PLANINSKI VESTNIK
A. Gričnik je prispeval Se prikaz Pohorja na nekaterih starejših zemljevidih (Vischer 1678, jožeflnski vojaški zemljevid Iz obdobja 17631787, franciscejski kataster 1824, P. Kozler 1953, C. HI Iti 1893, S. Dimnik 1924, R. Badjura 1924, M. Verk 1954 itd.). Sledi pregled pomembnejše literature o Pohorju ter Slovar posodobitev, uskladitev ter pojasnil (str. 481-504). Na koncu so krajši povzetki v slovenščini, nemščini in angleščini. Celotno besedilo je jezikovno pregledala A. Belšak. prevod v nemščino je pregledal E. Jeler, v angleščino pa K. Filipič in A. Marinko. Knjiga, ki jo je oblikoval G. Seme, je opremljena z 52 dokumentarnimi fotografijami, 10 skicami in 13 risbami, 5 zemljevidi, tremi tločrti ter tremi naslovnicami Koprivnlkovlh knjig in prikazoma njegovega rokopisa. Delo je natisnila Grafika Graoer d.o.o. v Celju.
A, Gričnik nam je s svojo najnovejšo knjigo osvetlil lik In podobo prof, Janeza Koprivnlka, ki je s svojim dragocenim delom zaznamoval razvoj šolstva na slovenskem Štajerskem. Med drugim nam knjiga ponuja vpogled v prizadevanja posameznih razumnikov, ki so s svojim delom bogatili slovensko strokovno izrazje in prispevali k vsestranski uveljavitvi slovenskega jezika.
Obiskovalci Pohorja in gorniki se bomo radi vračali na strani Grič-nikovega dela, s katerih nam s kleno besedo, jasnimi mislimi in nazornimi predstavami govori in nas navdušuje naravoslovec Janez Koprivnik.
Milan Nstek
Vzponi na gore z naboji duha
Lično opremljena knjiga Toneta Strojina »Poti skozi lepote«, ki jo je izdala Družina, obsega 232 strani besedila, vmes pa je 31 barvnih posnetkov. V prvi skupini fotografij so posnetki Triglavskega pogorja, škofjeloški in koroški razgledi, v drugi skupini so posnetki z Matter-horna, Korzike, iz Mehike, s Kanar-276 skega otočja, Islandije in Grenlan-
dije, v tretji skupini pa so posnetki z Durmitorja. Dugega otoka, iz Grčije, z Malega Lošinja in Bijele stene. Osrednji del knjige obsega 6 poglavij. Pred osrednjim delom sta dva krajša zapisa, napisana kot nekak prolog; na koncu sta spet krajša teksta, mišljena kot nekak epilog; vsebinsko se med seboj dopolnjujeta. Prva tri poglavja osrednjega dela imajo naslove Majhni griči - mostovi k velikim lepotam, Po tujih gorah z domačimi planinami v srcu in Po zemljinah sveta. Ta tri poglavja obsegajo 25 tur {9 po domačih gorah, 13 po evropskih, 3 po patagonskih Andih, Grenlandiji in Islandiji). V naslednjih treh poglavjih - Kjer dom je moj, Pogovori s skalami, vetrovi in morjem, Portreti, razgledi in presoje -je 31 potopisnih enot Največ stvarnih opisov je v prvih treh poglavjih osrednjega dela, nekoliko manj v naslednjih treh poglavjih, v prologu In epilogu pa prevladujejo razmišljanja o gomištvu, o kulturi v gorah, o etiki odnosov do narave, gora, rož, do drugih ljubiteljev gora, o znanih gornikih-vzornikih in podobno. V epilogu z vso naklonjenostjo oriše dogodke ob posvečevanju nove Marijine kapelice na Kredarici, o novih zvonovih, svetostno ubrani množici, ki se je teh dogodkov udeležila.
V	epilogu je eden izmed zapisov naslovljen Prišel, videl, razumel -zapisal. Vendar pa so ie utrinki nastajali sproti, knjiga razmišljanj je nastajala ob orumenelih drobnih zapisih v starih dnevnikih. Šele čas stori, da vsaka misel in vsaka beseda svoje pravo mesto najde ter tako nastane čudežna vezenina dragocenih misli. »Čim bolj se čas odmika,« je avtor zapisal nekje, »globlje je presejana vsebina in samo gorsko zlato se zrcali na rešetkah časa.« Od tod nenehno prehajanje iz stvarnih opisov v refleksijo, nenehno hitenje iz pripovednega sloga v poetičen, iz ne zaznamovane g a besednega reda v zaznamovanega, iz stvarnega v simbolično in metaforično, iz tvarnega v duhovno.
V	katero koli stran se že zalistamo, slednja nas prepriča o temeljni naravnanosti go m I ko ve ga peresa:
refleksija na grebenih gorči, na snežnikih Grossglocknerja, na švicarskem Breithornu, na belih strminah Mont Blanca. v Pirenejih, Visokih Tatrah, v italijanskih Dolomitih, na ognjeniku Etna, na gorah grškega otočja in celine, na srednjeameriških ugaslih ognjenikih, na Korziki, Sardiniji, Siciliji In Kreti, na eksotični Kapadokiji, ob gorskih jezerih, potokih, slapovih. Iskal je lepote, tišine, samote - zatrjuje. Iskal je. kar je potreboval, kar bi vz d rami I o njegovo notranjost, da bi odmevali vsi registri v njem. Ko zapisuje, ne gre le za opis, temveč za »kakšno dobro misel«, ki jih gora zaneti v duši In srcu, ali pa prebudi spomin iz prebrane knjige. Denimo Balzaca: »Ljubezen do narave je edina, ki ne vara človeškega pričakovanja!« Hoja na vrhove je tudi simbol za življenje, za vzpon navzgor, za pota kvišku. Škrlatica ni samo vlsočina, je hkrati »podoba z drugega planeta... bela, ponosna, oddaljena pod zvezdami«. Vsa pogorja vabijo gornika: »Poslušaj in občuduj tišino!« Prehojene poti med osamelimi kočami v gorah vabijo ljudi k medsebojni povezanosti. »Med kočami v beiem so spredene gazi. Da bi bile le tako globoke vezi tudi v človeškem življenju.« Gorni-štvo je bolj »zadeva duha, morale in samozavedanja kot pa zmožnost mišic«, je »plezanje navznoter, v sebe, v svojo duhovnost«, pospešuje našo notranjo rast, plemeniti našo »srčno kulturo«. To so le drobni razgledi po knjigi, izbrani, strnjeni, a dovolj zgovorni.
Joža Zadravec
Tone Strojin, Poti skozi lepote_
Ob Strojinovi knjigi se bo publika razdelila: na tiste, ki jim bo neskončno všeč in jo bodo pospremili z vzdihi (poglobljeno bodo doživljali monumentalne lepote, odlomke bodo citirali na proslavah in si jih izpisovali v spominske knjige), na tiste, ki je ne bodo prebrali (popolnoma ji manjka gornižkih dejanj), In na kritikastre mojega kova, ki že brusimo kremplje, da jih zasadimo v nedolžno belo golobico.