Leto XII 5 junij 1986 glasilo szdl občine logatec 15. JUNIJA 1986 SE BOMO NA REFERENDUMU ODLOČALI RAZVOJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Imeli bomo, če bomo hoteli... »Sreče človeku ne more dati niti država, niti sistem, niti politična partija. SREČO SI ČLOVEK LAHKO USTVARI LE SAM.« Te znamenite misli je izrekel tov Edvard Kardelj Ali smo sposobni kovati srečo, ki jo doživljamo v razmeroma težavnem vsakdanu? Koliko sta naša socialistična samoupravna družba in vsak posameznik po revoluciji že prispevala k urejenosti dežele, kraja, najbrž ni potrebno opisovati, razlagati Danes je domovina, pa tudi naša mala komuna, dosegla zavidljiv družbenoekonomski razvoj m izgled To so ustvarile roke in volja delovnih ljudi, kmetov, krajanov. Logaški občan je dokazoval svojo veličino človekove osebnosti, pripadnost sredini, v kateri živi in dela Za- vedal se je, da je razvoj kraja hitrejši, če združimo sile, da bomo imeli več le, če bomo združevali poleg sredstev našega združenega dela tudi sredstva posameznih občanov Ta misel je bila vodilo pri vseh do sedaj realiziranih samoprispevkih V tem se pravzaprav odraža moč komune, kraja, krajanov Ta nesebična in neosebna želja posameznikov in krajevnih skupnosti po novem ustvarjanju ni misel, da nam je vsak cilj dosegljiv, ČE TO ŽELIMO, ČE TO HOČEMO, je vodilo pri pripravah na V samoprispevek Marsikaj se je v zadnjih letih spremenilo, vendar pa se ni spremenilo naše hotenje, naša želja ohranjati in graditi namensko za nas vse, za naš jutri, za jutrišnji dan naših otrok. Ob tem razmišljanju ne smemo sprejemati tistih drobnih vplivov, s katerimi se kdaj pa kdaj srečujemo. Zavedamo se, da nam ni vselej lahko, srečujemo se s težavami na vseh področjih družbenih in osebnih problemov, vse manj sredstev lahko namenjamo za razvoj, predvsem družbenih dejavnosti in urejanja bivalnega okolja. Resnično doživljamo mnogo težjo gospodarsko situacijo, raznovrstne pretrese in težave mnogo bolj, kot smo jih ob vseh preteklih samoprispevkih Toda to nas ne sme zavesti; IMELI BOMO, ČE BOMO HOTELI, IMELI BOMO, ČE BOMO TO SAMI USTVARILI, IN KAR USTVARJAMO, JE NAŠE!! Glede na novo zakonodajo bo V samoprispevek KRAJEVNI, ne občinski. Krajani ste na svojih zborih osvojili take programe, ki so v tem trenutku pomembni za nadaljnji hitrejši razvoj posamezne KS oziroma zaselka, soseske Seveda je bilo ob razpravah veliko želja, različnih interesov, nekatere naloge niso bile dorečene z vseh strani, vendar so programi in vrstni red nalog končno le podprti in sprejeti v vseh KS Želje, ki niso dobile mesta v programih KS v tem času, bodo osnova za naslednji samoprispevek 15 JUNIJA BOMO ODLOČALI -VSAK POSAMEZNIK O KOVANJU SVOJE SREČE, ZA BOLJŠI JUTRI! Na zadnjih volitvah ste dokazali svojo pripadnost z veliko prisotnostjo, dokazali ste, da hočete kovati svojo srečo, da hočete usmerjati razvoj kraja, soseske, zaselka Prispevajmo tudi 15. junija z odločnim »ZA« za srečnejši jutrišnji dan, da obogatimo sebe, lastno sredino, krajevno skupnost, našo ožjo in širšo DOMOVINO S tako mislijo se ne bo težko odreči tistemu drobnemu deležu osebnega dohodka S tako mislijo tudi ne bo težko na glasovnici ob referendumu obkrožiti »ZA« in tako ponovno dokazati, da je ta prostor naš, da z njim dihamo, ga čutimo, da smo enotni in soglasni, da ga ustvarjamo »USTVARJANJE PA JE NAJVEČJE BOGASTVO ČLOVEKA« PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LOGATE-C Andrej LOGAR V februarski številki Logaških novic je bil objavljen osnutek izhodišč o razvoju krajevnih skupnosti v občini Logatec s predlogom o uvedbi V. samoprispevka za srednjeročno obdobje 1986-1991. Tokrat posredujemo dokončno usklajen načrt izgradnje družbenih objektov iz sredstev samoprispevka po letni dinamiki in po krajevnih skupnostih občine Logatec za obdobje 1986-1991. Skupna ocenjena predračunska vrednost znaša 569.100.000.- din. Program izgradnje družbenih objektov je bil usklajen na posvetu predstavnikov svetov krajevnih skupnosti občine Logatec 5. 5. 1986 in na njihovi skupni seji s predsedstvom OK SZDL občine Logatec 6. 5. 1986. Pri usklajevanju načrta izgradnje družbenih objektov iz samoprispevka je bila izključena obnova starega vrtca v KS Naklo in stare šole v KS Tabor. Obnova teh dveh objektov bo potekala po posebnem dogovoru z delovnimi organizacijami in ne iz samoprispevka. Prav tako se na osnovi predloga KS Tabor, iz prejšnjega samoprispevka izključi izgradnja otroškega vrtca, namesto tega pa se vključi v nov program izgradnja drugih objektov iz samoprispevka. Želimo in moramo obogatiti svojo krajevno skupnost Ob razpisu referenduma za uvedbo V. samoprispevka podajamo nekaj pojasnil: Samoprispevek se uvaja za vsako krajevno skupnost posebej. Če katera KS samoprispevka ne bo izglasovala, bo njen nadaljnji razvoj v zastoju. To pomeni, da bo tisti del sredstev, ki bi ga za to krajevno skupnost prispevale delovne organizacije, namenjen krajevnim skupnostim, ki bodo izglasovale samoprispevek Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo v krajevnih skupnostih na območju občine Logatec, in sicer od naslednjih osnov: - delavci po stopnji 2 % od neto OD iz delovnega razmerja, - občani, ki prejemajo pokojnino, 1 % od pokojnin, - delovni ljudje in občani, lastniki zemljišč, po stopnji 5 % od katastrskega dohodka in dohodka od porabe lesa, - delovni ljudje, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in plačujejo davek iz dejavnosti po dejansko doseženem dohodku: a) 2 % od ostanka čistega dohodka, zmanjšanega za davek, b) 2 % od neto osebnega dohodka, določenega po zakonu o davkih občanov (3. točka 79. člen) - delovni ljudje, ki plačujejo davek v pavšalnem zunesku in samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, kot: a) glavni poklic - po stopnji 2 % od osnove za odmero pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, b) postranski poklic - po stopnji 10 % od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka, - delovni ljudje in občani od priložnostnih dohodkov iz kmetijskih, gospodarskih ali poklicnih dejav- nosti, avtorskih pravic ter osebnih dohodkov iz naslova pogodb o delu, od katerih se plačuje davek po odbitku, od vsakega posameznega bruto dohodka, zmanjšanega za obračunani davek, po stopnji 2 %. Varnost pešcev in kolesarjev na mostu pri Sajovcu je majhna. Z razširitvijo mostu bo pot domov varnejša tudi za otroke. PLAN IZGRADNJE DRUŽBENIH OBJEKTOV IZ SREDSTEV SAMOPRISPEVKA PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH OBČINE LOGATEC ZA OBDOBJE 1986-1991 zap. Vrsta invest. izgradnje skupaj leto 1986 leto 1987 leto 1988 leto 1989 leto 1990 leto 1991 st. objektov po KS din (VIL—XII) din din din din din din (I-VI.) a) KS NAKLO Logatec 1. Rekonstr. Narodnega doma II. in III. faza 2. Rekreac. center z igriščem 3. Avtobusna postaja 4. Izgradnja kopališča 5. Obnova bivšega otroškega vrtca 175.000.000 30.000.000 100.000.000 35.000.000 100.000.000 75.000.000 10.000.000 20.000.000 35.000.000 70.000.000 30.000.000 SKUPAJ 340.000.000.0 00 100.000.000 85.000.000 55.000.000 70.000.000 30.000.000 Loda&ke NOVICE b) KS TABOR Logatec 1. Ureditev park. prostorov pri pokopališču 3.000.000 3.000.000 2. Razširitev mostu pri Sajovcu 10.000.000 1.500.000 8.500.000 3. Cesta v Žibrše (od Dolenca do Čuka) 10.000.000 3.000.000 7.000.000 4. Avtobusna postaja v Grčarevcu 8.000.000 8.000.000 5. Hldroforna postaja za vodo (Režiška cesta) 6.000.000 6.000.000 6. Kanalizacija Gorenja vas 8.000.000 4.000.000 7. Pločnik od Slavca do Cenca 7.000.000 7.000.000 8. Avtobusna postaja pred trgovino Gor. Logatec 6.600.000 6.600.000 9. Sofinan. izgradnja gasilskega doma v Žibršah 3.000.000 SKUPAJ 61.600.000 4.500.000 8.500.000 8.000.000 16.000.000 17.600.000 4.000.000 3.000.000 7.000.000 ■ I | Dvoranico v KS Rovte so sicer z veliko ptostovoljnega dela popravili, vendar pa morajo posamezne prireditve zaradi miniaturnosti dvorane ponavljati kar trikrat, da jo vidijo vsi, ki to želijo. Z novo, moderno knjižnico, ki bo zgrajena kot prizidek k obstoječemu Narodnemu domu, bomo dobili več kot samo prostor za izposojo knjig. c) KS ROVTE 1. Izgradnja večnamenske dvorane 2. Obnova bivše osn. šole 60.200.000 14.000.000 25.000.000 21.200.000 6.000.000 6.000.000 SKUPAJ 66.200.000 20.000.000 25.000.000 21.200.000 Takle posnetek bi lahko naredili na vsakem koščku naših cest. Takole, pogosto kar na cesti, morajo v Hotedršici vstopati na avtobus Z novo avtobusno postajo teh težav ne bo več. d) KS LAZE 1. Prenova in asfalt, cest 19.400.000 19.400.000 e) KS HOTEDRŠICA 1. Ureditev pokopališča z mrliško vežico 2. Postavitev T V pretvornika 3. Izgradnja avtobusne postaje s pošto 4. Obnova igrišča in izgradnja kopališča 5. Ureditev kulturnega doma 6. Izdel. urbanist, dokumen. 7.500.000 7.500.000 3.800.000 21.600.000 15.000.000 8.500.000 8.000.000 4.000.000 6.600.000 3.800.00 8.500.000 8.000.000 4.000.000 SKUPAJ 53.400.000 22.500.000 6.600.000 12.000.000 12.300.000 LodaAke NOVICE Približno pol poti v KS Trate avtomobili še vedno poskakujejo po neug- Kako nujna je bila gradnja knjižnice, dokazuje nešteto v škatle zloženih ledni makadamski cesti. Po asfaltirani cesti bo pot na delo veliko kraj- knjig. ša. f) KS TRATE 1. Dokonč. obnova in asfalt, ceste Židank - Trate 15.000.000 8.000.000 7.000.000 g) VRH NAD ROVTAMI * 1. Obnova osnovne šole na Vrhu 13.500.000 7.000.000 6.500.000 REKAPITULACIJA Skupaj leto 1986 leto 1987 leto 1988 leto 1989 leto 1990 leto 1991 din din din din din din din (VII.-XII) (I,-VI.) a) KS NAKLO Logatec 340.000.000 100.000.000 85.000.000 55.000.000 70.000.000 30.000.000 b) KS TABOR Logatec 61.600.000 4.500.000 8.500.000 8.000.000 16.000.000 17.600.000 7.000.000 c) KS ROVTE 66.200.000 20.000.000 15.000.000 21.200.000 - - - d) KS LAZE 19.400.000 - - - 19.400.000 - - e) KS HOTEDRŠICA 53.400.000 22.500.000 6.600.000 - 12.000.000 12.300.000 - f) KS TRATE 15.000.000 - - - 8.000.000 7.000.000 g) KS VRH NAD ROVTAMI 13.500.000 - - - - 7.000.000 6.500.000 SKUPAJ (a do g) 569.100.000 47.000.000 130.100.000 114.200.000 112.400.000 114.900.000 50.500.000 SKUPNI ZBIR NAČRTOVANEGA SAMOPRISPEVKA PO LETIH 1986-1991 zap. VIRI SREDSTEV 1986 1987 1988 1989 1990 1991 SKUPAJ »t din din din din din din din 1. Samoprispevek od kmetijske dejavnosti 1.410.000 2.904.600 2.991.740 3.081.490 3.173.930 1.637.750 15.199.510 2. Samoprispevek od obrtne dejavnosti 1.554.000 3.201.240 3.297.280 3.396.210 3.504.880 1.808.530 16.762.140 3. Samoprispevek občanov 30.000.000 61.800.000 63.670.000 65.572.000 67.670.000 34.948.000 323.660.000 4. Samoprispevek delovnih organizacij 20.026.000 41.254.000 42.491.000 43.766.000 45.167.000 23.329.000 216.033.000 5. Dodatni prispevek občanov - 1.500.000 1.500.000 1.500.000 - - 4.500.000 Skupni viri sredstev za finansiranje programov KS OBČINE 52.590.000 110.659.840 113.950.020 117.315.700 119.515.810 61.723.280 576.154.650 SKUPNI ZBIR NAČRTOVANEGA SAMOPRISPEVKA PO POSAMEZNIH VRSTAH ZA CELOTNO OBDOBJE 1986-1991 V POSAMEZNIH KRAJEVNIH SKUP- NOSTIH zap. KRAJEVNA samoprispevek od samoprispevek od samoprispevek samoprispevek dodatni skupaj st SKUPNOST kmetijske dejav. obrtne dejav. občanov delovnih org. prispevki din 1. KS NAKLO Logatec 3.233.950 10.247.100 187.701.000 142.300.000 - 343.482.050 2. KS TABOR Logatec 2.371.550 3.235.940 48.541.000 7.458.000 - 61.606.490 3. KS HOTEDRŠICA 2.155.950 1.078.650 22.648.000 26.252.000 4.500.000 56.634.000 4. KS ROVTE 4.096.310 1.887.650 35.663.000 24.637.000 - 66.283.960 5. KS LAZE 1.347.510 134.830 12.928.000 5.072.000 - 19.482.340 6. KS TRATE 808.460 161.800 9.709.000 4.284.000 - 14.968.260 7. KS VRH nad Rovtami 1.185.780 16.170 6.470.000 6.030.000 - 13.701.950 SKUPAJ (od 1. do 7.) din 15.199.510 16.762.140 323.660.000 216.033.000 4.500.000 576.154.630 Dijaki, študenti - pozor! Prihaja čas počitnic in večina izmed vas je že polna načrtov in idej, kako jih preživeti. Z mislimi ste že na počitnicah ob morski obali, v gorah, na potovanjih po domovini in tujini. Nekdo bi si rad kupil nov motor drugi hi-fi stolp, tretjega že skrbijo knjige za naslednje šolsko leto, četrti . Vendar vsi lepi načrti neusmiljeno zadenejo ob težko premostljivo oviro za mlade -DENAR. Da bi vsaj deloma pomagala pri reševanju te zagate se je OK ZSMS Logatec v sodelovanju z OK ZSMS Vrhnika odločila odpreti enoto Študentskega servisa Ljubljana, ki bo delovala v obeh občinah Sedež enote za občino Logatec bo v prostorih OK ZSMS Logatec, Notranjska 14 (telefon 741-008), kamor se lahko obrnete za vse informacije. Enota bo začela z delom 1. junija in bo predvidoma poslovala do 30. septembra vsak ponedeljek in četrtek od 12.-16. ure. In kaj je potrebno storiti vam? Na OK ZSMS prinesite potrdilo o šolanju oziroma indeks, 2 sliki, osebno izkaznico in 100 din za vpis. In seveda nekaj volje za delo MLADINSKI POZDRAV! OK ZSMS LOGATEC Višje cene geodetskih storitev Cesta na Vrh bo asfaltirana Vrhovci kljub obilici pomladanskih opravil hitijo tudi s prostovoljnim delom pri urejanju in pripravi zemljišča za asfaltiranje igrišča in ceste. Tovariš Franci Jereb nam je povedal, da so pripravljalna dela skoraj zaključena Za igrišče so postavljeni robniki, položena sta kanalizacija in električni kabel, za cesto so narejeni vsi prepusti. Celoten predračun znaša 37.000 000 dinarjev. Asfaltirali bodo 1800 m ceste in 900 m' igrišča pri vrhovski podružnični šoli. 29.300 000 dinarjev bo prispevala SKIS občine, kar pomeni 1600 m ceste. Da bi pokrili načrtovano investicijo, so za to namenili tudi 4,700.000 dinarjev, ki so bili namenjeni vzdrževanju, 2.000.000 dinarjev pa so prispevali krajani sami Poleg tega je treba povedati, da so do sedaj krajani opravili že 1500 prostovoljnih delovnih ur Manjkajoča sredstva bodo poskušali dobiti pri KGZ Sora Žiri in GG-TOK Gozdarstvo Logatec Če bodo dela potekala normalno, bodo asfaltiranje končali v začetku junija Predvidevajo, da bodo slovesno, kot se za tako pomembno pridobitev spodobi, odprli cesto 21 junija bn Kdo ne bo plačeval samoprispevka? Samoprispevek se ne plačuje od naslednjih prejemkov: - socialnovarstvenih pomoči, - priznavalnin, - invalidnin in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih vojne, - denarnih nadomestil za telesno okvaro, - dodatkov za pomoč in postrežbo, - pokojnin, ki ne presegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. - starostnih pokojnin, priznanih po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, - štipendij učencev in študentov ter nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, - regresa za letni dopust. - osebnih dohodkov delavcev in drugih občanov, če ne presegajo zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. V izjemnih primerih se oprosti plačila samoprispevka tudi ostale občane, ki so v težjem položaju ali jih prizadene naravna ah druga nesreča V postopku oprostitve sodeluje komisija krajevne skupnosti za socialna vprašanja in socialna služba pri strokovni službi SIS Sklep o oprostitvi pa sprejme organ, ki je zadolžen za izvajanje samoprispevka Izvršni svet je na 1 seji obravnaval predlog povečanja cen geodetskih storitev v občini in sprejel sklep o povišanju Zadnje povišanje smo v občini izvedli konec leta 1985, vendar so te cene znatno nižje od cen za enake storitve v geodetskih delovnih organizacijah Tako je republiška geodetska uprava predlagala povečanje zaradi uskladitve cen v SRS Cene za geodetske storitve so tako višje za 40 %, izjemo pa predstavlja povišanje pri storitvah, ki so povezane z navezavo meritev na geodetsko mrežo in sicer zato, ker je z obnovo zemljiškega katastra predvidena obvezna navezava vseh meritev na mrežo geodetskih točk, kar precej podraži postopek parcelacij in prenosov posestnih meja Večji dvig je predviden tudi za izvajanje geodetskih storitev na podlagi porabljenega časa Tako bo ura dela geodetskega strokovnjaka stala zdaj 1 282 oziroma 1 440 din, odvisno od izobrazbe, ki se zahteva za posamezno delo Tako bo potrebno na osnovi sklepa IS o povečanju cen plačati zneske: 1. PARCELACIJA 1 Navezavo na geodetko mrežo ......................... 4 000 din 2 Parcelacija .................................................. 2 1 Parcelacija parcel velikosti do 0,3 ha na dva dela ...... 11 860 din 2 2 Za vsak nadalnji 03 ha .............................. 3 500 din 2.3. Za vsako dodatno novo parcelo ...................... 3 000 din 2 4 Parcelacija gozdnih parcel - cena se poveča za 50 % 2 PARCELACIJA NA OSNOVI ZAZIDALNIH OZIROMA UREDITVENIH NAČRTOV 1 Navezavo na geodetsko mrežo ......................... 4 00 din 2 Parcelacijo za obod ...................................... 2 1 Za vsakih 10 m meje oboda .......................... 2.520 din 2 2 Za vsako novo nastalo parcelacijo .................... 3 000 din 3 EKSPROPRIACIJA DOLŽINSKIH OBJEKTOV 1 Navezavo na geodetsko mrežo ........................ 4 000 din 2. Hektometer (100 m) ekspropriacije .................. 17 000 din 4 PRENOS POSESTNIH MEJA PO PODATKIH ZEMLJIŠKEGA KATASTRA 1 Navezava na geodetsko mrežo ......................... 4 000 din 2 Določitev meje 2.1. Za grafično izmero za 2 mejni točki ................... 9 300 din 2.2 Za vsako nadaljnjo mejno točko ...................... 2 900 din 2.3 Za numerično izmero za 2 mejni točki ................. 5 000 din 2 4 Za vsako nadaljnjo točko ............................ 2 000 din 2 5 Prenos meja gozdnih parcel - cena se poveča za 50 % 5 UGOTOVITEV MEJE V MEJNEM UGOTOVITVENEM POSTOPKU 1. Navezava na geodetsko mrežo ......................... 4 000 din 2 Ugotovitev meje 2.1. Za 2 mejni točki .................................... 7.000 din 2.2. Za vsako nadaljnjo točko ............................ 2 000 din 6 POSNETKI ZA LOKACIJSKO DOKUMENTACIJO IN POSNETKI NOVOZGRAJENIH STAVB IN OBJEKTOV 1. Do 0.5 ha ........................................... 9.000 din 2. Za vsakih nadaljnjih 0 25 ha .......................... 2 900 din 7. ZAKOLIČBE STAVB IN OBJEKTOV 1. Stanovanjska stavba ali garaža ......................... 5 000 din 2 Industrijska zgradba - po dejansko porabljenem času 8. Geodetske storitve, ki jih ni možno zaračunavati po zgoraj navedenih cenah, se zaračunavajo po dejansko porabljenem času Urna cena znaša: - za terensko geodetsko delo ura ........................ 1.440 din - za pisarniško geodetsko delo ura ....................... 1.282 din - za risarsko geodetsko delo ura ........................... 735 ^m - za figurantsko delo ura ................................. 633 din Cenam storitev po ceniku se dodajo materialni stroški (kilometrina, dnevnica, obrazci . .). Nič ni pretežko, če veš, da so cilji veliki in plemeniti. % Tudi tvoj ZA pomeni kamenček v mozaiku naših dosežkov. £ Skupaj bomo napravili nov korak za naš skupni napredek. £ Rezultati poslovanja v I. trimesečju 12. maja se je na prvi seji sestal novi občinski izvršni svet Po sprejemu pri predsedniku skupščine občine, tovarišu Andreju Logarju, so novoizvoljeni člani IS podpisali slovesne izjave. Tovariš Ljubo Mihelič, predsednik IS, pa je v svojem uvodnem nagovoru poudaril, da sedanja situacija ni lahka, zato bo imel tudi novi izvršni svet težke in odgovorne naloge Dejal je, da bo izvršni svet neprestano pod različnimi pritiski in lokalističnimi težnjami. Vendar pa mora med člani IS prevladati zdrav razum, saj le prave in realne odločitve vodijo v napredek. Svojo prvo sejo je izvršni svet skoraj v celoti namenil temeljiti obravnavi rezultatov poslovanja v prvem četrtletju. Tovariš Sirca je povedal, da je trimesečno obdobje dokaj kratko, da bi lahko delali celovite ocene, vendar rezultati kažejo, da se nadaljuje trend nazadovanja rezultatov, ki so se kazali že ob devetih mesecih prejšnjega leta Rezultati kažejo, da se zmanjšuje fizični obseg proizvodnje. Pri izvoznikih je že vidno opaziti delovanje nove zakonodaje Povpraševanje na ameriškem trgu se je zmanjšalo, nižje so tudi cene Rezultati so tako dokaj zaskrbljujoči. Celotni prihodek se je povečal za 68 %, porabljena sredstva pa so naraščala veliko hitreje, in sicer za 89,1 %. Po treh mesecih imamo v občini 3 izgubaše Celotna izguba znaša 112.576.000 dinarjev. Za GG TOK Gozdarstvo in za Petrol TOZD Motel Lom je izguba zaradi sezonskega vpliva, medtem ko TOZD Stavbno pohištvo že nekaj časa posluje na meji rdečih številk Tovariš Sirca je povedal, da naše organizacije pri delitvi preveč dohodka namenjajo osebnim dohodkom, kar ni v skladu z usmeritvami o delitvi dohodka. Največji izpad dohodka je pravzaprav v lesni industriji, vendar je tu potrebno upoštevati, da so se pogoji izredno spremen ili. Zato so člani izvršnega sveta menili, da bi bilo potrebno narediti analizo, vplivov, da bi lahko situacijo čim bolj realno ocenjevali, oziroma sprejeli odločitve Izvršni svet je tudi zahteval, da vsi trije izgubaši pripravijo programe za odpravo motenj. Sprejeli so tudi sklep, da organizacije s področja družbenih dejavnosti pripravijo ocene o izvajanju stabilizacijskih programov. Poleg rezultatov poslovanja, so na seji obravnavali in sprejeli še odredbo o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Logatec ter za sekretarko izvršnega sveta imenovali to-varišico Ljudmilo Kune bn Zaščita družbenega imetja Zadnja seja občinskega sindikalnega sveta je opozorila na nekatera odprta vprašanja zaščite družbenega imetja v organizacijah združenega dela v občini. Dvomesečna razprava v IO OOZS je pokazala, kljub večkratnim opozorilom delavcev, vrsto nerešenih problemov, ki niso od danes, temveč so prisotni vrsto let. Mi vsi kot družba pa ob tem stojimo ob strani in ne zahtevamo, da se razmere izboljšajo Še vedno večina delovnih ljudi nima pravega odnosa do družbene lastnine. Ugotovili smo, daje potrebno planirano akcijo vseh subjektivnih sil doseči, da bodo delavci družbeno lastnino varovali, kot svojo, in da bodo z njo upravljali, kot s svojo. Nadalje so delavci ugotovili, da se dela velika škoda v OZD, ki poslujejo na meji rentabilnosti, pa nimajo dodatnih programov dela, ki bi bili bolj akumulativni, ki bi prinašali več dohodka in s tem ustvarjali tudi več dobrin za vse delovne ljudi Zato je bilo eno od stališč sveta, da moramo v vseh nerentabilnih OZD pripraviti dodatne programe, ki bodo bolj perspektivni. Velika škoda za razvoj in napredek se dogaja tudi na področju posodabljanja tehnologije v OZD. Svet je dal vso podporo mnenju, da je potrebno več sredstev vložiti v tehnološki razvoj OZD. Ob tem je potrebno misliti tudi na nove investicije, tako v gospodarstvu kot v družbeni sferi. Pri tem pa moramo biti toliko dosledni, da bomo imeli že v osnovi pripravljene programe za delo in vzdrževanje objektov. Pri izgradnji pa moramo zagotoviti ustrezno družbeno kontrolo. Poseben in specifičen problem so kadri v OZD Delavci se zavzemajo za to, da bi imeli v vseh OZD in ostalih družbenopolitičnih forumih zagotovljene dodatne garniture kadrov. Delegati so sprejeli tudi stališče, da bodo v organih sprotno ocenjevali delo poslovodnih kadrov in delegatov, tako da bodo ob razpisih in novih volitvah o vseh na razpolago prave in realne ocene Na ta način bno izbor lažji. Posebno pobudo je svet dal izvršnemu svetu: prouči naj možnost hitrega spravila polomljenega drevja v naših gozdovih. Vso škodo, ki je ob tem nastala, je treba čimprej odpraviti. Rupnik Rajko Štafeta mladosti '86 Letos je štafeta mladosti krenila na pot iz mesta Peč v Socialistični avtonomni pokrajini Kosovo. Skozi tisoče rok pionirjev, mladih kmetov, delavcev, dijakov in študentov je štafeta 17. aprila prispela tudi v naša občino. Po več letih smo jo letos ponesli zopet v Rovte, kjer je bila osrednja občinska prireditev. Mladi Rovt, Vrha, Konfekcije, Nakla in Laz so jo prisrčno sprejeli. Želimo več sodelovanja z združenim delom V sredo, 14. maja, smo se na letnem zboru zbrali člani Kluba zdravljenih alkoholikov Udeležba je bila zelo dobra. Poleg članov kluba so se zbora udeležili tudi vsi nekdanji člani, ki abstinirajo več kot pet let, udeležili pa so se ga tudi predstavniki klubov z Vrhnike, iz Cerknice, Idrije, predstavniki kluba JLA iz Ljubljane ter zdravniki in terapevti Pogrešali pa smo predstavnike delovnih organizacij, iz katerih prihajajo člani našega kluba Zbora so se namreč udeležili samo predstavniki DO KLI in Valkarton V poročilu o delu kluba smo posebej izpostavili kadrovske probeleme (premalo strokovnih terapevtov), prostorske in finančne težave Klub dela sedaj v dveh skupinah, ki sta že skoraj preveliki za dobro delo. Zbor smo izrabili tudi za strokovno predavanje O posledicah alkoholizma je predaval zdravnik našega kluba, dr. Zaje. Predavanje je bilo zelo uspešno. Dr. Zaje je s preprostimi besedami, ki smo jih vsi razumeli, zbudil živahno razpravo Na koncu smo izvolili novega predsednika in podpredsednika kluba. Ob zaključku je vodstvo kluba podalo nekaj usmeritev za delo v naslednjem obdobju Še bolj se bomo povezali s klubi v sosednjih občinah, sprejeli bomo ostrejše ukrepe za recidiviste Naša največja naloga pa je, da se bomo tesno povezali s socialnimi delavci v delovnih organizacijah. Tega, da smo zdravljeni alkoholiki, se ne sramujemo Želimo pa pomagati vsem, ki se hočejo rešiti spon alkoholizma Klub zdravljenih alkoholikov Upokojenci smo zborovali V mesecu maju smo imeli upokojenci svoj občni zbor. Marsikomu si lahko bral misli: »Kako lepo, da smo spet skupaj« Poslušali smo poročevalce, kaj se je v preteklosti dogajalo v našem društvu Kdo bi si mislil, da je bilo toliko aktivnosti. Skrb za socialni položaj upokojencev, obiski bolnikov in oskrbovancev, srečanja starejših upokojencev, pomoč svojcem ob smrti članov društva. Organizirali smo tudi nekaj športnih tekmovanj, predvsem pa je bilo prijetno na izletih Zelo aktivna in vestna je bila komisija za stanovanjska vprašanja, saj so do sedaj zagotovili 65 stanovanj za upokojence. V preteklem letu je bila obnovljena fasada stavbe društva, seveda s finančno pomočjo delovnih organizacij Hvaležni smo jim za to, za nas pa je to spodbuda in dolžnost za delo v prihodnje Za naslednje štiriletno obdobje smo izvolili nov odbor in predsednika tovariša Franca Verbiča, ki je tudi do sedaj zelo uspešno vodil delo društva To ugotovitev smo na zboru podkrepili z aplavzom Tudi v bodoče nameravamo posvetiti vso skrb reševanju socialne problematike Popestriti in spodbu diti moramo zanimanje za šport in rekreacijo Morda bi kaj več kazalo storiti tudi na kulturnem področju. Lahko bi organizirali različne prireditve pri nas ali pa obiskali prireditve drugje. Prav gotovo pa se bo nadaljevala in mogoče še razširila aktivnost na področju družabnih srečanj in z organizacijo izletov otrebno bo opraviti še določena ^pravila na stavbi društva. Predstavnik občinske skupščine je navzoče seznanil tudi z aktivnostmi v zvezi z novim samoprispevkom. Kot vemo, bo referendum 15. junija v vseh KS. S programom smo že seznanjeni Za upokojence je bistveno, da bomo plačevali le 1 % od pokojnine (do sedaj 2 %), upokojenci z nižjimi pokojninami pa samoprispevka ne bodo plačevali. Na koncu smo izrazili še željo po večjem vključevanju upokojencev v naše društvo Ugotavljamo, da je od 1100 upokojencev, v društvo včlanjenih le 66 %. Predvsem opažamo, da veliko upokojencev, ki so bili zaposleni na vodilnih in pomembnih delovnih mestih, ni med nami, čeprav bi lahko prispevali, da bi bilo delo našega društva še bolj pestro. TOVARIŠI. KI ŠE NISTE NAŠI ČLANI! VLJUDNO VAS VABIMO, DA TO POSTANETE ČIM PREJ URADNE URE SO NA SEDEŽU DRUŠTVA VSAKO SREDO IN PETEK OD 15.-17. URE. Tatjana MDA Brkini '85 ZAKAJ MLADINSKO PROSTOVOLJNO DELO? ZATO, - ker to ni zanemarljiv prispevek k ekonomskemu razvoju družbe, še posebej manj razvitih obmejnih ter hribovitih predelov - ker ni nepomembno, da so akcije eden redkih družbenih mest, kjer se lahko zbirajo mladi delavci, učenci, študentje, brezposelni... - ker akcije pomenijo enega redkih načinov srečevanja mladih iz Jugoslavije in tujine ter kot take odlično možnost za medsebojno spoznavanje razlik in učenje strpnosti ter premagovanje raznih predsodkov - ker si na delovnih akcijah mladi lahko pridobe številna znanja in izkušnje. Na specializiranih delovnih taborih so te izkušnje tudi strokovne narave, povsod pa organizacijske samoupravljalske in koristne vsakdanje delo in življenje. za KAM GRE MDB LOGAŠKI BATALJON? Veliko je bilo že povedanega, pa lahko kljub temu napišemo še enkrat: MDB Logaški bataljon odhaja letos na mladinsko delovno akcijo Brkini '86. KJE IN KDAJ JE TO? MEA Brkini je v Ilirski Bistrici, torej dobrih 50 km iz Logatca Naša bri- gada pa se bo udeležila II izmene te akcije skupaj z brigadama iz Ribnice in s Ptuja v času od 20. julija do 9 avgusta. ZAKAJ ZOPET NA MDA BRKINI? Zato, ker je to vsekakor dobra akcija, predvsem pa zato, ker so bile take želje brigadirjev, ki so bili na Brkinih že lani. KAKŠNO JE ŽIVLJENJE IN DELO? Letos bo za razliko od lani naselje drugje, in sicer v samem centru Ilirske Bistrice. Pogoji bodo vsekakor dobri, naselje je stara osnovna šola, poleg so igrišče, kinodvorana, dom JLA, do ambulante je le nekaj metrov . Skratka na dosegu so prav vsi objekti, ki so pogoj za dobro življenje in počutje vsakega brigadirja Tudi delo ne bo ravno težavno: kopanje jarkov za vodovod čez bližnji hrib je opravilo, ki so si ga zadali letos v Ilirski Bistrici KJE SE LAHKO PRIJAVIMO IN DO KDAJ? Prijaviš se lahko na OK ZSMS. Notranjska 14 (tel 741-008), pri svojem predsedniku 00 ZSMS ali pa kar v Matični knjižnici Logatec. In to čim prej ali pa vsaj do 15. julija BRIGADIRSKI Z-D R-A-V-O! Vesna Slabe Vabimo vas na srečanje invalidov Vabimo vse člane Društva invalidov Logatec in občane na 4. srečanje invalidov Notranjske, ki bo v SOBOTO, 21. 6. 1986, ob 11. uri pred domom KS Tabor. Že ob 9 uri zjutraj se bodo začela športna tekmovanja v šahu, kegljanju, streljanju in balinanju. V slavnostnem delu srečanja bodo invalidi razvili svoj prapor Po kulturnem programu bo družabno srečanje Zaplesali boste lahko ob zvokih sansambla Dinastija, srečo pa boste preizkusili na bogatem srečelovu. Da bodo zelenice zelene Tako kot v preteklem letu, bomo tudi letos ocenili najlepše ocvetliče-ne in urejene hiše, lastnike pa nagradili V stanovanjskih blokih bomo poleg lepo ocvetličenih balkonov urejenih zelenic, pločnikov, nasadov in dvorišč ocenjevali tudi izgled stopnišča v stanovanjskem bloku. Vabimo vse, da v akciji sodelujete in poskrbite, da bo naše življenjsko okolje čim lepše Mislimo, da je zdravo in urejeno okolje želja vseh nas Zato odpadke mečimo v koše za smeti, zelenice pa naj bodo zelene Turistično društvo Logatec ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE Občinski svet LOGATEC PREDSEDSTVO Občinski sindikalni svet Logatec in pripravljalni odbor za izvedbo proslave ob praznovanju 1 maja se vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji proslave, iskreno zahvaljujeta Še posebej se zahvaljujemo vsem društvom za posojeno opremo in pomoč ter OZD za opremljanje prireditvenega prostora. Hkrati se zahvaljujemo za sodelovanje tudi vsem nastopa jočim na proslavi in tovariškem srečanju delavcev Želimo, da bi s tako uspelim sodelovanjem organizirali srečanja tudi v bodoče. Predsednik ObSZS: Janez SLABE Srečanje brigadirjev -veteranov MDB Odbor brigadirjev-veteranov MDB pri MK SZDL LJUBLJANA tudi letos prireja tradicionalno srečanje brigadirjev-veteranov MDB, ki so sodelovali v delovnih akcijah 1945-1956 Letošnje, 5 srečanje brigadirjev-veteranov MDB bo v soboto, 14. junija, 1986 ob 9. uri v Rekreacijskem centru JEZICA v Ljubljani (bivši »Štern«), Titova 260 Do tja vozi tudi avtobus mestnega potniškega prometa štev 6 in 8 iz centra mesta Poskrbeli bomo za krajši kulturni program, ples in razvedrilo Za gostinske storitve na srečanju bo poskrbljeno, stroške krijejo udeleženci sami. Udeležencem bo na razpolago tudi posebna spominska značka 5. srečanja. Na srečanje vabimo vse brigadirje-veterane MDB iz vseh ljubljanskih občin, seveda pa so vabljeni, tako kot vedno doslej, tudi brigadirji-veterani MDB iz vse Slovenije. Vse udeležence srečanja prosimo, da se pri vhodu v Rekreacijski center JEZICA javijo naši dežurni ekipi zaradi vpisa v seznam brigadirjev-veteranov MDB iz območja Ljubljane, ker še vedno ni popoln. Iz izkušenj vemo, da nam našega srečanja tudi slabo vreme ne more pokvariti, zato pričakujemo tudi letos številno udeležbo brigadirjev-veteranov MDB. Predsednik odbora: Bruno THALER Predstavljamo vam ... SREČKA LIKARJA -alpinističnega inštruktorja Povod za razgovor z alpinističnim inštruktorjem Srečkom Likarjem je bila skopa novica v Delu. V alpinističnih novicah je Tomo Česen opisal potek drugega državnega prvenstva v hitrem plezanju, ki je bilo 2. maja v Paklenici. Tega tekmovanja se je udeležil tudi Srečko in osvojil drugo mesto. Srečko nam je povedal, da se v Paklenici vsako leto 1 maja zbere veliko alpinistov Paklenica je pravzaprav znan mednarodni alpinistični center Letošnjega državnega prvenstva, ki ga je organizirala Planinska zveza Hrvatske, se sicer niso udeležili nekateri najboljši ekstremni športni prosti plezalci, zato pa Sreč-kov dosežek ni nič manjši. 40 m visoko smer je Srečko preplezal v treh minutah in 22 sekundah. Za najboljšim je zaostal za 4 sekunde »Tisti, ki so šli v steno med zadnjimi, zadnjimi, so imeli prednost pred nami. ki smo tekmovali prej. Videli so namreč lahko, kje so oprimki itd. Najtežje mesto je bilo ocenjeno s VI—VII, ostala pa V-VI, tako da o vzponu ni odločala samo moč, ampak tudi znanje Zato je tudi nekaj tekmovalcev končalo plezanje še pred vrhom smeri Med vsemi najboljšimi prostimi plezalci za sedaj še ni velikega zanimanja za tovrstne javne preizkušnje Morda bi bila tekmovanja, kjer bi bila v ospredju predvsem težavnost, zanimivejša tudi za širši krog plezalcev« V steni ste alpinisti sami Tu, na tekmovanju plezate javno. Je tako plezanje kaj drugačno? »Jaz treme nisem imel. Pravzaprav mi je vseeno, ali plezam sam ali pred publiko Vzdušje je bilo zelo športno Ljudje v popolni tišini spremljajo plezanje Ko sem bil na vrhu, pa so navdušeno zaploskali Plezam sam, zase. za svoje dosežke, zato me ljudje nič ne motijo. Potrebna pa je večja koncentracija« Pot do uspehov ni lahka. Tudi tvoja ni bila Kako si pravzaprav prišel med alpiniste? »Začel sem pravzaprav zelo naključno leta 1980 Osnov plezanja me je naučil Tone Rupnik Skupaj s Tinetom Brusom smo kot tečajniki plezali smeri tudi do VI A2 težavnostne stopnje Počasi se kališ. Potrebno pa je seveda ogromno dela. naporov, odpovedovanja Od leta 1984 sem alpinistični inštruktor. Včlanjen sem v AO pri Planinskem društvu v Logatcu « Srečko ne pleza rad sam. »Rad imam, da me kdo varuje Ker nimam stalnega soplezalca, plezam največkrat s tečajniki. Zelo rad imam kratke in težke smeri Fizični napor se da prenašati, hujši pa je psihični« Ko vas takole gledamo, ko plezate po skoraj navpičnih stenah, največkrat rečemo, da ste čudni Kako ie z vami, ali je tebe kdaj strah? močnejša« V najinem pogovoru je Srečko naštel tudi najtežje preplezane smeri: - 800 m dolga smer Levi Piussi, - Goli Vievnica - prosta ponovitev, - Travnik - prosta ponovitev Asc-henbrennerjeve smeri, - več smeri v Paklenici, - Vežica - Hunikina, 3 prosta ponovitev, - Vršiči - Mengeška smer, 3 prosta ponovitev VII +, - Osp - Črni kamin - 2 prosta ponovitev, VII +, - Maselnik - Osrednji steber -zimski prvenstveni vzpon, - Italija - Divja koza - prvenstveni vzpon, - Kanin - Mali skedenj - smer skozi preduh - 2. ponovitev, - Špik - Skalaška smer dolga 900 m, V, VI, 2. prosta ponovitev, - Špik - Direktna smer dolga 900 m, VI+, V+, 2. prosta ponovitev. Srečko ima alpinizem rad Zaradi njega se odpoveduje drugim stvarem. »Ni težko, kajti gore ti povrnejo vse, kar si ti dal njim« S prvo in tretjeuvrščenim na državnem prvenstvu odhaja Srečko letos poleti na evropsko prvenstvo v hitrem plezanju, ki bo na Krimu v Sovjetski zvezi. Zakaj gojimo kunce Srečko Likar pleza Virensovo smer v Koglu v Kamniških alpah w»Seveda me je, Strah me je nove, neznane smeri Prava mera strahu je pravzaprav dobra Paničen strah pa je nevaren A kljub vsemu je želja priti na vrh, premagati steno vedno V prejšnjem prispevku smo obljubili članek o vzreji malih živali Glede na interes, možnost gojitve v naselju, kot je Logatec, ter povpraševanje po kunčjem mesu in kožicah, bomo danes govorili o gojitvi kuncev Kunce gojimo iz več razlogov, mislim pa, da pri rejcih prevladuje interes po mesu. Zakaj? Danes je meso zelo drago, meso kuncev pa je Prerojena podoba krog vodnjaka pred Škrljevo hišo Bom grmovje posekal... In bilo je grmovje in divjih trav in smeti in krame in raznotere neurejenosti takoj ob vstopu v Logatec In hodili smo mimo dolgo in vsak dan . . dokler se niso ljudje, ki žive tam okoli, naveličali gledanja žalostne podobe. Franjo - najbližji sosed, se niti ni spraševal, kdo naj bi sicer bil poskrbel za ureditev grdote Z Viktorjem sta se dogovorila za popravilo, navodilo za ureditveno podobo pa je po Janezovem posredovanju pripravil ljubljanski zavod za spomeniško varstvo Ko sem ondan šel mimo, sem bil nenavadno zidane volje zaradi spoznanja volje po lepem in urejenem, volje, ki nam je spet odgrnila mika ven park s klopcama, peščeno stezo, vse druge skrbno urejen potankosti in, seveda, znameniti vodnjak, ki so ga po načrtu inženirja Avgusta Mulleva pripravili v znani kovnici v Dunajskem novem mestu (vVienner-neustadt), postavili pa v Logatcu v spomin na prvi logaški vodovod, zgrajen konec prejšnjega stoletja. Vse je zdaj tod preprosto lepo. Toda (žal) še je grmovja in divjih trav in smeti in krame in raznotere neurejenosti in čakanja, da bi kdo grmovje posekal in trave požel Maš kakovostno, dietno in cenjeno kot specialiteta Za kunce je značilno, da imajo v kratkem času velik prirast mesa Tako na primer pri mesnih pasmah, kot kot sta beli novozelandec in ka-lifornijec, v ekstenzivni vzreji (domača vzreja, naravna prehrana) dose žemo v 4 mesecih 2,5 kg, v intenzivni vzreji (farmska) pa od 3 do 3,5 kg čistega mesa ob minimalni porabi krme na enega kunca Poleg dobrega prirastka mesa pa se kunci odlikujejo predvsem po veliki plodnosti Ena kunčica (samica) v intenzivni vzreji koti 10 do 12-krat na leto, v ekstenzivni pa 6-krat To pomeni, v prvem primeru približno 70, v drugem pa 40 mladičev letno Lahko izračunamo, da samo z eno samico priredimo letno od 120 do 200 kg mesa na dosti manjšem prostoru, kot ga porabimo za vzrejo enega goveda, meso pa po kakovosti lahko primerjamo s teletino Kunce lahko gojimo tudi zaradi kožic Taki kunci se imenujejo kožu-harji. Zanje je značilno, da imajo gostejše, finejše in na posebne načine obarvano dlačje. V zadnjem času je v svetu in pri nas veliko povpraševanje po kunčjih kožicah, predvsem zaradi njihove cenenosti v primerjavi z ostalim krznom Za gojitev kožuharjev se odločajo predvsem rejci, ki jim za meso ni veliko, ali pa so to gojitelji-ce, ki si želijo priti do kunčjega krzna Cena neustrojenih kunčjih kožic posameznih pasem kožuharjev je od 1000 do 1500 dinarjev, ustrojenih pa 3000 dinarjev Čedalje več gojiteljev pa se danes odloča za športno in plemensko gojitev kuncev S tako vzrejo najkvalitetnejših pasemskih živali lahko vzredimo vrhunske kunce, s katerimi tekmujemo na različnih razstavah in jih uporabljamo kot plemenske raz-plodne živali. Gojitev kuncev smo prikazali zelo na kratko, priporočamo pa vam jo kot hobi, ki je koristen in vam ne vzame veliko prostega časa in prostora. Vse občane vabimo na »ZAJČJO NOČ« z ognjemetom, družabnimi igrami in srečelovom, ki bo 14 junija za osnovno šolo »8 talcev« v Logatcu Miro Pogačnik Sami poskrbimo za zaščito Nevarnost pred požari je vsakdanja, navzoča je povsod, na vseh področjih dela in življenja. Zato je brez premišljanja skupna naloga in skrb družbe in vsakega posameznika, da sodelujeta in se pridružita boju proti požarom. V boju z ognjeno stihijo bomo uspešni le tedaj, če bo varnost pred požari v zavesti vsakega človeka. Na podlagi podatkov in izkušenj je ugotovljeno, da večina požarov nastane zaradi kršitev osnovnih pravil požarne zaščite in da se večina malih požarov spremeni v velike zato, ker ljudje ne vedo, kaj morajo storiti, ko požar odkrijejo Čeprav je požarna zaščita zaradi sedanjega načina življenja, ki povzroča številne požarne nevarnosti, pomembna dolžnost vsakega posameznika in vseh skupnosti, so požčari, požarna škoda in žrtve, najpogosteje posledica malomarnosti in nepazljivosti Najpogostejši vzroki za požare so: - kajenje v požarno nevarnem okolju, - neprevidno delo z ognjem, - nepravilna uporaba vnetljivih teko tin in plinov, - pomanjkljive električne napeljave, - slabe kurilne in dimovodne naprave. - okvare na slabo vzdrževanih strojih, - igra otrok z ognjem. - pred strelo nezaščitene strehe, - namerno povzročanje požarov. Večina ljudi premalo razmišlja o tem, kako je požar lahko nevaren čeprav to nevarnost priznavamo, jo le redko povežemo z lastnim premoženjem ali življenjem Za večino je požar preveč oddaljena grožnja, da bi poskrbeli za ustrezne zaščitne ukrepe Ta odnos pa pogojuje premajhno skrb za požarnozaščitne ukrepe in je vzrok za večino požarov ter veliko škodo in žrtve. Živimo v času, ko je za vsako delo potrebno primerno strokovno znanje So pa nekatera področja, ki jih mora obvladati vsak, da po nepotrebnem ne povzroča nevarnosti zase in za okolico in da lahko v nuji pomaga sebi in drugim Že na začetku je omenjeno, da vzroki zaradi katerih nastajajo poža ri skoraj brez izjeme dokazujejo, da ljudje požarne nevarnosti pomanjkljivo poznajo in jih zato ali podcenjujejo ali pa imajo o njih napačne predstave Človek, ki je nekajkrat odvrgel cigaretni ogorek v koš za odpadke in pri tem ni zanetil požara, bo morda prepričan, da požara na ta način ni mogoče povzročiti. Delavec, ki je že nekaj desetkrat pretakal vnetljive tekočine brez potrebnih preventivnih ukrepov in pri tem še ni povzročil požara, morda meni, da to opravilo ni požarno nevarno Morda bo imel tako srečo še nekaj let vendar pa je zelo verjetno, da se mu bo prej ali slej ponesrečilo, takrat pa bodo posledice hude. kajti požarne škode gredo hitro v stotine milijonov dinarjev in pogosto tudi terjajo človeške žrtve Podobno lah- ko trdimo za varilce, ki varijo, ne da bi upoštevali preventivne ukrepe, za vzdrževalce, ki ne odstranijo ali popravijo dotrajanih naprav in napeljav V vseh omenjenih primerih imajo ljudje napačno predstavo, ker sklepajo o nevarnosti ali nenevarnosti samo na podlagi svojih izkušenj, zanemarjajo pa izkušnje drugih, ki se zrcalijo v statističnih podatkih o vzrokih požarov in o požarnih posledicah. To je osnovna in usodna napaka. Vsi moramo spremljati in proučevati tudi napake drugih, da se nam ne bo treba učiti na lastnih Da se ne bi učili na lastnih napakah, si v nadaljevanju oglejmo najpomembnejše vzroke požarov in hkrati napotila, kako jih lahko odpravimo. Kajenje Že lahkomiselno odvržena vžigalica ali ogorek lahko povzroči velik požar. Povsod, kjer je kajenje prepovedano, moramo to brezpogojno upoštevati. Tudi v domačem okolju moramo paziti, da ne kadimo, kadar delamo z vnetljivimi tekočinami ali hitro gorljivimi predmeti. Vedno večkrat se dogaja, da ljudje kadijo v postelji ali v naslanjačih in pri tem zaspijo. Včasih morajo to plačati s svojim zdravjem ali celo življenjem. Otroška igra Ker otroci najpogosteje preisku-šajo ogenj v domačem okolju, ne bi smelo biti odveč, da pri svojih otrocih že dovolj zgodaj poskušamo vzgojiti primerno požarnovarnostno zavest. To storimo tako, da bodo pri tem otroci dojeli bistvo požarnih nevarnosti Pri tem moramo upoštevati naslednje: - vzgajati moramo z zgledom, - vžigalnike, vžigalice ipd. moramo hraniti na varnih mestih, - lahko gorljive tekočine in snovi moramo spraviti na varna mesta, - plinske peči in druga ogrevala niso igrače in jih dovolimo uporabljati otrokom samo pod nadzorstvom, - zavarovati moramo električne naprave in vtičnice, - ne smemo puščati otrok samih v prostorih z zakurjenimi pečmi, - paziti moramo na otroke tudi izven domače hiše. Kurišča Peči ne smemo nikoli zakuriti z vnetljivimi tekočinami, ker lahko na ta način povzročimo eksplozijo. Nevarno je tudi prenašanje žerjavice iz peči v druga kurišča Dimnovodne cevi morajo biti dobro zatesnjene. Tla pred goriščem ne smejo biti gorljiva. Posebno nevarnost predstavlja sušenje perila ob kuriščih ali nad njimi. Pozorni moramo biti pri odstranjevanju pepela Spravljati ga ne smemo v lesene ali plastične posode Paziti pa moramo tudi na spravljanje gorljivih snovi, kot so leseni predmeti, papir, oblačila ipd., ki morajo biti umaknjeni od vseh kurišč. Kurjenje na prostem Tudi na prostem moramo z ognjem previdno ravnati in upoštevati, da moramo biti primerno oddaljeni od zgradb, od vnetljivih snovi (gozdovi, kopice sena ipd ) Pri kurjenju na prostem ne smemo pustiti ognja nikoli brez nadzora Če začne pihati, moramo ogenj takoj pogasiti Mno go požarov na travnikih in v gozdovih povzročijo ljudje, ki neodgovorno zapuščajo nepogašena kurišča, kurijo suho travo pri spomladanskem ali jesenskem čiščenju travnikov in gozdov ipd 90 let Rupnikove mame s Kale Sredi aprila je Rupnikova mama s Kale praznovala svoj devetdeseti rojstni dan. Ko sem jo nekaj dni zatem obiskala, se je ravno pripravljalo k nevihti Vseeno pa je bila ob mojem prihodu dobro razpoložena Rekla je sicer, da ji tako vreme ne ustreza, saj se vsaka vremenska sprememba pozna pri njeni bolezni Pogovarjali sva se v toplo zakurjeni kuhinji Na mizi je bil velikanski šopek rož. »Vse to so mi prinesli moji otroci, vnuki in pravnuki Toliko jih je bilo, da vseh sploh nisem poznala Lepo je, da so vsi prišli Zelo sem bila zadovoljna« je povedala Njena hčerka pa mi je prišepnila, da je mama za svoj rojstni dan celo zaplesala. Kar zdrava je. Seveda jo muči to in ono »Najbolj pa mi je hudo, ker ne vidim Tako rada sem brala. Vse časopise sem prebrala: Tovariša, TV-15, Delo. Zdaj imam radio, pa poslušam« In Rupnikova mama prav zares pozna vse tegobe tega sveta, politične in gospodarske ter vojaške zadeve Kljub letom je do pred kratkim tudi sama gospodinjila »Oh, tudi to! Tako mi je hudo. ko zdaj ne morem več sama kuhati« je potožila Pa ni bila dolgo slabe volje. V spominih seje vrnila nazaj v mladost. »Mlada sem se poročila. Prvi mož je padel na Soški fronti. To je bilo zame zelo hudo Zelo sem ga pogrešala Časi so bili hudi, morala sem skrbeti za otroke. Ni bilo lahko, včasih tudi jesti nismo imeli kaj« Rupnikova Ivana ni nikoli hodila v službo Deset otrok je rodila, gospodinjila je, delala doma na kmetiji in zraven še hodila pomagat k velikim kmetom Drugič se je poročila Mož je delal na žagi, pozneje v kmetijski zadrugi, Ivanka je bila doma. Tudi drugega moža je nesrečno izgubila Leta so tekla Otroci so šli po svetu, za vse ni bilo kruha doma Njena življenjska zgodba je dolga in polna spominov Veliko lepih je. več pa tistih temnih, žalostnih, ki si jih človek zapomni za celo življenje »Veste, zdaj je lahko Zdaj dajo otroke lahko v jasli, jaz sem morala vse sama Cel dan sem delala, da sem dobila kruh za otroke « Vseeno pa se rada spomni, kako so zvečer zapeli na vasi »Kljub težkemu delu doma smo se ženske velikokrat do bile in zapele Tako rada sem pela Zdaj ne morem več To mora imeti človek v srcu Ni bilo toliko te glasne muzike Imeli pa smo harmoniko in tudi zaplesali smo radi Ampak pes mi, tiste lepe, stare, narodne, parada poslušam « Rupnikova mama s Kale je kljub svoji visoki starosti in težkemu življenju še vedno vesela in zadovoljna Kdaj pa kdaj malo potoži zaradi zdravja In zelo rada vidi, če jo obiščejo njeni otroci, vnuki in pravnuki Še mnogo, srečnih let ji želimo tudi mi Na podlagi 79 člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81), 6. in 58. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 15/81), na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Logatec za obdobje 1986-1990, 17. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec, 11. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti in sklepa. 15. seje skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec z dne 24 4 1986 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LOGATEC OBJAVLJA XVII. RAZPIS POSOJIL IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV VZAJEMNOSTI Ocena skupno razpoložljivih sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve, ki se na podlagi 32. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu združujejo v LB - Stanovanjski komunalni banki Ljubljana, je v letu 1986 A) 30.000000,00 din (z besedo: trideset milijonov dinarjev) B) Razpoložljiva sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve borcev udeležencev NOV in delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, ki združujejo v SSS občine Logatec, znašajo v letu 1986 3000000,00 din (z besedo: tri milijone dinarjev) ZA KREDITIRANJE: 1. graditve, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti se namenja 10 000 000 din 2 graditve, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti se namenja 20000000,- din 3. graditve, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš za delavce zaposlene pri obrtnikih se namenja 1.500.000,- din 4. graditve, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš udeležencev NOV se namenja 1 500.000,- din 1 Na razpisu za posojila iz združenih sredstev lahko sodelujejo: 1.1. organizacije združenega dela in delovne skupnosti (v nadaljevanju organizacije), ki imajo sedež na območju občine Logatec in so podpisale samoupravni sporazum o temeljih plana SSS za obdobje 1986-1990, ne glede na to, kjer ima|o sedež njihove enote, in sicer: - temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu, - temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki niso sposobne sredstev vzajemnosti združevati in jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznosti plačila obračunskega prispevka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana SSS, 1.2. delavci, zaposleni v organizacijah, ki varčujejo pri banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti, 13 kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki varčujejo pri katerikoli banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti in združujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbenop-ravne osebe, če združujejo sredstva vzajemnosti, 14 upokojenci in invalidi, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Logatec in varčujejo pri katerikoli banki, najmanj dve leti, 15. delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost, če združujejo sredstva v stanovanjski skupnosti in varčujejo pri katerikoli banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti. 2. Pri izračunu posojila je določena cena m' stanovanjske površine za leto 1985, ki znaša 98 409,- din/m' in se upošteva tudi za izračun prodane stanovanjske enote, če ni uradne cenitve 3. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega delavca SRS je v letu 1985 znašal 54.967,- din. 4 Obrestna mera za posojila iz sredstev vzajemnosti je 5 % letno. 5. Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah, delavci pa v mesečnih anuitetah 6. Glede dokumentacije, tehnike poslovanja in drugih določil, ki niso navedeni v razpisu, veljajo določila pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti združenih v Samoupravni stanovanjski skup nosti občine Logatec II. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTI 1. Posojila iz združenih sredstev vzajemnosti lahko dobijo organizacije za graditev, nakup in prenoso stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti, če poleg pogojev iz poglavja 1.1. izpolnjujejo še naslednje pogoje: - da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in družbenim dogovorom o skupnih osnovah na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, - da predložijo letni načrt sklada skupne porabe, iz katerega je razviden priliv in odliv sredstev za financiranje stanovanjske graditve, nakupa in prenove, - da predložijo načrtovane potrebe stanovanj in program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, - da bodo delavcem dodeljevale standardna stanovanja, - da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske graditve samoupravne stanovanjske skupnosti, - da jim posojilo po tem pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za graditev, nakup in prenovo načrtovanega števila stanovanjskih enot, - da predložijo sprejet sanacijski program, če poslujejo z izgubo Za izračun posojila organizacijam se upošteva predračunska vrednost ali končna cena stanovanjske površine posameznega stanovanja, po standardu, ki ne presega naslednjih normativov: Št. druž članov stan. površina do m' 1 32 2 45 3 58 4 70 Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m'. Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti, je odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim čistim OD na zaposlenega delavca v organizaciji in povprečnim mesečnim čistim OD na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v preteklem letu, in sicer: Povp. čisti OD Višina posojila Doba vračanja v letu 1984 največ največ do 100 % 50% 10 let od 100 - 120 % 40% 8 let nad 120 % 30% 6 let Za organizacije s področja šolstva, zdravstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva in kulture, je višina posojila lahko višja za 10 odstotkov. III. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI Delavci lahko pridobijo posojila za pridobitev (nakup), graditev ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš: - če sami ali njihovi družinski člani niso lastniki primernega vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše, - če so že izpolnili najmanj dveletno varčevanje za stanovanjsko posojilo, - če dobijo soglasje delovne organizacije, ki združuje sredstva vzajemnosti, da lahko dobijo posojilo po tem razpisu, - če z lastnimi sredtvi in vsemi posojili zaključujejo finančno konstrukcijo, - če predlože predpogodbe, kupoprodajno pogodbo ali soinvestitorsko pogodbo, - če predlože gradbeno dovoljenje oz. dokazilo o priglasitvi del z opisom del in predračun. Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi po tem pravilniku za gradnjo, nakup in prenovo, je odvisna od: - razmerja med višino povprečnega mesečnega dohodka na člana družine za zadnje tri mesece v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim OD v SR Sloveniji v preteklem letu, - višine posojila, ki ga je delavec dobil pri banki na podlagi namenskega varčevanja DELAVEC DOBI POSOJILO PO NASLEDNJI LESTVICI: Povp mes. OD na člana Posojilo izraženo družine v primerjavi z odstotkom od maksimalne s povpr. mes. čistim OD vsote vseh posojil v SRS največ do 100 % 40 % od 100% do 120% 30% nad 120% 20% Delavec lahko dobi posojilo po prejšnji lestvici pod pogojem, da znaša posojilo banke na podlagi njegovega namenskega varčevanja: Pri povpreč. mesečnem Od zneska posojila dohodku na člana družine vzajemnosti do 100 % 20% od 100 do 120% 40 % nad 120 % 60% Delavcu, ki ne doseže navedenega % posojila na podlagi namenskega varčevanja, se višina posojila izračuna tako, da se znesek posojila na podlagi namenskega varčevanja pomnoži s faktorjem po naslednji lestvici: Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec, lahko poveča ali spremeni razpisano vsoto po posameznih namenih, odvisno od priliva sredstev in vlog Odbor za graditev in prenovo bo obvestil vsakega prosilca o rešitvi njegove vloge s sklepom Ugovore na sklepe odbora rešuje zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Logatec SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LOGATEC Povpreč mesec, dohodek na člana družine v primerjavi s povpr. mes. čistim OD na zaposlenega delavca v SRS v preteklem letu do 100 % od 100 % -nad 120 % 120 % faktor 5,0 2,5 6 Imeli bomo, če bomo hoteli, imeli bomo, če bomo to sami ustvarili, in kar ustvarjamo, je naše. Za namensko privarčevana sredstva se štejejo sredstva, ki jih je delavec privarčeval v banki po pogodbi o namenskem varčevanju. Delavcem, ki so pri pridobitvi posojil na podlagi vezave sredstev občana ali organizacije nadomestili namensko varčevanje v vezavo sredstev po pogojih namenskega varčevanja, se vezava sredstev upošteva kot namensko varčevanje z enkratnim pologom Namensko varčevanje se pri pridobitvi posojila šteje za izpolnjeno, če je udeleženec pridobil na osnovi varčevanja premostitveno posojilo banke oziroma organizacije in tako v celoti izpolnil obveznosti po varčevalni pogodbi Pri izračunu možnega zneska posojila, se upoštevajo vsa posojila iz sredstev vzajemnosti, odobrena pri katerikoli stanovanjski skupnosti. Za znesek že pridobljenih posojil po prejšnjih razpisih ali posojilih drugih stanovanjskih skupnosti se zniža možno posojilo po tem razpisu. Vsota vseh posojil delavca za isto stanovanjsko enoto lahko znaša pri: - nakupu etažnega ali zadružnega etažnega stanovanja - 80 % - zadružni graditvi - 75 % - graditvi stanovanjske hiše v zasebni lasti - 60 % - prenovi - 60 % po objavni ceni oz končne cene, upoštevaje standardno stanovanjsko površino, ki lahko znaša pri stanovanju in stanovanjski hiši največ 90 m' Prednost pri pridobitvi posojila ima delavec, ki 1 ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine, 2 ima stanovanjsko hišo, vseljivo v krajšem roku, 3 ima slabše stanovanjske razmere, 4. je začasno nosilec stanovanjske pravice za stanovanje, ki ga je dobil v okviru družbene pomoči kot mlada družina, 5 še ni pridobil posojila iz sredstev vzajemnosti Za izračun mesečnega povprečnega dohodka na člana družine se upošteva mesečne dohodke vseh družinskih članov v zadnjih treh mesecih. Višina dohodka se ugotavlja na podlagi predloženih potrdil Za člane družine se štejejo: prosilec, zakonec, otroci, posvojenci, starši prosilca in njegovega zakonca, oseba, ki jo je prosilec po zakonu dolžan vzdrčevati, in oseba, ki najmanj dve leti živi s prosilcem v ekonomski skupnosti. Doba vračanja posojil za graditev, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti je največ 16 let in 8 mesecev. Za izračun mesečnih anuitet prvih pet let se uporablja doba vračanja posojila največ 20 let Delavci vračajo posojilo v mesečnih anuitetah, ki se v petih letih odplačevanja povečajo za 12,5 %, po desetih letih pa še za 12,5 % prve mesečne anuitete. Seštevek mesečnih anuitet vseh posojil za isto stanovanjsko enoto ne more biti nižji od mesečne stanarine, ki bi jo posojilojemalec plačeval za to stanovanjsko enoto po predpisih o stanarinah Mesečna anuiteta za posamezno posojilo ne more biti nižja od 1000- din Delavec, ki želi dobiti posojilo za graditev ali prenovo stanovanjske enote, mora dopustiti ogled, sicer se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za pridobitev posojila. IV. KONČNE DOLOČBE Razpis posojil iz združenih sredstev vzajemnosti traja od 1 junija do 30 junija 1986. Vloge sprejema LB - Stanovanjska komunalna banka Ljubljana v LB -Gospodarski banki Ljubljana, enota LOGATEC, kjer prosilci dobijo podrobnejše informacije in obrazce za prijavo na razpis Vloge rešuje odbor za graditev in prenovo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Logatec, v skladu s prilivom sredstev Na volišče bomo prišli že zgodaj zjutraj, da bomo tako pokazali visoko stopnjo zavesti. Varujmo narcise pred uničenjem! Narcise so vzcvetele! Tudi na našem krasu najdemo velika narcisna polja, ki s svojimi snežnimi belimi cvetovi krasijo pomladansko naravo Občudovalci in obiskovalci lepe narave gledajo lepote belega cvetja z rokami namesto z očmi, neusmiljeno »hlastajo« po njih ter se z velikimi šopki tega cvetja vračajo z izleta. Tako vandalsko uničevanje te zaščitene cvetlice je vsakdanji pojav. Leta 1947 je bila izdana odločba v Uradnem listu LRS, št 47 in nato v istem listu leta 1959 v št. 20, ki pravi, da so narcise zaščitene in se jih ne sme trgati. Govorice, da je dovoljeno odtrgati nekaj cvetov, niso resnične, ker je vsak cvet posebej zaščiten Naši gorski stražarji narcise budno čuvajo pred uničevanjem in odnašanjem in imajo težko nalogo pred nekulturnimi obiskovalci naravnih lepot Gorski stražarji lahko vsakogar, ki nosi šopke zaščitenega cvetja, prijavijo sodniku za prekrške. Postaja gorske straže pri Planinski zvezi Slovenije in Zvezi tabornikov Slovenije naprošata vse obiskovalce narave, da se strogo ravnajo po odločbi o zavarovanju redke flore Njima se pridružuje tudi Planinsko društvo Logatec. Ne poškodujte opozorilnih in smernih tabel ter rdeče-belih markacij, kajti te so zato, da planinci brez daljšega iskanja poti pridejo srečno na cilj. Bodimo opazovalci in ne uničevalci narave Janez Čanžek Planinka, planinec! Morda že dolgo zahajaš v planine, pa vendar še nisi imel možnosti, da bi se seznanil s pravili, ki bi jih moral upoštevati, nevarnostmi, ki ti na potovanjih grozijo Morda si doživel trenutek, ko bi ti pravilno poznavanje stvari olajšalo težak položaj. Vse več nas je, ki se srečujemo tam, kamor ne moreš drugače, kot z na-rhbnikom na rami. Tako lepo je iti v naravo, na čisti zrak, daleč od hrupa, pa vendar pogosto poslušamo žalostne novice, da je mnogokatero srce prenehalo biti sredi naših prelepih gora Največkrat so temu vzrok neznanje, neizkušenost, nespoznavanje pasti, ki jih gore skrivajo Planinsko društvo Logatec hoče prispevati k boljšemu znanju vseh, ki se podajate v gore V tem letu bomo organizirali planinsko šolo. Pa ne ustraši se takoj, ko zaslišiš besedo šola! Dve uri na teden, bomo, predvidoma šestkrat, poleg neizogibnega predavanja gledali tudi diapozitive in med seboj izmenjavali dosedanje izkušnje. Nikar ne reci: »Predolgo že zahajam v gore, da bi sedaj pričel hoditi v šolo» - kajti še vedno je kaj, česar nisi slišal in ti bo lahko v prihodnje še kako koristilo Pa tudi ti. ki šele razmišljaš o planinarjenju, se čimprej odloči in pridi! Ne bomo samo sedeli v sobi in pridno poslušali, pač pa bomo to, kar bomo izvedeli na predavanjih, tudi praktično preizkusili v planinah Če si že planinka, planinec ali to šele želiš postati in si star nad 7 let, se čimprej prijavi v pisarni planinskega društva, ki je v starem vrtcu na Notranjski cesti. Veseli bomo vsakogar, ki se nam bo pridružil Imel boš vse ugodnosti v naših gorah Janez Čanžek Mladostni polet Dopisniki iz osnovnih šol Česa ne maram delati Letni koncert Pihalnega orkestra Logatec V soboto, 26 aprila, je pripravil logaški Pihalni orkester svoj letni koncert, ki ga je posvetil obletnici OF in mednarodnemu prazniku dela. Že večkrat smo ob takih priložnostih morali ugotoviti, da je bil obisk s strani družbenopolitičnih osebnosti naše občine pičel Poleg tega pa moramo grenkemu priokusu dodati še enega. Na veliki zvon obešamo kakovost našega dogovarjanja. To naj bi veljalo tudi za kulturne prireditve Na žalost se večina tovrstnih koncertov zvrsti v pomladanskih mesecih, jeseni kaj malo. In tako so se logaški pevci, godbeniki in igralci dogovorili o datumih svojih letnih nastopov, da bi si ne sledili prepogosto in predvsem, da bi se ne podvajali Nenačrtovane prireditve bi se temu morale pač prilagajati. Pa seje prav to soboto zgodilo, da je gostovala zvezda naše estrade, Daniel, v Gorenjem Logatcu Neodgovornost organizatorja je zmanjšala zanimanje za koncert godbenikov. Nikakor pa to ne opravičuje prej omenjenih predstavnikov družbenopolitične skupnosti, ki o kulturi raje razpravljajo na sestankih, sami pa niti kot pasivni obiskovalci ne dajo priznanja prizadevanjem kulturnih poust-varjalcev Pa naš namen ni bil kriti-zerstvo, radi bi le zapisali vtise, ki so se oblikovali na sobotnem koncertu, čeprav je bil prvi med njimi vendarle ta, omenjen v tem odstavku. Pihalni orkester je začel z živahno koračnico DIXIE PARADE Že prva skladba je napovedala, da bo koncert drugačen, kot so bili dosedanji. Zavela je mladostnost izvedbe, kar je nedvomno zasluga mladih godbenikov, ki so v živahnejše ritme potegnili starejše, izkušene glasbenike. Prav ti so dokazali, da imajo tudi dovolj poleta v sebi Dirigent Anton Maček je kot drugo točko izbral prazniku primernega SLOVENSKEGA PARTIZANA, kjer je orkester za-zvenel v svojem klasičnem zvoku. V tretji točki, Adamičevem NE OBRAČAJ SE, SINKO smo slišali prvega solista, trobentača Robija Albrehta Odločitev, uvesti solistične nastope v koncertni spored, je dokaz zrelosti glasbenikov, s tovrstnim izborom pa se tudi povečajo izrazne možnosti orkestra Robi Albreht ni povsem sledil avtorjevemu zapisu, pokazal pa je dobršno mero gotovosti in iznajdljivosti Vsekakor pa je treba omeniti pomanjkljivost, ki bi jo bilo treba čimhitreje odpraviti. Orkester se namreč ni dovolj prilagodil solistu, oziroma v skupnem muziciranju solista takorekoč ni bilo slišati Podobno se je zgodilo vsaj še enkrat v tem večeru in v bodoče bi veljalo temu posvetiti več dela. Tisti, ki se spominjajo starih melodij Jeroma Kerna, so prišli na svoj račun v naslednji točki. FIVE MINU-TES WITH JEROME KERN je bil pravi revijski splet znanih uspešnic. Osebno se ne bi strinjal z nekaterimi tempi, sumim pa, da je dirigent le verno sledil oznakam za tempo. Peter Molk se je izkazal kot solist v PA-RAPHRASE za pozavno in orkester Če odmislimo že omenjeno preglas-nost orkestra na nekaterih mestih, je bil najburnejši aplavz občinstva po tej skladbi dokaz, da je ansambel našel izbor skladb, ki že presega običajne promenadne predstave in v dobri meri dići po umetniškem podajanju O solistu še tole: raven, prepričljiv ton, predvsem pa gotovost podajanja V naslednji skladi EL CONDOR PASA smo bili priča drugačnemu zvoku logaškega orkestra. Znane skladba z južnoameriškim nadihom se je orkestru podala Zvenel je mladostno, poletno. Kar trije solisti, Franci Čuk in Robi Albreht na trobentah ter Marjan Grdadolnik na klarinetu, so v plesnem ritmu nastopili kot solisti v skladbi CLOG SHUE DANCE. Največ razposajenosti je bilo čutiti prav v tej skladbi in tovrstna lahkotnejša, zato pa nič manj zahtevna glasba, kaže smer Pihalnega orkestra. Napoveduje izstop iz vaških okvirov koračniškega podajanja, se bliža zabavni glasbi in postaja nova, sveža. V Adamičevi SUITI za klarinet smo spet slišali solista, tokrat Marka Nagodeta, ki je zrelo odigral svoj del, skupaj s svojimi kolegi Zadnja skladba je bila MIXED PIC-KLES, živahen potpuri, kjer so fantje pokazali dobršno mero sproščenosti in občutka za zabaven, obenem pa organiziran nastop. Kar nekako pogrešali smo klasično koračnico in godbeniki nas niso pustili na cedilu. Če je že ni bilo v najavljenem sporedu, so jo fantje pripravili za dodatek. In kar niso mogli z odra Aplavz za aplavzom je zahteval dodatke, pridružile so se še domače čestitke in obisk predstavnikov prijateljske godbe na pihala iz Prošeka - vsemu pa je z njemu lastno lahkotnostjo in profesionalnostjo dodal dimenzijo daleč najuspešnejšega nastopa orkestra povezovalec Marjan Roblek Tudi predsednik občine, Andrej Logar, je v začetnem govoru v počastitev obeh praznikov pripomogel k ravni koncerta Lep večer so nam pripravili godbeniki Dirigent je pokazal, da so krizo vodje orkestra tudi prebrodili, saj se je ponovno izkazalo, da se v godbi lahko poišče in najde solista in dirigenta Tako uspešen večer je treba še kje ponoviti. Primož Sark Nikoli ne maram slišati, ko mi mama ukaže, da moram posesati sobo. To delo se mi zdi zoprno, ker nikoli ne najdem smeti Ko pa pride mama pogle dat, kako sem naredila, jih najde vse polno. In dela se moram lotiti še enkrat Ne maram tudi čistiti kolesa Je predolgočasno Vedno eno in isto: s krpo neprestano gor in dol. Večkrat ugovarjam Mama mi dopoveduje, da mora vsak kaj delati Ona na primer kuha Jaz pa ji ne morem dopovedati, da bi veliko raje kuhala, kot čistila kolo m sesala Tina Rutar, 4 a OŠ »8 talcev« Moje najljubše delo Moje najljubše delo je pomivanje posode Takoj mine, zato Ko pridem iz šole, imamo vsak dan kosilo Po kosilu pomijem in pospravim posodo v omaro Kadar pridejo obiski, pa sploh rada pomivam Navadno me pohvalijo Enkrat mi je pri pomivanju padel iz rok kozarec in se razbil Mami me sploh ni okregala, ampak je rekla »Nič hudega, saj jih imamo še veliko« Špela Ferjančič, 3. a OŠ »8 talcev« Moja Moja najboljša prijateljica je moja mama Da ne bi užalila atija, bi tudi zanj rekla, da je moj prijatelj Mamica me zdravi, kadar sem bolna Noče me pus titi same doma Telefonira v službo in reče: »Halo, tukaj Nives Škrlj Ne morem priti v službo, ker je Katjuša zbolela Ne smem je pustiti same doma Jutri bom verjetno prišla « Kadar ona zboli, ji moram delati družbo Takrat si tudi jaz želim, da bi lahko dvignila slušalko in rekla: »Halo, tukaj Katjuša Škrlj Da nes ne morem priti v šolo, ker je zbolela mamica « Katjuša Škrlj, 2, a OŠ »8 talcev« Moji najboljši prijateljici je ime Nina. Kadar sva skupaj, se najraje igrava Če je bolna, jo obiščem Tudi to je znamenje prijateljstva Skupaj hodiva v šolo Včasih se tudi skregava, Pri delu si pomagava Nina je mlajša od mene Hodi v 1 razred Staša Mesec, 2. a OŠ »8 talcev« Zima se poslavlja Zima odhaja, sneg se topi, zvončki cvetijo, vse zaživi. Sonce topleje nas vedno bolj greje. Zunaj na travi so otroci neugnani. Prve so ptice k nam priletele, da bi se parile in lepo se imele. V gozdu pa zajec medvedu nagaja, otroci po vrvici spuščajo zmaja. Pomlad Trk-trk, trk-trk, kdo neki trka, ko vse že belo je okoli vrta? Cin-cin, cin-cin, pomladi zvonim. Če zeblo vas je, vas zdaj več ne bo. Tra-tra, tra-tra trobentica trobi; kako je lepo za vsako uho. Tanja Trpin, 4.a OŠ »8 talcev« Marta Kavčič, 4. a OŠ »8 talcev« QW Bele figure so mi ljubše Sredi maja sem se pogovarjala s petnajstletnim dijakom srednje naravoslovne Sole v Ljubljani in članom Šahovskega kluba Logatec, BLAŽEM IVANUŠO Blaž je namreč zmagal na republiškem prvenstvu v šahu za starejše pionirje, ki je bilo od 22. do 27. aprila v Krškem. Blaž je bil eden od 34 udeležencev na tem prvenstvu. Pred odhodom nihče, niti on sam niti njegov mentor, tovariš Franc Kavčič, ni pričakoval tako visoke uvrstitve Zato je bilo veselje še toliko večje. Blažje povedal, da je bil sam predvsem presenečen, hkrati pa neizmerno vesel,- saj so pred odhodom na tekmovanje sicer računali, da se bo uvrstil nekje pri vrhu. Zmage pa tudi sam ni pričakoval, saj je malo pred tekmovanjem prišel iz bolnišnice in se zato ni mogel intenzivno pripravljati. Blaž je šah začel igrati, ko je bil star pet let Povedal mi je, da ga je osnovnih šahovskih potez naučila mama Veliko je igral tudi z očetom, dokler se v tretjem razredu osnovne šole ni vključil v delo šahovskega krožka na osnovni šoli Edvarda Kardelja. Pod vodstvom mentorja, Franca Kavčiča, je začel spoznavati skrivnosti šahovske igre. Ob tem pa je bilo seveda potrebno veliko individualnega dela. »Pa ni bilo težko,« pravi Blaž. »S šahom sem se zastrupil, to je moje največje veselje, zato se lahko nekaterim drugim stvarem odpovedujem « Ob tem se malo hudomušno zasmeji in v očeh mu zašije. Zmaga na republiškem prvenstvu mu pomeni predvsem še večji motiv ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage tete FRANČIŠKE LOŠTREK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in izraze sožalja Posebej se zahvaljujemo g. župniku za poslovilne besede in pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Vida in Andrej Lukan in vsi, ki so jo imeli radi za delo Odpira pa mu tudi pot navzgor Ko sva se pogovarjala o njegovih ciljih, je povedal, da je njegov največji cilj osvojiti naslov šahovskega mojstra. Za tiste, ki šah poznajo malo slabše, naj povemo, da to pomeni.priti v vrh slovenskega šaha. Republiško prvenstvo v šahu je trajalo teden dni Vsak dan je Blaž, in seveda tudi drugi tekmovalci, odigral dve igri. To pomeni da je igral 8 ur, kar je velik napor. »Da lahko premagaš te napore, moraš imeti veliko fizične kondicije. Zelo pomembna je tudi koncentracija. To dobiš z igro. Nasprotnika skušaš spoznati že prej, spoznavaš ga med igro. V šahu je veliko psihologije in tudi matematike. Šah je igra in je umetnost,« je povedal Blaž. Kaj še reči o fantu? To, da mu je vzrok ruski velemojster Bernstein, da se bo letos udeležil še republiškega mladinskega prvenstva in državnega prvenstva za starejše pionirje, da mu v šoli omogočijo odsotnost, ker je zelo dober dijak. Zaželimo mu na njegovi poti veliko uspehov. bn ZAHVALA Ob smrti moje mame KATRCE RUPNIK iz Žibrš se zahvaljujem osebju doma počitka na Vrhniki, dr. Rož-mančevi za pomoč pri zdravljenju, ZZB Tabor Logatec, vsem darovalcem cvetja, tovarišici Krašnja in bratrancu Pavletu za lepe-poslovilne besede, pevcem z Vrhnike, gospodu župniku z Vrhnike za opravljeni obred, vsem sorodnikom, znancem in drugim, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Hčerka Štefka z družino ZAHVALA Ob izgubi očeta in starega očeta ALOJZA PIŠLJARJA se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, dr. Štefki Božnar, govornikoma za poslovilne besede, pihalnemu orkestru, gasilskemu društvu in gospodu župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje, ga spremili na zadnjo pot in njegov grob zasuli s cvetjem. Hči Vanja z družino Nove knjige v Logaški knjižnici Strokovne knjige: T FERENC: Ljudska oblast na Slovenskem K TEPPERVVEIN: Visoka šola hipnoze J ŠORN Začetki industrije na Slovenskem D LANGEN Nespečnost D PIREC Kriza socialnega realizma V SRUK Mali filozofski leksikon M MEDEN Iskanja in omahovanja P BORISOV: Zgodovina medicine R SCHRAGE: Ženska v meni Deklica, podaj roko J GRADIŠNIK Za lepo domačo besedo P SCHUMANN Najstnica J STANIČ Bele lise socializma Letalstvo in Slovenci V PEČJAK: Poti do znanja Kritična analiza delovanjapolitičnega sistema socialističnega samoupravljanja Leposlovje: M TRIER: Otroci zime L BURGER Štirideset let babica K LESKOVEC Trenja Sila spomina J KRANTZ' Mistralova hči J. CIMERMAN Zeleni grebeni H FAST Priseljenci K LESKOVEC Tesači P ZIDAR: Koliko morja je v zrnu soli W HARRISON: Lepa punčka B JUKIČ: Mavrica in kukavičja pesem J ZODERER: Lahinja G GARDONYI: Egerski junaki M ŽIGON: Leseni oklopnjak H ROBBINS: Ljubezen s tujcem F ŠETINC: Adam Gabrijel V, POLANŠEK: Sla po svobodi D STEEL: Usodna križanja Knjige za otroke: B PRETNAR: Pravljice bravljice Ž PETAN Pravljice za očeta Čudežni vednjak Afanti I CSUKAS: Ubogi Arhut Cmok J JOUBERT: Bela sova in modra miš K BRENK Kanghca kaše E UMEK Klatimaček Grof M JACOB: Zgodba o kralju Kabulu . .. S TARAPUZA Kako prikličeš zvezdo DOPISUJTE V LOGAŠKE NOVICE logaške NOVICE vabimo vas Filmski spored za junij PREGANJALCI DUHOV Reitman, gl. vi. D. Aykroyd, ameriška kriminalka NOČNA PATROLA, režija J. C Missiaen, glavne vloge G Lanvin, E. Mitchell, F. Ar-noul Politična kriminalka, v kateri so oblike mednarodnega terorizma Po dolgem času bomo videli spet junakinjo Moulin Rouga Fran-coise Arnoul 6. -8. ameriška komedija (GHOSTBUSTERS), r, I H. Ramis, B. Murrav Čudovita komedija o parapsiholoških iskanjih duhov Film prikazuje nekakšno zasebno družbo, ki se ukvarja z izganjanjem duhov Uspela kombinacija grozljivke in komedije, v kateri je veliko norčevanja iz znane ameriški institucionalnosti. 7. -8. ameriški pustolovski CONAN 2„ r. R, Fleischer, gl. vi. A, Schvvarzenegger, G. Jones. Ko /r uspel film - strip CONAN, so takoj posneti še drugi del Nekdanji misti r univerzum se bori spet proti zlu v osebi kraljice Tamaris V filmu nastopa tudi prva črna dama manckenskega sveta Grace Jones 10. italijanski pustolovski HČI DŽUNGLE, r. V. Lenzi, gl. vi S Slani, R Bigotti. Nekakšen ženski Tarzan Po letalski nesreči dekle odraste v džungli, potem pa pride poročnik Bradock ... 13-15 ameriški pustolovski MORSKI VOLKOVI, r. A. Me langen, gl vi. R Moore, G. Peck, D. Niven, T, Howard, B Kellerman Ena od inačic vojnega pustolovskega filma, v katerem ameriški in angleški oticir iščeta skrivnostni oddajnik, ki izdaja gibanja za vezmkov Kar blesteča igralska zasedba. Po dolgem Času bomo spet videli Gregorvja fecha. 14.-15 ameriška kriminalka UMAZANI INŠPEKTOR HA-RRY, r. in gl. vi. C. Eastvvood. »Trda" kriminalka, v kakršnih je nekoč le igral, zdaj pa jih Clint Eastvvood tudi režira Geslo filma je staro oko za oko. 17. ameriška grozljivka OBSEDENOST, r. D. Damiani, gl. vi. J. Olson, B. Young, R, Alda. Drugi film iz serije Amitvville. Grozljivka z demoni in strahovi, ki se naselijo v hiši miroljubne družine. 20-22 21-22 24 27-29 28-29 ameriška komedija KOLO SREČE, r. J. Landis, gl. vi. D Aykroyd, E. Murphy, R. Bellamy, J. L. Curtis. Izredno zabaven titm. v katerem igrata trenutno najbolj iskani ameriški igralec Eddv Murphy in Dan Aykroyd, ki ga bomo v tem mesecu videli še v IZGRANJALCIH DUHOV. Dobre komedije so res redke na naših platnih, ta je gotovo ena od njih. ameriški znanstveno fantastični ODISEJA 2010, r. P. Hyams, gl vi R Scheider, J Lithgovv, K. Dullea Drugi del ali bol/e nadaljevanje znamenitega Kubnckovega tilma o nastanku življen/a Devet let /e minilo od takrat, ko /e vesoljska ladja ostala na krožntci okrog Jupitra. Tisti, ki so videli prvi del. se bodo spomnili, kako so morali izkl/učiti misleči računalnik Zdai se vmešajo Rusi. ki skušajo izvedeti od ponovno usposobljenega računalnika, zakaj /e polef propadel ameriški pustolovski NEONSKA DŽUNGLA, ameriška komedija PROFESORJI SO ZNORELI, r A Hiller, gl. vi. N. Nolte, J. B. VVilliams, L. Grant. Komedija o tem. kako je mogoče na neki gimnaziji maturirati in ostali - nepismeni angleški pustolovski POKVARJENA DAMA, r. M. VVinner, gl. vi. F. Dunaway, A. Bates, J. Gielgud. Duhovit film o cestni razbojnici Imenitna igralska zasedba, ka\ več je skoiaj škoda posedati o filmu. KULTURNA KRONIKA 1. MAJ V GRAJSKEM PARKU. - Na že tradicionalnem prvomajskem srečanju se je zbralo veliko naših občanov. V slavnostnem delu so podelili srebrna priznanja Osvobodilne fronte in srebrne znake sindikata Kulturni del programa so izvedli člani dramske skupine Mladost, pihalni orkester in bob-narska skupina Odličen izbor tekstov in režijsko zasnovo je prispeval Marcel Štefančič. Omenimo še sceno, ki jo je zasnoval Igor Resnik Rovtarski fantje so na reviji nastopili prvič OBČINSKA PEVSKA REVIJA. - Revija pevskih zborov občine Logatec je bila letos 9 maja, ob dnevu zmage, v kulturnem domu v Gor Logatcu Na reviji je sodelovalo 6 zborov - Koncertni spored je začel Mešani pevski zbor iz Hotedršice pod vodstvom Matije Logarja, - Moški pevski zbor iz Rovt - zbor mladih, ki je to pot prvič pel na reviji in pritegnil pozornost z lepim zvokom; zbor vodi Janez Treven - Iz Rovt so pele tudi naše dobre znanke - zbor kmečkih žena, ki ostajajo zveste narodni oz ponarodeli pesmi; v Jakobu Kokalju imajo pevke dobrega pevskega učitelja. Logatec se je predstavil s tremi pevskimi sestavi: - z Moškim pevskim zborom, letošnjim 75-letnim jubilantom, pod vodstvom Primoža Sarka; - z Logaškim oktetom, ki ga vodi Janez Gostiša, in - z Mešanim pevskim zborom Društva mladih glasbenikov - z zborom, ki gre letos brez zadrege lahko predstavljat dosežke logaškega petja v Cankarjev dom; zbor vodi z odmevno uspešnostjo Zdravko Novak Med poslušalstvom sta spremljala pevsko revijo tudi muzikolog Cvetko Budkovič ter znani slovenski skladatelj Radovan Gobec V pokoncertnem srečanju zborovodij sta oba gosta priznala primerno dobro raven revijskega petja in primerno dober izbor skladb Posameznim zborovodjem pa sta dala dragocene napotke za nadaljnje uspešnejše delo GLEDALIŠKA PREMIERA V HOTEDRŠICI. - Že dobro desetletje se vr stijo letne premiere v Hotedršici. Potem, ko je daljši gledališki premor pretrgal Janez Zelene, je z mladimi upi nadaljeval Rudi Čamernik, ki je sredi aprila postavil na oder tudi letošnjo predstavo. To pot so se hotenjski gleda-liščniki odločili za dramsko besedilo Miša Kranjca Pot do zločina Besedilo temelji na socialnem motivu, na brezobzirnem ravnanju močnejšega, ki je vselej v človeški zgodovini imel oblast, tudi pravico in resnico po svoji podobi Dramo, ki ima več izrazitih značilnosti ljudske igre, so igralci z režiserjem upodobili dovolj dobro z nekaterimi zelo uspelimi izpeljavami kvalitetnih vlog, med katerimi je - seveda v najboljšem pomenu - izstopal Silvo Nagode v vlogi sodnika po volji močnejšega Dar mladih igralcev velja podpreti z večjo skrbjo za čistejšo zborno izreko Sicer velja predstavi priznati tudi izredno domiselno sceno, režiserju, igralcem in celotni ekipi pa iskrene čestitke. PODLAGA ZAKONSKE SREČE« Z GOSTUJOČIMI REPENTABORCI. - Resnično veseli smo bili večera, ki je napovedoval gostovanje mladih gle-dališčnikov iz pobratenega Repentabra v soboto, 3. maja, v kulturnem domu v Gor. Logatcu. Gostovanje je organizirala ZSMS občine Logatec. Uvodoma je Mešani pevski zbor DMG zapel tri pesmi, nato so se predstavili gostje z Aleševčevo iskrivo komedijo »Podlaga zakonske sreče« v režiji Draga Gorupa Gledalci so z veliko zanimanja sledili odrskemu dogajanju in pozdravili mlade igralce z navdušenimi aplavzi Primorski temperament se je radoživo združil v zapletih smešnega ljubosumja in v razpletih zdravih življenjskih spoznanj, da je v ljubosumju tragično gorje, v ljubezni pa resnična podlaga življenjske sreče KO SO SE OGLASILE SIRENE. - Letos so sirene 4 maja šestič naznanile trenutek Titove smrti. Na krajši komemorativni slovesnosti pred Muzejem revolucije v Ljubljani je tega dne pel Logaški oktet, medtem ko so ljubljanski pionirji položili cvetje k Titovemu spomeniku, pred katerim je govornik posebej poudaril moč Titove besede, Titove avtoritete, ki jo pogrešamo zlasti v teh časih zapletenih gospodarskih in medsebojnih odnosov. Maš Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Branka Novak, tehnični urednik Miro Leskovec, lektor Irena Lipovec. Številka žiro računa 50110-678-87486. Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.