanskem letu dogradilo šolsko poslopje, ki se sedaj dogotavlja. To poslopje, ki je bilo pritlično, je danes dvignjeno v eno-nadstropno in tako je ta stavba ena izmed najlepših v vasi. Poleg svoje soproge gospe učiteljice, se g. upravitelj živahno zanima za napredek našega kmečkega stanu, Številna kmečka predavanja, pogosto vežbanje godbenikov in prirejanje iger, so doprinesla našim vaščanoni, posebno mladim, dragoceno vedo, gospodu upravitelju pa priznanje in hvaležnost naroda. Vsled prezaposlenosti pri zidanju šolskega poslopja, ni bilo mogoče v minulem letu toliko delovati na izobrazbi vaščanov, kakor v prejšnjih let h. Upamo pa, da bo šolski upravitelj sedaj, ko bo dozidava šolskega poslopja končana, zopet vneto začel z raznimi predavanji in vežbanjem godbenikov.
—	Satahovci. Upravni odbor naše nabavljalne zadruge, ki je več let uspešno delovala, je nepričakovano in brez posebnih povodov sklenil razpust zadruge. Večina članov ugovarja zoper ta sklep. Vložili so pritožbo o kateri bo razpravljala višja inštanca. — Pred kratkim ustanovljena prostovoljna gasilska četa bo imela svojo prvo veselico v lastni režiji na dan vaškega proščenja, t. j. 17. maja 1937. Na veselici bo igrala bakovska gasilska godba, ki danes velja za najboljšo v srezu. Želimo, da bi veselica dobro uspela in, da bi prinesla našim mladim požarnikom dobiček, ki ga potrebujejo za nabavo gas. orodja.
—	Rogaševci. Sokolsko društvo se je predramilo, ter začelo zopet z delovanjem vkljub vsem oviram, ki se mu stavljajo na pot. Nič ne pomaga še taka gonja, sokolska misel si utr juje svojo pot med narod Minulo nedeljo je priredilo sokolsko društvo veselo igro na prostem »Lumpacij Vagabund". Igrali so po večini sami kmečki fantje, kar je zelo razveseljiv pojav. So to zavedne sestre in bratje, ki stalno igrajo. Pri igri je najbolj ugajal Šivanka in Kneftra. Posebno Šivanka radi svoje originalne maske in šegavosti. Vse ostale vloge kakor moške tako tudi ženske so bile odlično podane. Gledalcev je bilo zelo mnogo od blizu in daleč ter vreme nam je bilo ves čas igre naklonjeno vkljub preteči nevihti. Z delom bomo nadaljevali ter vsi, ki ste nam naklonjeni nas podprite, da se bo naša misel še bolj ukoreninila.
SFOJ&T
Punčec v M. Soboti.
Preteklo nedeljo je imela agilna tenis sekcija SK Mure odličnega gosta. Posetil jo je državni prvak v tenisu Franjo Punčec, ki je danes poleg Cramma brez dvoma najboljši igralec na kontinentu. Proti Punčecu je nastopil njegov prvi učitelj, naš rojak, Legenstein ter domači igralci, ki so ga znali prisiliti, da je pokazal vsefinese belega športa. Gostovanje državnega prvaka je nadvse uspelo in številno občinstvo, ki seje zbralo na belem igrišču, se je moralo navdušiti za to res prekrasno športno panogo. •
Tenis sekcija SK Mure naznanja vsem prijateljem belega športa, da je njeno igrišče
urejeno. Članarina je minimalna Prijave
sprejema in potrebne informacije da načelnik sekcije Nemec Ludvik.
K0LES9R3I-novost!
Dospelo je najnovejše kolo
„SEMUS"
5 letno jamstvo - cena nizka. Od danes naprej so cene
globoko znižane,
samo dokler traja stara zaloga.
Štivan Ernest
tehn. trgovina
Mursk a Sobota.
iz delovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
XIV. redna letna skupščina Združbe trgovcev za srez Murska
Sobota v Murski Soboti.
Združba trgovcev v Murski Soboti je imela v soboto, dne 1. maja 1937 svojo redno letno skupščino, ki je bila dobro obiskana od strani članstva, tako je bilo od 373 članov navzočih 264, opravičilo je svojo odsotnost 63 in neupravičeno izostalo le 46. Od strani oblasti in drugih korporacij so bili navzoči gg.: Stanko Vertovšek, sreski podnačelnik, narodni poslanec Benko Josip, konzulent Zbornice za TOI v Ljubljani Fran Žagar, predsednik občine Murska Sobota Hartner Ferdinand, svetnik Zbornice za TOI Hrastelj Joža iz Gornje Radgone, svetnik Zbornice za TOI in zastopnik Združenja trgovcev v Ptuju Milko Senčar, svetnik Zbornice za TOI in zastopnik Združenja gostilniških podjetij za srez M. Sobota Vezer Geza iz Martjancev, tajn k Zveze trgovskih zrdruženj dravske banovine Milko Gornik, Združenje trgovcev v Ljutomeru sta zastopala gg. predsednik Venčesiav Vilar in Anton Puconja, a Združenje trgovcev v Dol. Lendavi sta zastopala gg. Martin Bru-men in Fran Rešek iz Beltinc. Brzojavno je opravičil svojo odsotnost g. Ferdo Pinter, podpredsednik Zveze trg. Združenj in svetnik Zbornice za TOI v Mariboru.
Skupščino je vodil dolgoletni borec in organizator gospodarstva in trgovskega stanu predsednik g. Franc Čeh. V svojem uvodnem in otvoritvenem govoru je navajal najvažnejše akcije, ki jih je izvršilo Združenje v preteklem letu v prospeh in zaščito svojega članstva, osobito glede obmejnega prometa, izvoza sadja, v davčnih zadevah, zaradi konsumov, krošnjarstva, veleblagovnic, industrijskih prodajalnic in dr.
Po izčrpnem tajniikem in blagajniškem poročilu, ki ga je podal tajnik
;»-!**JtiJ t
ene
Izbacili smo stare strojeve, a pomoču novih najsavršenijih izradiii smo tako-vu obuču, da se možemo sa kvalitetam i izradom natjecati i sa amerikan-skom proizvodnjom. Naše prodavnice snabdjevene su no-vom vrstom muških polucipela — original »G O O D Y E A R« koje proda-jemo zajedno sa kalupima, »Lord« kremom za čiščenje, krpom za čiščenje, i sa	za obuvsnje za
SE

9
\\
Posjelife našu prodavnicu — ispro-bajfe naše poslednje modele. Radšrrao neumorno na tome da rtašu proizvodnji? usavršimo, da možemo udovoljiti potrebi najoimsnijeg go-spodina i najfinijem ukusu.
Združbe g. Pollak Bela, je predlagal g. Bacz Ludvik, kot predsednik nadzorstva, v svojem poročilu razrešnico upravi za vzorno delovanje, katero je bilo soglasno sprejeto.
Nato je povzel besedo g. Joža Hrastelj, kot naš rejonski zbornični svetnik, ter v tem svojstvu pozdravlja skupščino, obenem je vesel, da se ne lanslra samo v javnosti, da je Združba v Soboti na višku, prepričal se je o tem po sedanjem občnem zboru, kajti nobeno Združenje v dravski banovini se ne more pohvaliti po takem občnem zboru. Zato izraža priznanje predsed tiiku g. Čehu, katerega dolgoletno vodstvo je k temu pripomoglo, h podani poročil je uvidel, da je Združenje res aktivno delovalo in izraža tudi za bodoče to upanje. Obenem poziva na skupnost in solidarnost, kajti le tako bomo lahko prišli do uspehov.
Konzument Zbornice za TOI v Ljubljani g. Žagar, je pozdravil skupščino v imenu Zbornice, kot naše najvišje nadzorne oblasti. Podal je izčrpno poročilo o delovanju Zbornice in občih gospodarskih razmerah, tako v Sloveniji, kot celi Kraljevini. Posebno je povdarjal, da se gospodarski položaj pri nas v Sloveniji nikakor ni zbofjial, temveč celo dokazano poslabšal. Omenjal je novi finančni zakon In državni proračun, po katerem je trgovatvo še mnogo bolj obremenjeno kot prejšnja leta, kakor tudi nepravilno razdeljene skupne bano-vinske trošarine, po kateri razdelitvi je Slovenija zelo prikrajšana. Govoril je tudi o kmečki zaščiti, ki je zadela tako trgovca kot kmeta, ter je bila Zbornic« vedno na stalilču individualni zaščite. Zbornica je tudi vložila
predloge za revizijo obrtnega zakona, dajala predloge glede zadružništva, cestnega fonda, zakona o minimalnih mezdah in drugih mnogih vprašanjih.
V imenu oblasti je pozdravil občni zbor g. Vertovšek, sreski podnačelnik, ter obljubil, da bo oblast stala vedno na strani upravičenih zahtev gospodarskih krogov, katere bo tudi s svoje strani primerno podprla.
Za občino Murska Sobota pozdravlja skupščino g. Hartner, predsednik občine, ter kot župan zna ceniti trgovski stan, kajti ta nosi večino tako državnega kot občinskega proračuna. Zahvaljuje se zato trgovstvu, tako za materijelno, kot moralno pomoč in želi skupščini čim več uspehov.
Zbor. svetnik in veletrgovec iz Ptuja g. Senčar izraža zadovoljstvo nad veličastnostjo tega zbora, kajti le z disciplino pripomoremo k mpehom trgovskih vrst, ker mi ne iščemo koristi našega trgovskega stanu, temveč gledamo na korist celokupnosti in vse države.
G. Vilar, veletrgovec in predsednik Združenja trg. v Ljutomeru prinaša pozdrave sosednega združenja, se pridružuje predgovornikom in se za h val ju je predsedniku g. Čehu za tako vzorno vodstvo, kakor tudi pomoči v davčnih in drugih vprašanjih in izraža upanja, da bomo v bodoče še tesneje sodelovali, kot sosednji združenji.
Zbornični svetnik g. Vezer, kot zastopnik gostilničarjev iz sreza M. Sobota želi, da bi se pri skupnih težnjah tudi nadalje skupno borili in tako pripomogli skupnim interesom.
G. Gornik, tajnik Zveze, omenja delovanje Zve*e, ki je postala borbena organizacija trgovstva dravske banovine, je pa včlanjena pri Centralnem predstavništvu v Beogradu, kjer je
včlanjeno 9 zvez iz vsega področja države. V Zvezo prihajajo ponovno tudi vsa ostala Združenja, ki so prej iz raznih vzrokov izstopila, ker je de-delovanje Zveze reorganizirano. Orne nja sejo Centralnega predstavništva v Zagrebu, katera je že rodila uspehe v prepovedi veleblagovn'ce »TATE" v Zagrebu. Takisto je predložila Zveza predstavko Ministrstvu trgovine in industrije za ureditev krošnjarskega vprašanja, katera uredba v kratkem času izide. Govoril je tudi o predstav-ki ministrstvu financ radi reorganiza cije prodaje soli, ter o mnog h drugih gospodarskih zadevah.
Narodni poslanec gospod Benko, je izraz>l zadovoljstvo, da je slišal iz govorov naših gostov, kako smo na višku, ter, da so nam izrekali hvalo, kar res do danes nismo bili od nikogar deležni, kajti Prekmurje se je po vsodi zapostavljalo in smatralo za ne kako Sibirijo. Govoril je o zvišanju državnega proračuna, ter banovinskih in državnih davščin. Vsekakor se je pa zahvalil g. Hartnerju, kot predsedniku občine M. Sobota za priznanje trgovstiu, da nosi ono skoro ves občinski proračun in je prepričan, da bo znal g. župan to tudi pri županski zvezi povdariti in olajšati breme tr govstvu. Omenjal je tudi delovanje davčnega odbora, katerega član je bil in se zahvaljuje gostom na posetu, ter jih naprosi, da nas ob vsen prilikah v naših težnjah podprejo, kar bodemo znali mi vedno najboljše ceniti.
Predsednik g. Čeh se je zahvalil vsem govornikom na izvajanjih, ter je bil nato soglasno izglasovan predlagani proračun, ki izkazuje Din 85 000 dohodkov in ravno toliko izdatkov za leto 1937. Tudi je skupščina soglasno pooblastila upravo, da sme ta po last-
nem prevdarku odločati o ponovnem pristopu k Zvezi trgovskih združenj. Pri samostojnih predlog h se je soglasno sklenilo, da se nakupovalne legitimacije za deželne pridelke več ne bodo izdajale. Izglasani so tudi soglasni sklepi glede delitve koledarjev in drugih novoletnih daril, ter predlog za stanovsko glasilo Trgovski list.
Podrobni zapisnik skupščine bo objavljen začenši v prihodnji številki tega lista. Sedaj smo podali samo pregled v informae jo članstvu, ker vsled pomanjkanja prostora ne bo mogel biti naenkrat objavljen.
Za Prekmuri« iiiemo agilne
ZASTOPNIKE
za prodajo koles in šivalnih strojev. Ponudbe na upravo lista Murska Krajina pod šifra „T o v a r n a " .	1
Hnctilnn v Murski Soboti ali v VJ t M 11II U bližnji okolici vzamem v najem. Dopise : MISLEJ |OSIP, Koroška 21 j
Maribor.
Kompletno mlatilnico
v dobrem uporabnem stanju takoj kupim. Naslov: Sutija Franc, p. Sv. Jurij ob Ščavnici.
Kleparsko delo
za pokrivanje stolpa v Vaneči se odda. Tozadevne ponudbe je vložiti do 15. maja t. 1. na občinskem uradu v Puconcih med uradnimi urami.
Puconcl, dne 1. maja 1937.
PREDSEDNIK.