V Mariboru 18. maja 1893.
Tečaj XXVII.
		IIPgM»jm
I		
		i
		j



u v poduk in zabavo.
^pošiljanjem na
___l_	_	«a četrt leta
65 kr. — Naročnina Ve pošilja upravnlntvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulioe hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in dom za eelo leto g gld. 50 kr., za pol leta 1 gld
Kmečke misli.
Misli so pred človeško sodbo prosi« in naj so one potlej že ali v glavi gospoda ali kmeta. To je nazadnje vse eno, ali brž, ko se misel potem razodene, posebno še v javnem listu, tedaj spada pred ' človeško sodbo, tako misel kmeta, kakor gospoda in tedaj je sodba tudi prosta in taka, kakor jo misel zasluži. In v zadnjem listu »Mariboričanke« nahaja človek take misli: »kmečke misli o »Slov. Gospodarji« in njegovih klerikalnih pristaših«. Teh »kmečkih mislij« je sila veliko, kajti plete jih »neznani« možič skozi celih 343 vrst. Ali, ljubi bralci, ne vprašajte nas, kake so te misli! 0 našem listu ne najdeš nobene, možič ve o njem le eno — da imenuje ljudi, ki so slov. krvi pa trobijo v nemški rog, kratko nemškutarje ali tudi nemčurje. To ime je rno-žiclju toliko grdo, da imenuje »Slov. (¡ospodarja« grd, grešni list.
Ljubi Bog, če naše uredništvo nima drugega greha na vesti, tedaj je pač lahko veselo! Take ljudi, »prijazne Nemcem« na škodo slov. ljudstvu, imenuje vsakdo nemškutarje, čemu bi jih torej tudi pri nas, pri našem listu ne imenovali tako? »Kmečke misli« o »Slov. Gospodarji« so torej plitve in puhle, kakor repa v pomladi. Na-nje pa zato novi prerok, brž tisti iz Orehovec pri Radgoni, naj ne trka preveč, sicer se mu zgodi lahko, da ga svet obsodi za — puhlo glavo.
Več pa »misli« ta prerok o častiti duhovščini in kmetih, ki bero »Slov. Gospodarja«. Ali kar pravi o njih, to so izgola otrebki, nabrani iz korita »Tagespošte« in »Mariboržanke« in če jih človek dene, te »kmečke misli«, na sodbo, treba je, da pristavi k vsaki: laž, obrekovanje, bedastoča ali vse ob enem. Nam se zdi škoda besede, škoda prostora, da naj te »kmečke misli« tukaj ponovimo iz »Mariboržanke« ter pristavimo k vsaki, kakor zasluži: ali laž ali obrekovanje ali bedastoča. Tega tudi za naše bralce ni treba: kar govori neinšku-
04C* Denešnji list ima '/« pole
Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr.
Bokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstioe, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat lil kr., trikrat 1« kr.
tar-kričfi»č v kaki oštariji zoper našo častito duhovščino, to vs^nkhaja človek v »kmečkih mislih« in če je mogoče, ,'kaj več. Našim bralcem bode na tem zadosti.
Coiar pa nočemo tiho vtakniti v žep, to je neprestano sklicevanje tega preroka na ljubezen božjega Odrešenika. Po njegovih »mislih« ne sme slov. duhovnik poznati druga, kakor to ljubezen in le o njej govoriti ter le po njej se ravnati. Tako prerok iz Orehovec in tako vsi liberalci, nemški in slovenski! Ali pa je resnica, da je le ljubezen — kršč. vera, zapoved božjega Odrešenika? Odgovor: Kršč. vera je vera ljubezni in božji Odrešenik je včlovečenje ljubezni, toda ne — samo ljubezen: Božji Odrešenik »ljubi pravico in sovraži krivico« (Hebr. 1, 9), če je treba, tudi z bičem v roki. (Jan. 2, 15.) In njegov apostol, sv. Pavel, se grozi »s šibo« (1. Cor. 4, 21) tistim, ki ne živijo po njegovem nauku. Ne vemo, pa skorej gotovo bi božji Odrešenik dnes spletel bič, sv. apostol pa bi vzel šibo v roke — za liberalce in nemškutarje naših dnij. In tako stori in dela slov. duhovščina in se v tem ravna prav po vzgledu svojega božjega Učenika, bodi že potem to liberalcem ljubo ali ne.
H koncu pa nam razodene prerok v »Maribor-žanki« še le pravi namen »kmečkih mislij:« naši gg. poslanci mu ne veljajo nič, treba bode drugih — kmetov in že blizo s kolom kaže mož na-se, češ: jaz sem pri volji vsprejeti poslanstvo! Da njemu ne manjka volje zato, znamo, ali prav tako znamo, da kolikor pride v tem na naše kmete, na »Slov. Gospodar« in na častito duhovščine, ne bode nič za-nj iz — »kmečkih mislij«.
Slov. romarji v Rimu.
Mnogoteri se je razveselil naznanila, da se priredi tudi za Slovence romarski vlak v Rim. Težko je pričakoval onega dneva odhoda, da bi zainogel v resnici se napotiti proti večnemu mestu. Skoro pri vsaki večji „Inseratov" kot prilogo.
postaji znašel se je kak romar, ki je veselo vstopil v vlak, kojega so krasile slovenske in papeževe zastave. Na Ljubljanskem kolodvoru pozdravijo nas močni živio-klici, pridruži se nam mnogo naših bratov, in v veselem razgovarjanju drdramo mimo kranjskih pokrajin.
Gledamo tudi na naravo. Pa kako prijetno nas je iznenadila! Med tem, ko je bilo v ljubi domovini še vse žolto in suho, ko široke in dolgočasne puščave na Krasu ni konca ne kraja, odpre se, kakor bi trenil, onkraj Nabrežine ob jadranskem morju najlepša spomlad, vsa v cvetu in zelenju. Občudovanja vredna je prekrasna, rodovitna, pa tudi lepo obdelana italijanska zemlja; vsaka njiva obdana je od zelenih oljkinih ali murvinih dreves, ki so večinoma sklenjena z dolgimi vinskimi trtami. Zdi se nam, kakor da bi gledali le eden velikanski vrt. Po polju so raztrošene bele hišice, vasi ne najdeš, pač pa lepa mesta eno za drugim.
Železni voz hiti po srednji Italiji; romarji so že vsi utrujeni, ponehali so pogovori, ponehala pa tudi molitev. Zdaj se tam doli od daleč pokaže od največje cerkve sv. Petra kupola, ki se mogočno proti nebu dviga nad celim mestom, in z nekakim svetim strahom bližamo se svojemu cilju. — Veliko imajo romarji povedati, kedar pridejo iz Brezja, Višarij, Marijnega Celja itd., pa romar iz Rima bi ne mogel kmalo končati, kar je videl in slišal. Zatoraj ti hočem, dragi bralec, opisati le nekoliko naš sprejem pred sv. očetom. Namen in cilj našega romanja je bil pač sosebno ta, počastiti in se pokloniti sv. očetu Leonu XIII. Če bi še toliko zname-nitostij videli, toliko svetih krajev obiskali, pa bi ne mogli priti pred najvišjega pastirja, nezadovoljnost bi nas trla, in nekateri bi menda tudi obžaljeval, da se je podal na tako dolgo pot. Vendar, ko smo si pod vodstvom skrbnega č. g. Žitnika ogledali najslavnejše cerkve, najvažnejša poslopja, prostore itd., podamo se v petek dopoldne veselega obraza v Vatikansko palačo; mimogrede ogledamo si v dolgih sobanah prekrasne slike in kipe in stopimo v velikansko dvorano, kjer bi nas sv. oče sprejeli. Kako težko in željno čakamo, vendar za-gledati obličje slavnega Leona! Nekak nemir vlada v naših srcih, vedno pogledujemo proti vratom, ki se imajo odpreti.
Zdaj se zasveti srebrni križ, zabliščijo se sulice in čelade švicarske garde in sredi med njimi prinesejo sv. očeta štirje oblečeni v rudeče svilnatem dainastu. Ko zagledamo bledobeli obraz, zdi se nam, kakor da bi zrli v kako nebeško prikazen. Tu je vsakdo iz dna srca na ves glas klical: živio papež, živio! Po tem gromo-vitem srčnem pozdravu zadoni veličastno petje italijanskih pevcev, katerih glasovi so se po dvorani tako čarobno razlegali, da smo bili vsi presenečeni. Ko so Dunajski nadškof kardinal Gruša nagovorili sv. očeta in se je prebral odgovor papežev, podelijo nam sv. oče svoj blagoslov. — Zopet zadoni pevski zbor, med tem pa vzdignejo nosilci sivega starčeka in nesejo ga po sobani od enega do drugega. O to so nepozabljivi trenotki! Znance so jim naš mil. knezoškof še posebej predstavljali. Marsikaterega so od veselja solze polile, ko so mu papež roko podali, ga še po glavi pobožali in kaj vprašali. Mnogoteri si je mislil: čeravno sem ubog slovenski kmetic, uboga Slovenka, vendar kolika sreča me je doletela, da zamorem zdaj gledati v obraz in poljubiti roko poglavarju celega krščanskega sveta!
Čeravno je bilo to romanje z velikimi težavami združeno, vendar prijetni in veseli trenotki ostali mu
bodo v spominu do groba.	M. Š.
--
Cerkvene zadeve.
Ljubezen sv. Očeta Leona XIII. do Slovanov.
(V proslavo 501etnice škofovanja priobčil Fr. Muršič.)
„Ti razganjaš krivoverstev zmote, Ti rešuješ sužnjike okov, Vsemu svetu Ti deliš dobrote, Z neba ljudstvom kličeš blagoslov".
3. Štiristo let zdihovali so naši ločeni bratje na jugu, v Bosni in Hercegovini pod težkim turškim jarmom, a sedaj so rešeni barbarskih okov. Kakor nam je dobro znano, pomogli so k njih osvobojenju največ naši hrabri, štajerski in kranjski, slovenski junaki. Že 15 let je preteklo, vendar še so vsakemu živo v spominu dogodki, ki so se vršili leta 1878 v Bosni in Hercegovini. Vsakateri, ki se je takrat tamkaj bojeval, še se s ponosom spominja vročega boja, truda in težav, ki jih je prenašal; in »dika naša, naš ponos«, prevzvi-šeni knez in škof Mihael, naš drugi Slomšek, bili so boj »za krst častni in slobodu zlatno« istega leta.
Akoravno pa je bila osvobojena Bosna in Hercegovina pod slavnima vojskovodjema Filipovičem in Jova-novičem, vendar žalostno je bilo stanje naših slovanskih bratov v duševnem in gmotnem oziru. Tu zopet poseže vmes blaga roka Leonova. Vidi krvaveče rane zapuščenih Slovanov, rane, koje jim je vsekala Turška grozovi-tost. Da bi jih zacelil, vlije va-nje prav po samaritan-ski olja krščanske ljubezni in usmiljenja, vlije va-nje vina krščanske vere, da bi jih utrdil in ukrepil v boljše življenje. Iskreno želi, da bi se vrnili ti ljudje v zaščitno, varno naročje sv. katoliške cerkve. Radi tega ustanovi že 1. 1881. vrhbosansko nadškofijo, s sedežem v Sarajevu in dve drugi škofiji, namreč v Mostaru in Banja-luki. Frvim nadškofom postavil je mnogo zasluženega dr. Stadlerja, ki blagonosno deluje v prospeh katoličan-stva. S tem važnim činom postavil je ljubeči Oče temelj katoliškemu življenju v Bosni in Hercegovini. Od tega časa je pričelo katoličanstvo bujno rasti in pro-cvitati in že 1. 1885. šteli ste obe deželi nad 200.000 rimskih katoličanov. Ponosno se sme ozirati sv. Oče na obNni plod svojega truda na Balkanu.
Še več slovanskih ovčic je videl dobri pastir, ki niso bile iz njegovega hleva, tudi te bi si rad pridobil za svoje: na Bolgare je mislil! In te bi rad nerazdružno zvezal z Bimom. Zato jim ustanovi 1. 1883. nadškofijo v Carigradu in dve škofiji na deželi. V Galiciji žive zjedinjeni Rusi. Pravoslavni so jih hoteli odvrniti od prave cerkve ter za-se pridobiti. Sv. Oče pa je poslal tjekaj očete jezuvite, ki odgojujejo mlado duhovščino v katoliškem duhu.
Leta 1884 ustanovi Čehom verski kolegij y Rimu. Lela 1887. pa je dobila Črna gora po papeževem dogovoru s knezom Nikito katoliškega škofa s sedežem v I i aru ter je ob jednem dovolil v tej škofiji slovansko službo božjo. Fa tudi v najnovejšem času deli sv. Oče Slovanom obilno dobrot ter izraža svojo iskreno ljubezen. Lani je umrl kardinal Simeoni, vodnik v Propagandi, katera ima nalogo razširjati sv. vero in voditi katoliške misijone. Na njegovo mesto, ki je za sv. Očetom najodličnejše, posadil je Slovana-Poljaka, po imenu Miečislav, kardinal Ledohowski. To je prvi Slovan, ki je dosegel tako visoko cerkveno čast, imenuje se tudi mali ali rudeči papež. Ni-li s tem počastil vse Slovane ?
Lani je tudi ustanovil v Rimu stolico starosloven-skega jezika, lani je razveselil slovenski narod o priliki 1. slov. katoliškega shoda s premilim pismicem. V tem pismu izraža Leon svoje veselje, da se je osnoval slovenski katoliški shod ter prosijo vsem zborovalcem božje pomoči in jim milostno podelijo prošeni apostolski blagoslov. Posebno iskreno pa želi sv. Oče v naših dneh,
da bi združil vse pravoslavno Slovane pod jedino zveličavnim praporom sv. katoliške cerkve. Zato namerava s posebno okrožnico jih povabiti k spravi in zvezi. — Nedavno se je tudi Djakovski vladika J. J. Stross-mavr kaj laskavo izjavil o Leonovi veliki ljubezni do Slovanov, oziroma Hrvatov trdeč, da je papež najboljši zaščitnik katoliških Hrvatov. Radi tega noče potrditi za škofa Zagrebškega takega moža, katerega bi izbrali oholi Madjari iz svoje sredine, dobro vedoč, da tako Hrvati ne bi uživali v marsičem svojih pravic.
Preskromne so mi moči, da bi mogel blagovoljnemu čitatelju podati dostojno sliko vroče ljubavi sv. Očeta do nas tako preziranih in zaničevanih Slovanov. Zato pa sklenem z dičnim pesnikom:
„Kako nam torej ne bi za-nj plamtela Slovanska srca iskrene ljubavi? Kako nam ne bi duša koprnela Po njega srečni zmagi, njega slavi? Kako gojili ne bi želje vroče: Bog živi Te, naš mili sveti Oče!"
Kaznovan božji rop.
Nekaj groznega se je na Veliko nedeljo zgodilo v mestu Zadru v Dalmaciji. Bil je neki vojak, ki je malo maral za svojo dušo in je k sv. obhajilu pristopil brez spovedi; in kakor da bi mu to ne bilo dosti, ni povžil svete hostije, ampak jo je vzel iz ust in jo vtaknil v mošnjo ter šel domov. Hudič pa strašno sovraži Boga in ljudi; ker nima drugega dela, kakor človeka pogrez-niti v nesrečo, namreč iz ene pregrehe v drugo, zapeljal je tega malovrednega vojaka v novo, strašno hu-dobifo. Ko so bili namreč o poldne pri kosilu za mizo, vzame vojak sveto hostijo iz mošnje in kakor bi se šalil, reče tovarišem: »Vi jejte svoje, jaz bom pa to«. Ali z Bogom se ne norčuje, pravi sveto pismo; strašna kazen Bo^ja je zadela nesrečnega vojaka: toliko, da je izgovoril one besede, občuti h krati že tudi hude bolečine, da se je zgrudil na tla, kakor bi bila strela va-nj vda-rila; malo pozneje je bil že mrtev in je postal koj črn.
Tako pripoveduje Zagrebški »Katolički list« z dne 13. aprila t. 1. po Zaderski »Katolički Dalmaciji«. Ta grozni dogodek je s strahom pretresel vsako krščansko dušo v mestu, pa tudi mlačneže in brezverce, kajti kazen Bo^ja je tukaj očitna. Ona naj bo v svarilo vsakemu, ki misli, da je mogoče norce vganjati z Bogom, ki je v najsvetejšem zakramentu pričujoč. A vi starši, skrbite, da bodo vaši otroci bogaboječi; to bo največja sreča za vas in za vaše otroke: »strah Božji je začetek modrosti«, govori sveto pismo.
--
Gospodarske stvari.
Vodilo, kako se naj pokončava peronospora.
1.	Prvikrat se naj škropi pred cvetjem. V ta n^-men se vzame 1 kilo čistega bakrenega vitrijola in 11/t kilo novega ugašenega čistega apna na 100 litrov vode.
2.	Drugokrat se naj kropi v 5. ali 6. tednu po cvetu in sicer z močnejšo tekočino; vzame se namreč na 100 litrov vode P/a kilo čistega bakrenega vitrijola in 2 kilo čistega apna.
3.	Bakren vitrijol se ima drobno stolči in v topli vodi razpustiti.
4.	Novo ugašeno apno se naj v vodi raztopi, precedi in vse nesnage očisti.
5.	Tako raztopljen bakren vitrijol in apno se potem z določeno vodo pomeša in združi.
6.	Ta tekočina bakrenega vitrijola in apna se
mora v posodi večkrat premešati in sicer vselej, preden se deva v kropilnico.
7.	Kropiti se ne sme na roso, pred in po dežu, temveč kedar je listje suho; sicer pa se zamore kropiti celi dan, tudi v solnčni vročini.
8.	Tekočina se naj kakor megla po listju razprši tako, da bo vse listje okropljeno.
9.	Za prvo kropljenje je potrebno na eden oral vinograda blizo 300 litrov te tekočine, za drugo kropljenje 400 litrov in za tretje kropljenje, ako je potrebno, 500 litrov.
10.	Kropilnice in druga posoda se mora po vsakem delu skrbno umiti in očistiti.
Hrošč, škodljivec dreves.
Naša dežela je za sadjarstvo pripravna, kakor redko katera druga; zato pa tudi veseli domoljuba, kedar vidi, da se sadjereja pri nas lepo razvija, ali kakor vse na svetu, tako ima tudi sadjereja svoje sovražnike in teh ni malo. Naj ne omenimo vremenskih nezgod, opozorimo dnes le na kebra ali hrošča. Le-ta se kaže najbolj v mesecu maji in se mu pravi zato tudi sem-tertje majski keber. Naši kmetovalci poznajo ga dobro in kar je huje, čutijo tudi večkrat njegovo delovanje.
Keber pa tudi črv je škodljiv, vendar pa je sreča, da jih ni vsako leto, navadno so kebri v velikem številu vsako četrto leto in istotako tudi njegov črv, t. j keber, dokler še je v podobi črva pod zemljo. Tacih se nahaja zmerom nekaj — za plugom. Odkod prihaja to, da ni vsako leto veliko kebrov, oziroma črvov? O tem vprašanji so si belili učenjaki dolgo glavo, sedaj pa se trdi, da so ti črvi si sami sovražni ter vkonča večji črv manjše. Godi pa se tako, da se leto stari črv loti za leto mlajšega ter ga posune. Vsled tega si zarod v poslednjem letu ne opomore in ostane ga le manjše število.
To je dober migljaj za nas, kako da zatremo, čem največ moremo, tega škodljivca. Tisto leto, ko je kebrov veliko, moramo jih marljivo pobirati ter vkončati. S tem se doseže, da bode manj škode po kebrih, pa tudi manj črvov. V letih pa, ko je kebrov malo, ne storijo že le toliko škode na drevji in kedar se iz njih črvi naredijo, pridejo v žrelo starejših in se tako vkončajo; nekaj jih pač ostane za drugo leto, ali le-ti bodo potem grob za mlajše črve. Tako se zmanjšuje polagoma število črvov in vsled tega ne bode potem več toliko kebrov in tudi škode ne več toliko škode po njih na drevji.
V novem času pa se delajo tudi poskušnje z neko glivico, ki je neki — kuga kebrov pa tudi črvov. Ime tej glivici je »botrytis tenella« in ona zanese neki nalezljivo bolezen med kebre ter jih tako vkončuje. Skušnja dokazuje, da v kakem kraji kar h krati izginejo kebri in njih črvi in kriva je prikazni neki ona glivica. Te glivice se poslužujejo sedaj učenjaki, da spravijo z njo kugo med kebre in njih črve. Glivica se dene na kuhano meso, ki je namočeno v kakem sladkem rastlinskem soku ter se to potem raztrosi po njivi, kjer je veliko črvov. Črvi se ga lotijo in se tako bolezni nalezejo, da čez nekaj ur potem poginejo.
Boljše pa se neki obnese še poskus, če se nabere par črvov ter jih položiš v posodo, v kateri je malo vlažne prsti, da se črvi zarijejo va-njo. Sedaj pa se potrosi kalic one glivice na črve ter se pokrije posoda in na krov se dene še nekaj vlažnega mahu. Ko preteče 5 do 6 ur, nalezli so se črvi bolezni in vzamejo se iz posode ter se dajo v lonce, v katerih je nekaj navadne prsti. Bolni črvi poginejo v 10 ali 12 urah in glivice se razvijejo' na njih v večjem številu. Črvi se raznesejo potem na njivo ter se tu in tam pokopljejo
v prst. Čas za to je od aprila do oktobra. Glivice se v tleh razvijejo dalje in tako pride kuga med črve.
Tako poskušnje, ali pa je v resnici vse tako? Doslej se Se ne zna za gotovo in torej počakajmo. Kar pa moremo storiti, je to, da zatiramo kebre, kar se največ da, v tistih letih, kedar jih je veliko število. To je najvarniša pot zatreti jih.
Sejmovi. Dne 19. maja pri Sv. Lenartu, v Slov. goricah. Dne 20. maja na Starih sv. gorah pri Fodsredi in pri Sv. Križi tik Slatine. Dne 23. maja pri Sv. Hemi nad Podčetrtkom, v Ločah, v Loki, v Lučanah, v Ljutomeru, v Marenbergu, v Mozirji in v Laškem trgu.
Dopisi.
Iz Cirkovec na Dravsk. polju. (V Brazilijo) so tudi iz tega kraja šli s trebuhom za kruhom in poslal nam je prijatelj pozdrav v pismu od Šent Pavla z dne 5. marca t. 1. Doma je iz Jablanj in je pisal svojemu prijatelju in svoji materi; pismo do prijatelja glasi se tako-le. Dragi prijatel! Poprej, ko ti dalje pišem, pozdravim vse skupaj in Vam naznanim, da sem prišel v Ameriko; popisati hočem našo rajžo. Skozi 26 dnij bili smo jadrali, bilo nas je 1200. Prvi teden videli smo še zmiraj suho zemljo, drugi teden je pa začelo morje se strašno buriti, da skoro popisati ni, valovi začeli so rasti, kakor hribi, našo ladijo metalo je, kakor orehovo luščino, in to je trpelo 32 ur. Ljudje so jokali, molili, zdihovali po ljubi domovini. V tem času nemirnem bil je smrad, da groza, vsak je moral nazaj dati, kar je pojedel, po teh 32 urah nastane zopet mirno in lepo vreme, katero je trpelo več dnij. Na enkrat pa nastane strašna noč za nas, v kateri smo se pripravljali vsi za smrt, vzdignili so valovi našo ladijo «trašno visoko, nagloma pa pognali jo v globočino, ter ji treščila po morski pečini, da je skoro vse konec vzelo. Mislil je vsaki: zdaj se je svet podrl, v tem strašnem tresku začeli so ljudje kar noreti po ladiji ali barki, tulili so, kakor živina, kviško skakali na svojih posteljah, vsak je zgrabil svojo culico ter bežal na vrh. Veliko jih je v tem straha umrlo, nekteri so obupali ter v morje poskakali, jaz pa sem si mislil; če na vrh bežim, vto-pim s'e tudi lehko, miru pa ne najdem; vzdihnil sem, oh, če je Bog tako sklenil, da me bo z vodo usmrtil, njegova volja naj se zgodi! Ostal sem na svoji postelji ter čakal smrti, ali Bog ni dovolil, da bi nas bile ribe pozobale, dal je zopet mir. Februarija 16. prišli smo na suho zemljo na otok Santos, 17. pa smo sedli na železnico ter se peljali 8 ur daleč, prišli smo v Šent-Pavel, tam pa smo morali presesti na drotnato vožnjo, ki nas je vlekla na visoko planino v poslopje Emigracije, ki je podobno velikanskemu gradu; tamkaj bili smo zaprti 8 dnij, nekateri tudi 14 dnij, tukaj je vsak vzdihoval in žaloval po svojem rojstnem kraju. V to poslopje pride vsak dan gospoda po ljudi, izbira si, kakor hruške, katera bi imela lepšo barvo, jaz pa sem bil odbran za fabriko, kjer se pivo dela, peljal sem se zopet nazaj v Šent-Pavel; hvala Bogu, da sem bližje ostal, da jo bom lažje potegnil, kar upam na Boga. Dragi prijatelj, prosim te, daj to pismo večim ljudem brati, naj vsakega moja strašna in grozna vožnja ustavi, ki je namenjen sem v Ameriko; pridno dela naj, česar je vajen, in naj bo hvaležen Bogii in ljudem, tukaj se ne cedi sladčica, kakor sem jaz mislil poprej, veliko manj je se pa kruha. Nič ni tako, kakor se je poprej govorilo, zato so pa veliki reveži, kateri imajo familijo ali rodbino. Za-me bi ne bilo nobene škode, če tukaj konec storim, ker sem
le sam; kamorkoli se obrnem sem sam, ako silo trpim, trpim le sam, želim drugim boljše, kakor so drugi meni; druga ti zdaj ne morem več pisati, bom ti še pa drugo-krat. Pozdravi mi vse moje znance. Z Bogom! Miha Šeliga.
Iz Cirkovec. (Pismo) materi iz Št. Pavla se glasi: Draga mati! Presrčno Vas pozdravim in Vam dam znali, da sem, hvala Bogu, zdrav in mi ne gre še prehudo; bil sem na morji v nevarnostih, pa prišel sem še živ v Ameriko, dobil sem delo tam, kjer delajo pivo. Draga mati! molite za-me, prosim tudi jaz Boga in tudi upam, da bom prišel zopet nazaj. Nikoli več ne bom šel od vas, dokler bote živi. Draga mati! naznanim Vam tudi, da sem pisal iz Genue bratu Valentku in mu poslal 30 gold., naj Vas k sebi vzeme, ne vem, če me je ubogal ali ne; ako se je semkaj podal za meno v Ameriko s svojo družino, žal mu bode, dokler bo živ. Draga mati, prosim Vas, pišite mi, kako se je zgodilo, ostanem Vaš hvaležni sin	Miha Šeliga.
Iz Okoške občine na Pohorji. (Pečat.) Da se Slovenci prebujamo in zavedamo svojega maternega jezika, to se kaže sedaj že tudi v dosedaj najbolj zaspan h občinah. Tako n. pr. občina Okoško pri Čadramu, kjer še nikoli niso nemških prebivalcev imeli in se je tudi že od nekdaj slovenski uradovalo, vendar pa se je na slovenskih pismih oblastno šopiril nemški uradni pečat. To se ve, da ni bilo lepo, tudi ne prav. Sedanji občinski odbor pa je to reč predrugačil in pripravil lep nov slovenski občinski pečat, kateri glasno pravi domačim in tujim, da je občinski odbor v narodno zavednih rokah. Je pač res: Slovan gre na dan. Naj bi si izgled vzele še mnoge druge občine!
Iz Doliča. (Razširjava šole.) Če je kje nekaj brez potrebe, je gotovo razširjatev naše šole, kajti šolsko poslopje je dosti prostorno. Zidali smo pred desetimi leti enorazrednico in je v njej za 80 sedežev prostora; na poldnevni poduk dohaja 45—55 otrok in ostaja še do 30 praznih sedežev. Ne spravi pa tudi najstrožje opominjevanje in kaznovanje več otrok skupaj. Zal, da ne najde to, da naš hribovec ne more svojih otrok pošiljati v šolo celi dan, pri šolskej oblasti nobenega usmiljenja. Vse ugovarjanje je zastonj, nič se ne da na naše prošnje in dokazovanje. Vsaki gospodar in vsaki kočar ima svoje pašnike za drobnico in za goved ter so tukaj pastirji sploh le otroci že od sedmega leta, od desetega leta naprej se pa sploh že vadijo dela. To tudi ne more drugače biti, ker draga in spridena družina že večjim posfestnikom toliko prizadeva, da težko z njo izhajajo, kaj pa bi bilo pri manjših? Oglejmo si pa tudi otroke, kateri celi dan ali predaleč v šolo dohajajo! Kar jih ni že celo hudobnih, zavoljo mnogo slabih priložnostij, taki so pa zdelani, bledi in bolehni, ker nimajo nikoli kuhane hrane ali vsaj ne o pravem času in tako je presilna šolska postava, katera ne pozna nobenega razločka, da hribovec ni v stanu enake dolžnosti s poljan-cem, tržanom in mestjanom izpolnjevati. Za naše stanje naj bi bilo šolanje na šest, let in le pol dneva in pa le s predmeti za kmetski delavni stan primernimi. Tako je tudi nemškutarenje odveč, saj se že preočitno spozna, da naši otroci v potrebnejšem zaostajajo; tukaj se iz-reja edino le delavni kmetovski stan in na više šole hodi otrok dosihmal le od dveh hiš. In kaj hasni sedmo in osmo leto na papirju, ko hodijo otroci le še po zimi, ako ni prehuda, v šolo? Vsaki oče pa, kakor hitro je njegov otrok šest let šolo obiskoval, obdrži ga o veliki noči marljivo doma. Tukaj bosta potem, ko bode dvo-razredna šola za rečenih 45—55 otrok (za ceh dan jih zna prirasti najbližjih 6—10) jih dva učitelja, vsak po 30 podučevala; stariši bodo toliko več strahovani in ' občine s plačilom obtežene. In kmet siromak, da bi se
kamenu na cesti smilil, izsekuje gozde, da je groza in pritiska na posojilnice, dokler še poroka dobi. Kaj moremo potem odgovarjati nevednemu kmetu, ko pravi: Zakaj so nam pa naši poslanci, ako nam niso nič v stanu pomagati? Naj bi rajši popustili zbornice, katere toliko milijonov denarja povžijejo pa nam nič kaj ne hasnijo. In res, tako sem že tudi gospode nevtrudljive poslance slišal, rekoč: če bi naši volilni možje stali za nami neomahljivi, naj bi se začel »štrajk«, da bi jih vedno spet izvolili, potem bi bila znabiti vlada primo-rana tudi za Slovence storiti kaj, sicer smo zgubljeni.
Od Sv. Trojice pri Slatini. (Državni vinograd.) Ker se je pred par leti tukaj in skoraj v celem Rogaškem okraju ugnjezdila trtna uš tako, da je že več vinogradov popolnoma uničila, drugi vinogradi bodo pa tudi od te božje kasni kmalo in prej, ko si še mislimo, uničeni, zato je sklenilo c. kr. poljedelsko ministerstvo, po našem rojaku, gosp. Franc Matijašiču, komisarji v Ptuj i, da se v tej občini državni vinograd in poskušal-nica za amerikanske trte napravi. In res že s pomladi leta 1891 je prepustil vinograd tukajšnji župan, gospod Janez Zurman in ga dal v najem ministerstvu na 12 let. Hitro za tem, še v taisti pomladi se je začelo težavno de o, namreč: »rigoljenje ali prekapanje in ker je bilo zelo veliko kamenja, šlo je delo počasi naprej in ljudje so že majali z glavami, da to delo bode za nič. Še moram opozorili, da več gospodov je dvomilo, da bi tukaj bil kedaj vinograd. Zaupanja gospoda Matijašič in Zurman nista izgubila in delo, čeravno težko, bilo je še le v pravem času dogotovljeno tako, da smo še tisto spomlad tri dele vinograda zasadili. Pregovor pravi: »Človek obrača, Bog obrne« in tako se je obrnilo, in naš vinograd, poprej ves s kamenjem zasut, je zdaj napravljen, kakor najlepši vrt. Mnogo ljudij pride iz daljave in bližine, posebno poleti čas iz kopališča Slatine gledat nasad, in vsak se čudi tem še komaj dveletnim trsom, da tako lepo in čvrsto rastejo. Želeti bi bilo, ko bi še tisti, kateri imajo veselje do vinogradov, se vde-ležili in prišli gledat novi vinograd in trsnico; z veseljem jih vsprejme tukajšnji župan in nadzornik vinograda in jim z veseljem vse razloži in poduči, kar kateri želi in tudi se bodejo pri njem drugo pomlad vsake vrste ameriške trte po ceni dobile. Tedaj, dragi vinorejci in posestniki, iz bližine in daljave pridite v tukajšnji državni vinograd gledat in se učit in bodete prepričani, da vi-noreja še ni zamrla, ampak da še bode zopet razcvetela in nam dobiček donašala, le »korajža« mora biti; ludi stroški niso tako grozni. Kakor vsako leto, tako je tudi letos g. Franc Matijašič, komisar v Ptuj i, po nadzorniku dal razglasiti, da se bode en celi tlan v zimskem cepljenju podučevalo. Tega poduka se je dne 28. aprila črez 50 odličnih kmetov in fantov vdeležilo in je vsak imel priložnost kacih 10 komadov cepiti; in tiso bili potem z njih imeni v trsnico vloženi. Kateri so cepili, ti so dobili po en ali dva cepljenca za svoj trud in skrb; izrekamo hvaležno, kateri smo se vdeležili tega podučenja, presrčno zahvalo g. Matijašiču in prosimo, da nas letos še en dan na zeleno cepljenje poleti povabi, ker tedaj gotovo še več ljudij pride. Dragi vinorejci, opozorim Vas, da kjer še niste tako nesrečni, da imate trtne uši, začnite vendar z amerikanskim trsjem saditi, ker gotovo bode prišel čas, da bodo tudi Vaše gorice vsušile — poskušnja nas uči. Nadzornik ameriških trt, oziroma državnega vinograda je pripravljen vsak čas bolj natanko poročati, če se človek do njega ustmeno ali pismeno obrne v slovenskem, kakor tudi v nemškem jeziku.
Iz Dornove pri Ptuji. (Razno.) Precej let je uže preteklo v morje večne pozabljivosti, odkar nam je donašal cenjeni list »Slov. Gosp.« novine iz znanega
vam »lukovega paradiža«. Blagovoli torej, dragi čitatelj teh vrstic slišati o vrlem napredku Pacinjske občine. Leta 1889 blagoslovilo se je lepo dvorazredno šolsko poslopje, koje je kinč in ponos vrlih občanov, akopram še čutijo rane, ki jim je stavljenje te šole pripravilo. Istega leta zadoneli so tudi mili udarci izza stolpa, oznanjujoč dragemu ljudstvu, da diči cerkvico Sv. Do-reteje že tudi stolpna ura. Tembolj pa veseli vsacega prebivalca ta reč, ker jo je domačin M. Petrčič kot tako imenovani »Freikünstler« sam postavil. Leto pozneje popravila se je cerkvica popolnoma; radodarno ljudstvo, vneto za vse blago in lepo, je tudi tukaj žrtvovalo nad 600 gld., kar se mora tembolj čislati, ker je imenovano svoto samo jedna vas, namreč Domova darovala v večjo čast Božjo. Še istega leta otvorilo se je novo pokopališče ter ima sedaj že tudi primeroma veliko mrtvašnico. Dolgotrajni prepir med kmeti in želarji Dornovskimi zaradi velikega občinskega pašnika, koji meri nad 140 oralov, se je letos vendar enkrat skončal s tem, da dobo vsled višje razsodbe želarji nekaj nad 10 oralov pašnika, a ostalo število si kmetje med seboj razdele. Dne 80. aprila t. 1. izvolil je nov občinski odbor vže priljubljenega kmeta Janeza Čuša predstojnikom Pacinjske občine, a svetovalcem pa Nace-ta Dru-zoviča, veleposestnika v Velovlaku, Jožeta Petroviča v 1'acinji ter M. Zgeča, posestnika v Domovi.
Iz Celja. (Izkaz.) [Dalje.] Ivan Nep. Kunej, župnik v Šmarjeti 4 glod., Venceslav Wanoš v Bad-goni 5 gld., Matija Frece, župnik v Belih vodah 5 gld., J. Janežič v Grižah 2 gold., Anton Šibal, župnik in duhovni svetovalec na Teharjih 2 gld., Jakob Planin-šek, duhovnik v Algersdorfu 1 gold., Gregor Presečnik, župnik v Podgorji 2 gld., Iv. Sepic v Konjicah 5 gld., M. Godina.^ župnik 2 gld., Sovič 3 gld., Jožef Kolarič, župnik v Št. Martinu na Paki 5 gld., Martin Meško, župnik v Kapelah 3 gld., Lovro Zablačan, gostilničar na Trati na Koroškem 1 gld., Boža Spindler, c. kr. zemljk. knjigovodja soproga v Brežicah je poslala od naslednjih nabrane zneske: Ferenčak, dekan 5 gld., dr. Franc Fir-bas, c. kr. notar 3 gld., dr. Voušek, c. kr. sodnik 3 gld., dr. Schmirmaul, okrajni zdravnik 3 gld., Josip Mešiček, kaplan 2 gld., Ivan Munda, c. kr. živinozdravnik 2 gld., Josip Šetinc, odvetniški koncip. 2 gld., Leop. Schwent-ner, trgovec 2 gld., Josip Agrež, uradnik 2 gld., Josip Stanič, not. konc. 1 gld., Zevnik, trgovec 1 gld., Andrej Levak, mestjan 1 gld., Matkovič, potovalec 1 gld., Ivan Grobošak, mestjan 50 kr., Franc Ravtar, učitelj 50 kr., Franc Lenček, veleposestnik v Blanci 3 gld., Franc Ver-šec, c. kr. notar v Sevnici 2 gld., Bud. Österreicher na Dunaji 1 gld., skupaj tedaj 36 gld., okrajni odbor v Kozjem 10 gld., občina trg Mozirje 10 gld., Martin Brezov-ček, župnik pri Sv. Martinu na Pohorji 5 gld., g. Franc Eler, učitelj na Žili 1 gold., okrajni odbor v Sevnici 10 gld., okrajni odbor v Gornjemgradu 50 gld., Iv. Ev. Košar, župnik v Galiciji 2 gld., Karol (¡ajšek, duhov, svetov in dekan v Dobrni 3 gld., Valentin Stiplovšek, župnik pri Sv. Duhu v Ločah 5 gld., g. Mih. Novak, c. kr. okr. sodnik v Kostanjevici 5 gld. (Konec prih.)
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
D u n aj. Nadvojvoda Jožef Avgust se je zaročil z vojvodinjo Avgusto, hčerjo kr. visokosti Leopolda Bavarskega. — Delegaciji, avstrijska in ogerska, snidete se dne 25. maja na Dunaji, najzanimivejša razprava v njih je o terjatvi za skupno vojsko, stroški se za-njo

vsako leto potegnejo radi na višjo svoto in bode tudi letos najbrž takö. — Nemški šulverein gre, posebno na Dunaji rakovo pot in so vsled tega vodje pri šulver-einu si jako v skrbčh, odkod dobiti denarja za ponem-čevalne svoje šole. Nam je tako prav!
Štajarsko. Državni poslanec trgovske kamore v Gradci, pl. Ludwig je zbral v ponedeljek svoje volilce, da jim poroča o svojem delovanji. Volilci so bili z njim zadovoljni, no on pa tudi z volilci. — Nemški naši sosedje se tožijo, da se pri njih dobi le redko zdravo vino in čemu je potlej neki postava za varstvo vina? Enake tožbe pa so tudi pri nas, posebno po mestih se dobi redko kje pravo vino.
Koroško. Nemci v Beljaku so si sedaj v laseh ter se tožijo križema na razžaljenje časti. Poslanec dr. Steinwender je zato slabe volje, ali kaj hoče, saj so dovolj ljudi navadili na hujskanje, prej zoper slov. ljudstvo in zakaj bi se tedaj ne obrnilo zoper Nemce? — železnica se potegne iz Celovca čez Ljubelj na Kranjsko, stroškov bode za-njo nekaj čez milj. goldinarjev.
Kranjsko. Dež. zbor je dovolil c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani 15.000 fl. za kmetijsko razstavo, ako jo priredi prihodnje leto. Skončal je dež. zbor svoje delo zadnjo soboto, brez posebne nesreče. Razmere med slov. poslanci so si ostale do konca enake — napete strune. — Poslanec dr. Ferjančič je imel v nedeljo shod volil-cev v Vipavi ter so mu le-ti izrekli svoje zaupanje. Njegovo poročilo je bilo neki zanimivo.
Primorsko. Knezoškof dr. Missia iz Ljubljane in škof dr. (ilavina iz Trsta sta prišla v Gorico. — G. kr. okr. glavar v Tolminu, grof Marenzi dobi pokoj, ker vlada ni z njim zadovoljna, pa tudi slov. ljudstvo ne plače za-njim. — Namestništvo je razpisalo volilce za mestni zastop v Trstu za dne 29. maja, 2. in 3. junija ter za dne 9. junija, slov. okolica pa voli dne 11. junija. Svet se praša, kaki možje da kje pridejo sedaj v zastop, pa skorej gotovo je, da iredentovci.
Hrvaško. V Zagrebu o binkoštih ne bode sv. birme, ker še nadškofa ni, pomožni škof dr. Pavletič pa je bolan. — Uradniki v Zagrebu so imeli shod ter so neki izrekli, da so iz prepričanja madjaroni. Čudna izjava !
Ogersko. Domobranski minister je prepovedal vojakom vdeležiti se, ko se razkrije spomenik honvedov. Vsled tega je vsak Madjar sedaj po konci, češ, da je to krivica! Slovesnost pa se vrži prihodnjo nedeljo v Budimpešti. — Gosposka zbornica je izrekla z veliko večino, da ima za narodno nesrečo predloge vlade o civilnih maticah. Vlada pa še ne odstopi od svoje volje v tej reči. No za to še pride že čas!
Vunanje države.
Rim. Sedanji poslanik sv. očeta Leona XIII. na Dunaji, kardinal Galimberti pride v Rim in na njegovo mesto stopi poslanik v Monakoven, nadškof Agliardi. — Kardinal Zigliara je umrl, bil je učen modroslovec in njegove knjige o kršč. modroslovji se na dobrem glasu.
Italija. Po vsej državi, izlasti pa v Rimu razsaja hripa; tudi v vrstah vojakov je veliko bolnikov. V Milanu so prišli na sled družbi tatov, ki so kradli posebno na železnicah. V družbi so skorej sami olikani možje, in je več tujcev, tudi Madjarov med njimi.
Francija. Kdo bode predsednik republike, kedar izteče doba Sadi - Garnotu ? Da ta ne bode, je gotovo in se sploh sodi, da bode kak general, najbrž Saussier. On je pri republikancih na dobrem glasu. — Poslanec Letelier ne bode predlagal, naj se drž. zbor v Parisu razpusti: ljudem še ni za nove volitve prava volja; kdo ve, če pride toliko republikancev nazaj v zbor, kolikor jih sedi sedaj v njem?
Anglija. Kakor po večih krajih, tako imajo tudi v tej državi sušo in je tam toliko silna, da se na polji in travnikih vse suši in torej ne bode ni žetve ni košnje! — Razprave o hoine-ruli, ustavi za irsko kraljestvo, gred6 počasi naprej, doslej še srečno.
Nemčija. Govorica, da je v Hamburgu sopet kolera, se neki ne vresničuje. Hvala Rogu! — Priprave za nove volitve se vršijo po vsem cesarstvu, ali doslej še ni mogoče reči, če dobi vlada dovolj poslancev za svoje vojaške predloge. Cesar Viljem je slabe volje, ali o Rismarcku noče nič slišati.
Rusija. Nihilisti, ta ničemna šiba države, so iz-nova na svojem pogubnem delovanji in je sedaj na redarjih in žandarjih, da jih zasledijo ter jim zastavijo delovanje. Ali to bode za-nje težko delo, saj so nihilisti že pri višji gospodi!
Rolgarija. Knez Ferdinando se je s svojo mlado soprogo vrnil v Trnovo ter so jima ondi napravili bak-Ijado. Tujcev je privrelo k temu toliko, da se jih je mesto napolnilo. — Sobranje se je v torek odprlo ter se posvetovanje o njem izvrši najdalje do 14 dnij.
Srbija. Kralj Aleksander pričakuje svoje stariše, Milana in Natalijo, še le v prihodnjem meseci v Religrad, ali potem ostaneta neki dalje časa na srbskih tl6h. — Prejšnji ministri Avakumovič, Stojanovič in Alkovič dobijo pokojnino in torej ne pridejo na tožnjo klop. Je tako brž najbolje!
Turčija. Kolikor si sedanji sultan Abdul Hamid tudi prizadeva, naj se državne kase napolnijo, ne gre mu po sreči. Uradnikom, pa tudi vojakom ne more se več redno plačevati, ker je v drž. kasah navadno tema. Odkod to prihaja?
G r e c i j a. Novo ministerstvo je sestavljeno in njemu je naloga dobiti posojila na lažje pogodbe, kakor so bile doslej. No volja je dobra, ali kaj bode s posojilom? Treba ga je državi in ker to znajo Rotschild in tovariši, ne dajo denarja brez dobička za-se.
Afrika. Francoski general Dodd, tisti ki je v Da-homeji zmagal čez kralja Rehainzina, podal se je v domačijo, ali vrne se najbrž nazaj, da vredi tamošnje razmere po volji francoske vlade. Ali kaj poreče k temu domače ljudstvo ?
Amerika. V Braziliji imajo revolucijo in prišlo je že do boja, toda obe stranki si svojite zmago. To pa je vendar-le težko. — Razstava v Chicagu ostane tudi v nedeljo odprta, ali vsi stroji stojijo vso nedeljo. Vidijo se torej le reči, ne pa tudi delovanje.
Za poduk iu kratek čas.
S trebuhom za kruhom.
(Dalje.)
Razlegalo se je vršenje, treskanje in pluskanje vode, valeče se čez krov; ladijo je tiralo in metalo sem ter tja. Ženske so vpile, otroci se jokali, možje tekali za prtljago; sredi te zmešnjave in zmede se je pa slišal predirajoči žvižd piščalk in molklo ropotanje mornarjev, begajočih po krovu.
»Devica bistriška!« zašepeta Micka.
Kljun ladijski, v katerem sta se nastanila, vzletaval je in se utapljal, kakor bi bil besen. Na vzlic temu, da sta se držala za postelišče, metalo je vendar ž njima tako, da sta včasi udarila ob steno. Rjovenje valovja se je povečalo in strop je škripal tako presunljivo, da se je zdelo: pri tej priči poknejo s treskom deske in tramovi.
»Drži se Micka!« kričal je Lovrenc, da bi prevpil
viharja hrumenje; ali groza mu naglo zapre sapo; tako tudi drugim. Otroci so nehali plakati, ženske upiti; le prsa so sopla hitreje; roke pa se držale za razne nepremične predmete.
Besnost viharja je rasla neprestano. Bazbrzdali so se vsi življi; megla se je povečala s temo, oblaki z vodo, vihar s penami; valovje je treskalo v parnik, kakor bi pokali topovi, in ga metalo na desno, v levo in od oblakov na dno morja; včasi so valovja peneči vrhovi prehajali vso njega dolžino; ogromno valovje je vrelo, ko bi bilo le jedno strašno vrenje.
Svetilke so ugasovale v dvorani. Temnilo se je bolj in bolj; zdelo se je torej Lovrencu in Micki, da prihaja že smrtna temota.
»Micka!« začne kmet s pretrganim glasom, ker ni imel sape; »Micka, odpusti mi, da sem te peljal v pogin. Že je došla najina poslednja ura. Ne bodeva več z grešnimi očmi gledala sveta. Ne moreva se izpovedati; ni nama maziljenja poslednjega; ni nama groba v zemlji, temveč iz vode bodeva šla na strašno sodbo; ubožica!«
In ko je tako govoril, razumela je Micka, da ni več pomoči. Bazne misli so spreletale njeno glavo; izvijali so se jej iz prs bolestni vzdihi:
„Priprošnjica moja, usmili se me! reši me!«
In žaloba kruta stisne tako njeno srce, da je začela glasno ihteti. Ihtenje se je razlegalo po tej dvorani, kjer so vsi ljudje molčali, kakor na pogrebu. Samojeden glas je kriknil iz kota: »stili!« ali brž je umolknil, ko bi se ustrašil lastnega zvoka. Med tem je padlo steklo svetilkino z nova na tla, in plamen je ugasnil. Stemnilo se je še bolj. Ljudje so se tiščali v jeden kot, češ, da bi si bili bližje. Nastalo je osuplo molčanje. Hipno se sredi tišini razlegne Lovrenčev glas:
»Kirije elejson!«
»Kriste elejson!« odgovarjala je Micka.
»Kriste usliši nas!«
»Oče nebeški, usmili se nas!« Molila sta litanije. Čudno slovesno je po tej temni dvorani donel glas starca in od ihtenja pretrgani odgovor dekleta. Nekateri izmed izselnikov so se odkrili. Sčasoma je deklica nehala plakati; glasova sta bila močnejša, čistejša; od zunaj jima je priglašala burja tuleča.
Hipoma se razlegne krik med stoječimi blizu izhoda. Val je odpahnil dveri in se valil v dvorano. Voda se je šumeč razlila po vseh kotih; ženske so vreščale in begale na postelje. Dozdevalo se je vsem, da je to že konec.
Brž potem ostopi služilni častnik s svetilko v roki, ves moker in zarudel. Z nekaterimi besedami umiri ženske, češ, da je voda udrla le slučajno; na to še pristavi, da nevarnost ni velika, ker je parnik na širokem morju. In res je pretekla ura za uro. Vihar je razsajal čimdalje besneje. Parnik je škripal, utapljal se s kljunom, nagibal krov, pokladal se na boka, toda ni utonil. Ljudje se nekoliko umirijo; nekateri so šli spat. Minilo je znova nekaj ur; v temno dvorano je udirala skozi gornje zamreženo okno siva svetloba. Dan se je delal na oceanu, bled, ko bi bil ustrašen, žalosten, mračen; vendar je donašal neko tolažbo in nadejo. Odmolivši vse molitve, katere sta znala na pamet, vležeta Lovrenc in Micka na svoje postelje in zaspita trdno.
Vzbudil ju je še le glas zvona vabečega k zaju-trku. Toda nista mogla jesti, glava ju je bolela; starcu je bilo še slabše ko dekletu. V njega zmedeni glavi se ni moglo sedaj nič prav urediti. Lah, ki ga je zavodil na pot v Ameriko, mu je res pravil, da se je treba voziti čez morje; ali on si nikoli ni mislil, da bi moral prepluti toliko širjavo in se voziti toliko dnij in nočij. Menil je, da se prepelje z biodom, kakor se je mnogokrat prevažal čez Dravo, kadar je hodil k Sv. Martinu
na božjo pot. Ko bi bil vedel, da je morje tako ogromno, ostal bi bil v Bistrici. Vrh tega ga je še vznemirjala druga misel: ni li morda potoval v pogubo duše svoje in dekleta? Je-li ne greši človek, ki izkuša Boga in se spušča na tako valovje, čez katero se je trebalo voziti že sedmi dan do drugega obrežja, če se sploh nahaja kako obrežje na drugi strani? V tem strahu in dvomu mu je še bilo prebiti kakih štirnajst dnij; vihar sam je še besnel osem in štirideset ur; potem se je nekoliko premenilo. Drznil se je zopet iti z Micko na krov; ali ko sla zazrla valovje, ki je še bilo razburkano in črno, mislila sta si, da ju otima iz teh globočin le božja roka, a ne moč človeška.	(Dalje prih.)
Smešnica. »Sosed«, nagovori kmet vaškega čevljarja, »sosed, včeraj pa si ga imel v redu pod klobukom!« »Kesnica«, odvrne mu čevljar, »resnica, toda
kaj čemo? Pri meni mora biti vselej vse v redu«. ---
Razne stvari.
(C e s ar j e v da r.) Nj. veličanstvo svitli cesar je daroval za pogorelce v Zahomcah, v Zilski dolini na Koroškem, 1000 gld. iz lastnega premoženja.
(Sv. birma.) Mil. knezoškof delijo, kakor po navadi, tudi letos na binkoštno nedeljo po poznem sv. opravilu v stolni cerkvi v Mariboru zakrament sv. birme.
(Sklep sv. misij ona.) V nedeljo so mil. knezoškof slovesno sklenili sv. misijon v stolni cerkvi v Mariboru. Udeležba je bila ves čas obilna in velika cerkev je bila še pogostem premala ter ni mogla vselej vsprejeti vseh poslušalcev. Tudi v spovednicah je bilo veliko dela. Kakor je podoba, taja se torej tudi v Mariboru led malo verstva.
(Imenovanje.) Dr. Eberard baron Mylius pride od c. kr. namestnije v Gradci k c. kr. okr. glavarstvu v Mariboru in Ervin pl. Prahl gre iz Maribora k c. kr. okr. plavarstvu v Celji.
(Podružnica) sv. Cirila in Metoda v Šentjurji na južni železnici je imela v nedeljo svoje letno zborovanje. Poleg domačih udov je bilo tudi nekaj gostov iz Celja, Žalca in Ljubljane. Predsednik Fr. Pisanec iz Vezovij je v jasnem govoru razložil kmetom, čemu da imamo družbo sv. Cirila in Metoda. Č. g. Alojzij Kreft, župnik na Kalobji, pa je povdarjal, kaj slov. ljudstvo jači: sloga in za družbo se je nabralo to večer 50 gld. Lepa svota za slov. šole na mejah!
(Iz Brežic) izvemo, da je vzbolel dr. J. Schmir-maul, zdravnik pri dež. bolnišnici, na umu ter so ga že odpeljali v blaznico v Feldhofu pri Gradci. Škoda vrlega zdravnika in vernega rodoljuba!
(C. kr. ministerstvo) za pravosodje na Dunaji je odbilo prošnjo »Nemcev« v Celji, naj osnuje mesto za tretjega c. kr. notarja in sicer za Nemca. To je bila pač otročja prošnja, vredna »Nemcev v Celji«.
(Podpora.) Slov. poslanci v deželnem zboru v Gradci so zložili 40 gld. ter jih darovali akademičnemu društvu „Triglav« v Gradci v podporo namena tega društva.
(Velika nedelja) dobi novo slov. društvo: Bralno društvo »Mir« in je c. kr. naniestnija pravila za-nj že odobrila. Sedaj je treba, da se oglasi dovolj udov in da se izvolijo pravi možje v odbor, sicer ostane plamen — brez ognja.
(Z m a g a.) V Tokačevem pri Slatini so tokrat zmagali v vseh razredih pri obč. volitvi narodni možje in je s tem padla zadnja trdnjava nemškutarije v tej župniji. Iz srca jim častitamo pri tej zmagi.
(Škropljenje) drevja z modro galico se priporoča. ker ostane drevje lako trdno zoper raznotere bolezni, ki se ga sicer poleti lotijo, toda mi opomenimo naše bralce pri tem na to, da trava pod taeim drevjem ni za krmo, dokler • je močni dež ne spere. Galica je strupena in če je v njej tudi le malo strupa, vendar lahko škoduje živini.
(Podružnica) nemškega šulvereina v Sevnici je imela svoje zbororovanje zadnjo nedeljo pri J. Smre-karji, krčmarji čiste »nemške« krvi. Ako ima človek zdrave roke, šteje več prstov, kakor je bilo udov v tem zborovanji.
(Požarno društvo) se je ustanovilo v Lo-garovcih pri Ljutomeru. Poveljevanje bode v tem društvu slovenske) in načelnik mu je vrli J. Farkaš, posestnik v Logarovcih.
(Vahtarica) v Gelji je večkrat bila v zadnjem času zasežena in sicer zavoljo veleizdaje, kaljenja miru in še več enacih pregreškov. Gospoda, ki jo ima v rokah, menda ni čisto pri zdravi pameti — vse iz sovraštva do slov. ljudstva in vendar živi le od njega!
(Živinoreja.) Okr. zastop v Gelji je kupil letos 9 bikov z Murskega polja ter jih je izročil raznim posestnikom v okraji, da se rabijo za vzboljšanje govedij v tem okraji. Je vredno hvale in posnemanja!
(Suša.) Skorej po celi Evropi, vsaj zapadni, imamo sušo, ali pri nas smo dobili še vsaj nekaj rose, po nekaterih krajih pa tudi te ni bilo. H koncu tega tedna pa se pričakuje obilo dežja, ali pa se tudi pričaka?
(Nesreča.) Dne 15. maja je peljal Pavel Koren, viničar v Kančah na Pohorji, apno v Maribor, na vozu pa je sedela tudi 9 let stara hčerka in ko je drugi voz trčil potem pri Betnavi v prvi, zdruznilo je hčerko, da je prec umrla.
(Izlet.) V torek, dne 16. maja so napravili dečki ljudske in meščanske šole v Mariboru izlet k Sv. Duhu na Ostrem vrhu, toda tje niso prišli, kajti že potoma jim je umrl 13 let stari O. Zangger. Taki izleti še pri otrokih pač niso na pravem mestu!
(Posli.) V Maribor prihaja čemdalje več poslov, posebno dokel z dežele. Sirote pa večinoma ne dobijo službe ali pa na takih krajih, kjer se pogubijo. Tudi po mestih ne teče medu!
(Samomor.) Dne 11. maja sta v Mariboru našli dve dekleti rano smrt: Ivana Pristov od Pesnice je utonila v valovili Drave, Kristina Gutmacher iz Maribora pa si je zavdala. Obe ste bili še le 18 let stari in vendar sta imeli že dovolje življenja. Oj mladine!
(Požar.) V Lukanji na Pohorji seje une dni unelo v gozdu ter je tega zgorelo pri 10 oralov. Škode ima knez Windisch-(lratz 5000 gld.
(Duhovniške spremembe.) G. g. Anton Pernat, provizor na Planini, je dobil župnijo Marije Device v Dobovi pa Brežicah.
T^oterijne številke.
Trst 13. maja 1893: 56, 72, 74, 51, 35
Line » »	79, 87, 77, 1, 56
Zahvala.
Za ljubeznivo sočutje v bolezni in pri pogrebu č. g.
Jožefa Kukovec,
župnika pri Sv Andraži v Slov. gor., izrekam prisrčno zahvalo posebno mil. g. Matiju Modrinjak, proštu in nad-župniku na Ptuji, mnogim čč. gg. duhovnikom, gg. učiteljem in pevcem itd. ter vsem onim, ki meni niso znani pa so skazovali ranjenemu toliko sočutje — meni v največjo tolažbo. V Hartmannsdorfu, dne 9. maja 1893.
Janez Kukovec, župnik.
Naznanilo.
I)ne 14. majnika t. 1. je Jožefa Gmeiner z Ribnice z dvema otrokoma odšla in se do-sehmal še ni povrnila. Če bi kje kaj na ime Ignaca Gmeiner kaj kupovala, ali si izposo-jevala, naznanim s tem javno, da jaz nikakor nisem plačilec.	Ignac Gmeiner.
Graščinsko oskrbništvo Herberstorf
proda od postaje %%il«loii proti povzetji
3C jafoolčnico -it
po 100 litrov 8—10 gold.	1
Izjava.
Krepek in zdrav,
ne pod 15 let star lani, se sprejme za
usnjarskega učenca.
Pogoji zarad časa, uka, preskrbljenja in obleke se izvejo pri
Harohi SnhtifiOHchegg v ti-IJi.
S tem izjavimo razločno, da naš pravi Finger-jev Plznski pivni grenkovec izključ-ljivo naša iznajdba, da se prideljuje izključ-Ijivo v naši Plznski tovarni za pivni grenkovec in da ga le mi neposredno razpošiljamo. Prosimo toraj da občinstvo naj po vsem cesarstvu znan pridelek no zamenja s podobnimi pijačami in da se neposredno do nas obračajo.
S spoštovanjem	1-2
Plzenska tovarna za pivni grenkovec Henrika in Adolfa Finger v Plznu.
Hazfitas.
Pri Sv. Marjeti na Pesnici se bode staro šolsko poslopje za jeden nadstrop po-vekšalo. Zniževalna dražba bo dne 23. maja ob II. uri dopoldne v tukajšnjem šolskem poslopji. Podjetniki se uljudno vabijo. Prevda-rek, obris, in stavbeni pogoji so pri tukajšnjem šolskem vodstvu na pregled. Prevdarek za stavbo je določen za 10.564 gld. 22 kr. Vsaki dražbar ima 5°/o varščine (Vadium) položiti.
Krajni šolski svet pri Sv. Marjeti na Pesnici
dne 30. aprila 1893. 3-3	Načelnik: Fr. Vakaj.
Najbolj po ceni se kupujejo:
najboljši molitveniki, šolske knjige, pisalne in šolske reči, izvrsten konceptui in pisalni papir, vsakovrstni zavitki, pisani papir, svilnati papir v 65 barvah, najboljše karte.
Tiskovine za odvetnike in bilježnike, šole in občinske urade, trgovce itd.
A. PLATZER,
poprej Edvard Ferlinc, gosposke ulice štev. 3 v Mariboru.
Knjigovezanka dela se točno	in thkoj po ceni izvršujejo.
Da ne bode nobena pomota,	prosim, da
na tanj ko pazite na mojo tvrdko.	13
Novina na cerkveno-glasbenem polji:
SLAVA BOGU!
Cerkvene pesmi. I. zvezek, 20 masnih
zložila
P. Angelik Hribar in P. Hugolin Sattner,
Ord. S. Francisci. Cena partituri 80 kr., vsak glas 15 kr., po pošti 5 kr. več. Dobiva se izključljivo le v frančiškanskem samostanu Ljnbljanskem. 1^3
Škropilnice
zoper peronosporo
prodaja
JANEZ DIALLEIl
y Radgoni.
Cena škropilnice 12 gold.
Spričevalo.
Vinorejska družba v Radgoni potrjuje ključavničarju g. Janezu Dialler v Radgoni.
da so njegove škropilnice zoper peronosporo izmed vseh doslej izdelanih škropilnic, ker izpolnjujejo vse potrebe, kar jih zahteva od njih izkušen vinorejec:
1. Nizka cena. 2. Ročna, jako priprosta in trda naredba. 3. Majhna izraba. 4. Lahka teža. 5. Veliko delovanje, ker teče tekočina lahko iz nje in v tankih nitih. 6. Škropilnica se rabi lahko.
Na dalje se potrjuje, da je po naših krajih že več tacih škropilnic v rabi in so one tri do štiri leta, pri mnogi rabi, še brez večjih popravil vedno za rabo.
Vodstvo društva more po takem to škropilnico vsacemu vinorejcu priporočati.
V Radgoni dne 23. aprila 1892. Za vinorejsko družbo v Radgoni: Klotar Bouvier,	Ozvat pl. Kodolitsch,
tajnik.	načelnik. 6-7
Izdajatelj in založnik kat. tisk. društvo.
Odgov. urednik B. Kerk.
Tisk tiskarne sv. Cirila.
(Odgov. J. Otorepec.)