Cerkvene zadeve. Sv. Jožef pri Mariboru. (Zgodovinska črtica.) (Dalje.) Početkom leta 1727. je zgubil Ekhart svojo prvo soprogo Marijo Klaro in julija t. 1. je vzel v zakon Ano Elizabeto, hčer Matjaša Čanderja, bivšega ces. tajnika, takratnega lastnika Radvanja. Z njo je priženil Radvanj, a prevzel ga je še le po smrti tasta, dne 1. julija 1738.1) Druga soproga, Ana Elizabeta, roj. Čander porodila je Ekhartu v Mariboru 5 otrok, namreč: 11. aprila 1728 Marijo Elizabeto, 29. oktobra 1730 Matjaša Fidela, 2. julija 1732 Janeza Frančiška Ksav., 25. julija 1733 Janeza Jakoba, in 25. decembra 1734 Janeza Kristijana.2) Janez Severin Ekhart je b:1, soditi po tem, kar nam je o njem znano, vseskozi odličen mož in plemenit znaCaj. Kot javen notar si je v Mariboru kmalu pridobil toliko zaupanje in spoštovanje, da so ga meščani že leta 1710. izvolili svetovalcem; 1730 postal je celo župan ter je kot lak služboval 6 let.3) Leta 1738. se je z obiteljo preselil v Radvanj. Dne. 12. novembra 1746 je s svojo soprogo Ano Elizabeto sporočil vinograd na Stari gori pri Rušah za 6 letnih sv. maš cerkvi Matere božje v Rušah4) ter je umrl v Radvanju dne 11. septembra 17475), star 69 let in 19 dnij. Pokopali so ga dne 12. t. m. v cerkvi sv. Jožefa pri stranskem oltarju Matere božje.6) V steno je vzidana plošča iz belega pohorskega marmorja, na kateri se pod grbom z oroslanom nahaja sledeči napis: BWilst wissen Wandersman wer ligt allhier begraben, Disse Zeillen seche an sie werden es dir sageD; Ein Notarius publicus von Pabst vnd Kayser aus, Guttilther vnd Vogtherr disses Wurdigen Gotteshaus, Herr Severin Ekard War er genand Als Statrichter zu Mahrburg sehr wohlbekand, Er lebte 69 Jahr vnd 19 Tag in disser Sterblichkeit, Vnd schide den llten 7 ber in die Gliickseelige Ewigkeit Das Tausend Siben Hundert Siben vnd Vierzigste Jahr Fiigte allhier zusamen ein edles Baar, Da den 15ten 7 per in einen Monath vnd Jahr In dissen Grab auch bevgesezt war Dessen Frau Schwiger Tschanderin Eine gebohrne Plapartin Nachdem sye 66 Jahr vnd 15 Tag in dissen Leben vollend Erhielte sye durch den Todt ein seeliges End. Ligt also Allhier der Frau Wittib bester Schaz begraben Was sye am hochsten schatzt, Muss disser Grabstein haben Gott gibe Bevden zu dein Lohn Die ewige Freud vnd Himelscron. Vixere pie, requiescant placide, resurgent beatissime." Kmalu potem, ko je bila nova cerkev sv. Jožofa izgotovljena, sprožilo se je vprašanje, kdo-li je njen patron in kdo njen vogtijski gospod. Pravdo, ki je vsled tega med hočkim nadžupnikom in lastnikom Radvanja nastala, razsodila je dvorska komora dne 4. februvarija 1730 tako, da je hočki nadžupnik patron, lastnik Rad- vanja pa vogtijski gospod cerkve. Ker pa lastniki Radvanja v poznejših letih vogtijske pravice niso izvrSevali, marveč so se jej celo odpovedali, postal je deželni vladar, kot patron hočke nadžupnije, vogtijski gospod cerkve sv. Jožefa.7) ') G. Schmutz, Hist.-Top. Lexicon von St., III., 404. ") Krstna knjiga mariborske župnije. 3) Matične knjige v Mariboru. Da bi bil župan že od leta 1716., kakor trdi dr. G. R. Puff (Marburg, II., 172), ne more biti resnično, kaj<i v matičnib knjigah so za ista leta navedeni sledeči župani: 1716 Andrej Schlosgo, 1717 in 1718 Mihael Herzer, 1710 Janez Jurij Pilgratnb, 1720 do 1723 Andrej Franc Schallner, 1723 Janez Ernest Hizlperger, potem pa do 1730 Janez Jurij Mikatitsch. ¦) Ign. Orožen, I., 375. 5) Ne 1743, kakor poroča I. Orožen (I., 35) in tudi ne 1740, kakor trdi dr. G. R. Puff (Marburg, I., 131.) 6) Mrtvaška knjiga v Hočah. 7) Ign. Orožen, I., 35 in 36. Cerkev sv. Jožefa je do leta 1751. spadala pod oglejski patrijarhat. Ko pa je bil ta vsled ukaza papeža Benedikta XIV. oraenjenega leta razdeljen v dve nadškofiji, namreč videmsko in goriško, prišla je cerkev sv. Jožefa pod goriško nadškofijo. Prvi goriški nadškof, Karol Mihael grof Attems, ki si je že leta 1751., o priliki svojega prvega obiskovanja župnij na Dravskem polju, bil tudi zalo in daleč znano. cerkev sv. .Jožefa ogledal, je nameraval, pri Sv. Jožefu ustanoviti lastno župnijo. Ugodna prilika za to se mu je ponudila leta 1760. Dne 19. julija t. 1. je namreč požar zopet upepelil farovž in gospodarsko poslopje župnika v Lembahu, kar je takratnega župnika Pavla Saurerja tako potrlo, da je sklenil, preseliti se k Sv. Jožefu in župnijo tje prestaviti.*) Pisal je takoj goriškemu nadškofu. Ta je odobril njegov namen ter ga vladi v potrjenje predložil. Pa kakor sploh v jednakih zadevah, pisarilo se je tudi v tej mnogo zdaj sem, zdaj tja, razna preiskovanja z dolgotrajnimi razpravami in obravnavami so se vršila, a ker si je župnik Pavel Saurer bil med tera v Lembahu že nov farovž postavil, ostalo je vse, kakor je bilo; — cerkev sv. Jožefa ni zadobila časti župnijske cerkve. Pač pa jo je dne 5. julija 1766 zadela druga čast, da jo je namreč zopet obiskal in slovesno posvetil že navedeni goriški nadškof Karol Mihael grof Attems.2) Za to visoko svečanost je bila z hvalevredno požrtvovalnostjo takratnega lastnika Radvanja, Janeza Jurija Nagerla, pod nadzorstvom beneficijata Ulrika Jakoba Breclja, vsa prenovljena in v najlepšem kinču je vsprejela svojega višjega pastirja. Braz dvoma je takrat dobila tudi nove orgle; prejšne, zelo majhne, so že leta 1742. za 50 gld. prodali cerkvi sv. Bolfenka na Pohorju.3) Veliki dobrotnik cerkve sv. Jožefa, Janez Jurij Nagerl je bil 1. 1767. povzdignjen v viteški stan s priimkom: »Rosenbiihel«4) ter je umrl v Radvanju. Pokopali so ga v cerkvi sv. Jožefa dne 10. junija 1780.5) (Dalje prih.) ») Ign. Orožen, I., 359 !) Tisti, I., 36. 3) Ign. Orožen, I. 248. *) C. Schmutz,. Hist. — Top, Lexicon v St., III., 2. 6) Mrtvaška knjiga v Hočah.