Poštnina plačana v goiovini Sped. in abbon. post. - II Gruppo Katoliški i. Uredništvo in uprava: Ce n a : Posamezna štev. L 25 I ! Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Naročnina: Mesečno L 110 I Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Za inozemstvo : Mesečno L 190 n • aB Leto VI. - Štev. 7 Gorica - 18. februarja 1954 - Trst izhaja vsak četrtek Molotov noče popustiti Berlinska konferenca se bliža koncu, ne da bi rešila, kakor kaže, vsaj eno izmed nalog, zaradi katerih je bila sklicana. Tudi tretji teden berlinskih razgovorov ni prinesel v tem oziru kakega napredka. Morda se bodo sporazumeli glede kakega manj važnega vprašanja, morda bo prišlo do sporazuma glede konference o Koreji in Indokini, toda dve glavni vprašanji bosta ostali nereše-ni, to je nemško in avstrijsko vprašanje. Ne verjamemo namreč, da se bo Sovjetska zveza zadnji trenutek premislila ter popustila v svojih zahtevah, kajti ves potek dosedanjih berlinskih razgovorov kaže, Ja je prišel Molotov na berlinsko konferenco s trdnim namenom, da teh dveh vprašanj ne bo rešil, razen če bi zapadne velesile sprejele sovjetsko rešitev, česar pa gotovo ni pričakoval. Kakor rečeno ni prinesel pretekli teden nobenih uspehov, akoravno so imeli štirje zunanji ministri več tajnih sej, od katerih so mnogi veliko pričakovali, in akoravno je prišlo v razpravo tudi avstrijsko vprašanje, ki bi ga zunanji ministri, ako bi bilo na strani Sovjetske zveze le nekaj dobre volje, rešili lahko v par dneh. Toda pojdimo po vrsti! Na prvi tajni seji, ki se je vršila v ponedeljek 8. februarja, so se razgovarjali štirje zunanji ministri o azijskih vprašanjih. Podrobnosti teh razgovorov niso znane. Reuter poroča, da se je Bidault izjavil, da je Francija pripravljena razgovarja-ti se s pekinško vlado o Indokini, če pristane pekinška vlada nai to, da se teh razgovorov udeležijo tudi Pridružene države Vietnama, Laosa in Kambodže. Torkova seja, ki je bila zopet javna, se je pričela s poldrugournim govorom sovjetskega zunanjega ministra Molotova, ki je predlagal, naj bi namestniki zunanjih ministrov predložili v teku treh mesecev nemški mirovni načrt. Govoril je tudi o »katastrofalnem gospodarskem položaju« Zapadne Nemčije ter o odpravi okupacijskih stroškov, ki jih morajo Nemci plačevati. Molotov je ponovno poudaril, da je evropska obrambna skupnost nezdružljiva z evropsko varnostjo in da združena Nemčija ne bo svobodna v svoji izberi, ako se ne odpravi evropska obrambna skupnost. Za-padni Nemčiji je očital, da organizira svojo vojsko, ki ji poveljujejo Hitlerjevi generali, in da se zaradi tega ne čuti nobena evropska država in posebno nobena njena soseda varna pred njo. Končno je zahteval Molotov od zapadnih velesil, naj opustijo zamisel o evropski o-brambni skupnosti, ter naznanil, da bo predložil poseben načrt o evropski varnosti. Molotovu je bolj obširno odgovo- Foster Dulles pa je naglasil, da so o zapadnem pojmovanju evropske varnosti že dovolj jasno govorili in da je o tem vprašanju on sam že petkrat razpravljal. Sovjetski minister, je dejal končno Dulles, predlaga, da bi pustili Nemčijo osamlje- no sredi Evrope ter omejili njeno vojaško silo, kakor se je zgodilo v versaillski pogodbi po prvi svetovni vojni. Takega ravnotežja evropskih sil Združene države ne morejo sprejeti in zato menim, da so med nami in Sovjetsko zvezo glede pojmovanja evropske varnosti temeljne razlike in da ni nobenega upanja, da bi se mogli v tej stvari sporazumeti. Avstrijsko vprašanje r Božji program n Program božji je kratek, toda raz- Bogu v svojih dejanjih, mislih in ločen in nedvomljiv. Prvi paragraf željah. Izpopolnjevanje in oblaževa- tega programa je Kristusova zapoved: »Ljubi Boga z vsem srcem, z vso dušo, z vsem mišljenjem/« Ta zapoved terja od nas, da ohranimo v trdem, resnem in stalnem boju s svetom in svojimi strastmi, nje naše osebnosti v žaru božje milosti je pot k novemu življenju, ki nam jo nalaga prva božja zapoved. »Kdor nima Boga za svojega Gospoda , ima veliko gospodov.« Življenje nas uči to resnico: živimo v tisto božjo podobo, katero je Bog stalni nevarnosti, da zavladajo naše-v nas položil pri sv. krstu. Človeš- mu srcu razni maliki in morda še tvo ne bo nikdar doseglo take po- prav podli: oči, meso in napuh, polnosti, da bi ne bilo več treba vsa- Kdor na oltarju svojega srca ne ča-kemu posameznemu izmed nas, žila- sti več edinega, živega Boga, je po-vo se boriti, da ohrani božjo podo- stal igrača svojih strasti in mnenja bo v svoji duši in se bolj in bolj sveta. približuje svojemu Bogu. Zato je ta In človek, ki je v svojem srcu prva in poglavitna božja zapoved odstavil Boga, pride tako daleč, da tako veličastna, da je vredna naj- proslavlja kot narodne junake od večjih junakov. Slovenski fant mora naroda odpadlega Dežmana in od vedeti, da je katolicizem vera moč- vere ter naroda odpadlega Fisterja. nih in junaških značajev. Katolici- Tako daleč so prišli naši komunizem ustvarja največje in najpopol- sti. nejše osebnosti, ki ostanejo gospo- Zato je le v zvezi z Bogom mogo-dar ji svojega življenja in zapovedu- ča harmonična kultura' osebe, naro-jejo usodi. da in človeštva: kultura brez Boga Kaj je bilo lepšega na svetu ko pa ne daje nobenega jamstva, da se svetniki božji, možje in žene želez- ne sprevrže v pogubo, ne volje, polni ljubezni in duha ne- Bog je trdnjava vseh vzorov: Bog sebičnega žrtvovanja za revne in po- je jamstvo prave svobode; v Bogu trebne v človeški družbi. Treba je je ključ do prave značajnosti in trd-vztrajno in žilavo ostriti silo razu- ne zvestobe, ki prestane vse viharje ma, moč volje in plemenitost srca. in preizkušnje življenja. Katoličani premalo poznamo živ- Naš list hoče značajnih moz, fan-Ijenjsko in kulturno moč katolici- tov in deklet, zato je zasidral svoje zrna, zato smo tako slabi kristjani delo na granitno skalo, na Boga in in tako malo ponosni na božji nauk. njegovo Cerkev. Armada slovenskih Katoličani bodo morali vedno bolj značajev bo neporušen temelj slo-spoznavati in živeti polnost hozje venski družini in slovenskemu na-resnice in vsak posameznik bo mo- rodu. i bolj in bolj podoben postajati Janez 1 Ruski varnostni načrt . resn I ral Molotov je privlekel na petnajsti seji berlinske konference (11. febr.) nov evropski varnostni načrt na dan. Predlagal je namreč sklenitev splošnega evropskega obrambnega pakta, ki bi prestavil, ako bi bil sprejet, železno zaveso iz sredine Evrope na atlantsko obalo. Ta pakt bi moral trajati 50 let ter zajeti vse evropske države brez ozira na njihovo socialno ureditev. K temu paktu bi pristopili obe Nemčiji še pred združitvijo z enakimi pravicami. Podpisniki tega pakta bi se obvezali, da se bodo vzdržali vsakega medsebojnega napada in da se ne ril Bidault, ki je še enkrat zagotovil bodo zatekli h grožnjam in uporabi C . • . i • : Kn 7ilmi7Pna Voin«lrr» oil^ H L_„„..1! Li nn tmJI rlo Sovjetski zvezi, da bo združena Nemčija popolnoma svobodna, da sprejme ali zavrže evropsko o-brambno pogodbo, in da zapadne velesile ne mislijo naložiti, združeni Nemčiji nobenih obveznosti. Nain se Predlaga, je nadaljeval Bidault, da °Pustim0 evropsko obrambno skup-n°st, mi pa nismo predlagali Sov- jetski zvezi, da mora kaj opustiti. Predlagajo nam, da bi dali, ne da 1» nam oni kaj dali. Glede sovjetskega predloga, da bi izdelali namestniki zunanjih ministrov načrt nemške mirovne pogodbe, je Bidault vprašal, kako da je mogoče, da bi namestniki ministrov dosegli to, česar celo ministri ne morejo ^oseči. Zakaj bi zamenjali osebe, *_»e spremenimo političnih stališč? rasa®je je treba vzeti odločno v res, sicer ne bo prinesla konferenca nobenega pozitivnega uspeha. vojaške sile. Obvezali bi se tudi, da ne bodo sklepali vojaških zvez in sporazumov, ki bi nasprotovali namenom tega pakta. I odpisniki bi morali nadalje povabiti vladi Združenih držav in Kitajske ljudske republike, da bi poslali svoje zastopnike kot opazovalce pri organizacijah, ki bi se ustanovile v okviru tega pakta. Molotov je nasvetoval nato še sledeče začasne ukrepe, ki bi jih bilo treba izvesti še pred sklenitvijo nemške mirovne pogodbe in pred združitvijo obeh Nemčij. Ti ukrepi bi bili: Istočasen umik vseh zasedbenih čet v roku šestih mesecev, razen omejenih in sporazumno določenih vojaških oddelkov. Štiri vele* sile bi ohranile pravico poslati svoje sile znova v Nemčijo, ako bi bila v nevarnosti varnost enega; ali drugega dela Nemčije. V obeh nem- ških republikah hi se ustvarile policijske sile, ki bi bile pod nadzorstvom štiričlanske kontrolne komi-sije. Namen sovjetskega varnostnega načrta je dovolj jasen. Sprejeti ta načrt bi pomenilo izločiti Združene države iz Evrope, uničiti atlantski pakt ter izročiti vso Evropo sovjetskemu vplivu in oblasti. Zato je razumljivo, da so ta sovjetski načrt zapadni ministri odločno zavrnili. Tako je na pr. Foster Dulles poudaril, da je sovjetski načrt glede Nemčije v bistvu istoveten z onim, ki ga je sovjetska vlada že predložila in ki izpostavlja Zapadno Nemčijo in večji del zapadne Evrope vsakemu zunanjemu napadu. Na trditev Molotova, da je udeležba Združenih držav pri obrambi Evrope vzrok razdelitve evropskega kontinenta, je Dulles poudaril, da se je ta delitev začela že takrat, ko je Sovjetska zveza raztegnila svojo oblast čez neizmerno ozemlje, ki obsega tretjino človeškega rodu. Dulles je spomnil pri tem tudi na pogodbe medsebojne pomoči, ki jih je Sovjetska zveza sklenila z Estonsko, Litvo in Letonsko. Te pogodbe so se glasile podobno kakor novi sovjetski evropski obrambni pakt. Garantirale so namreč neodvisnost in nedotakljivost imenovanih držav. Kar se je zgodilo v teh treh baltiških državah in pozneje drugod, to je ustvarilo sedanjo razdelitev Evrope. Sovjetski predlog o evropskem o- Še pred začetkom berlinske konference se je na splošno govorilo, da bo prišlo na njej vsaj do rešitve avstrijskega vprašanja. Avstrijci čakajo na podpis mirovne pogodbe že dolgih devet let. Namestniki štirih zunanjih ministrov so se že zdavna sporazumeli o glavnih vprašanjih te pogodbe, ostalo je nerešenih le nekaj členov, o katerih bi se lahko v najkrajšem času zmenili. Zato je razumljivo, da so bili Avstrijci polni najlepših upov, da jim prinese berlinska konferenca težko pričakovano neodvisnost in prostost. Zasedanja štirih zunanjih ministrov, ki so razpravljali o avstrijskem vprašanju, se je udeležil tudi avstrijski zunanji minister Figi, ki je v kratkem govoru prosil štiri zunanje ministre, naj vrnejo Avstriji neodvisnost ter pokažejo s tem celemu svetu svojo dobro voljo. Figi je govoril na kratko o vsebini pogodbe ter prosil za omiljenje nekaterih gospodarskih določil. Molotov je sprejel nekaj Figlovih zahtev gospodarske- Razgovori o Daljnem vzhodu V četrtek popoldne in v petek zjutraj so se štirje zunanji ministri zopet zbrali k tajni seji ter razpravljali o azijskih vprašanjih. A-koravno niso znane podrobnosti teh razgovorov, se vendar govori, da je Dulles predlagal, da bi štiri velesile sklicale konferenco o Koreji. Te konference bi se udeležila rdeča Kitajska skupno s predstavniki Severne in Južne Koreje in ostalih držav, ki so se borile na Koreji. Če odgovarja ta vest resnici, bi to pomenilo, da so Združene države spremenile svoje stališče o korejski konferenci. Prej so namreč vztrajale na tem, da se morajo udeležiti te konference obe stranki ločeno med seboj, to je na eni strani rdeča Kitajska, Severna Koreja in Rusija, na drugi strani pa države, ki so se borile na strani Južne Koreje in Združenih narodov. Molotov je baje zahteval, da bi bila rdeča Kitajska všteta med velesile, ki bi sklicale to konferenco. Tega se pa zapadne velesile branijo, vendar se zdi. da ni v tem vprašanju takih zaprek, ki bi jih ne mogli odstraniti. Zato ni izključeno, da bo prišlo vsaj v tem vprašanju do kakega sporazuma. Sporazum o sklicanju korejske konference in morda tudi o sklicanju konference o Indokini, ki je posebno Francozom pri srcu, bo najbrže edini uspeh berlinske konference, posebno ker je propadlo vsako upanje na rešitev avstrijskega vprašanja. brambnem paktu je zavrnil tudi Bidault, ki je poudaril, da ta pakt ne izpodkopnje samo evropsko o-brambno skupnost, ampak tudi a-tlantski pakt, ki je temelj francoske varnosti. Moskovski načrt se ne omejuje samo na to, da bi nevtraliziral Nemčijo, temveč hoče nevtralizirati vso Evropo. Bidault je nato izjavil, da ne nasprotuje misli o kolektivni varnosti, a je pristavil, da tu ne gre za izključno evropsko vprašanje. Predno je mogoče ustvariti kak evropski varnostni sistem, je treba rešiti nemško in avstrijsko vprašanje. Končno je spregovoril še Anthony Eden, ki je zavrnil sovjetski predlog ter med drugim poudaril, da je atlantski pakt temelj britanske poli* tike, obenem pa zagotovil Sovjetski zvezi za slučaj nemškega napada britansko pomoč na podlagi anglo-sovjetske pogodbe, ki sta jo leta 1942 on in Molotov podpisala. ga značaja, toda stavil je glede rešitve avstrijskega vprašanja nove pogoje, ki jih ne morejo ne Avstrija ne zapadne velesile sprejeti. Molotov je predlagal, naj bi namestniki zunanjih ministrov izpopolnili v roku treh mesecev načrt avstrijske mirovne pogodbe. To pomeni, da bi se rešitev avstrijskega vprašanja odgodila najbrže na ne-dogleden čas. Po sovjetskem načrtu bi se morala Avstrija zavezati, da ne bo vstopila nikoli v kako vojaško skupino držav, ki bi imela napadalne namene napram eni ali drugi državi, ki so se borile zoper Hitlerja in njegove zaveznike. Avstrija bi se morala nadalje obvezati, da ne bo pustila zgraditi na-svojern ozemlju vojaška oporišča in da ne bo dovolila vstopa na svoje ozemlje vojaškim opazovalcem tujih držav. Da se onemogoči vsak Anschluss Avstrije s strani Nemčije, bodo o-stale zasedbene sile v Avstriji do sklenitve nemške mirovne pogodbe. Te sile ne bodo imele zasedbenega značaja in se tudi ne bodo smele vtikati v avstrijske politične zadeve. Obenem je treha rešiti tržaško vprašanje v smislu, da ne bo mogel nihče uporabljati Trst in njegovo ozemlje kot vojaško oporišče. Molotov je torej združil rešitev avstrijskega vprašanja z rešitvijo nemškega in tržaškega vprašanja. Očital je nadalje Angliji in Združenim državam, da nista izpolnili svojih obveznosti glede italijanske mirovne pogodbe ter da sta spremenili Trst v vojaško oporišče. Molotovu je odgovoril Anthony Eden, ki je predlagal, da je treba skleniti avstrijsko mirovno pogodbo že na berlinski konferenci ter se takoj sporazumeti o nerešenih in spornih točkah to pogodbe. Zahte-■ val je tudi, da bi se smel udeleževati teh razprav tudi avstrijski zunanji minister Figi ter dostavil, da ni treba čakati, da bi bila rešena prej druga vprašanja, ki nimajo z avstrijskim vprašanjem nobene zveze. Za takojšnjo rešitev avstrijskega vprašanja se je zavzel tudi Foster Dulles, ki je izjavil, da ne vsebuje rešitev tega vprašanja nobenih tež-koč. Gre, je dejal Dulles, da damo Avstriji to, kar smo ji obljubili pred desetimi leti, to je njeno neodvisnost. Treba je, da se odzovemo klicu avstrijskega zunanjega ministra iz različnih razlogov. Avstrija je bila prva Hitlerjeva žrtev; poleg tega je potrebno, da izbrišemo žalostni spomin na dolge razprave o tem vprašanju ter da priznamo izredne napore, ki jih je avstrijsko ljudstvo pokazalo pri obnovi svoje države. Kot zadnji se je oglasil Georges Bidault, ki je podprl stališče Edena ter izjavil, da bi ne smeli vezati avstrijsko vprašanje z vprašanji, ki nimajo z njim nikake zveze. Bidault je končno dejal, da se pridružuje želji Leopolda Figla, da bi avstrijsko ljudstvo doseglo čim prej svojo popolno neodvisnost. O avstrijskem vprašanju so razpravljali štirje zunanji ministri v petek popoldne in naslednje dni, toda kaže, brez vsakega uspeha. Molotov se ni dal prepričati ter je vztrajal pri svoji zahtevi, da morajo ostati zasedbene čete v Avstriji do sklenitve nemške mirovne pogodbe in da je treba obenem rešiti tržaško vprašanje. Berlinsko konferenco bodo zaključili v četrtek 18. februarja. Če ne bo spremenil Molotov do takrat svojega dosedanjega zadržanja, bo doživela berlinska konferenca nedvomno svoj popolni neuspeh. Za dostojno praznovanje Marijinega leta med nami J. Iz osnovne misli, da Marija terja pravico svojega Sina — Kristusa, se poraja naša dolžnost apostolata. Katoliške akcije skoraj nikjer med Slovenci nič ni in marsikomu, ki sicer hodi k maši, se niti sanja ne o njej. Tudi v tem letu ne bomo mogli storiti čudeže z njo. Toda možno je vsaj to, da se Marijini častilci potrudijo, da privabijo k marijanskim pobožnostim čim večje število vernikov. S tem so že opravili lepo delo apostolata. Kadar se kdo približa Mariji, že Ona sama opravi svoje: dušo omehča in potrka na njeno vest ter vrne izgubljenca svojemu Sinu. Že za dobro izvedbo marijanskih manifestacij bo treba veliko delavcev in dela. Prilik za apostolat pa je kolikor hočete. Naj bi bil apostolat res postavljen v program tega leta za vsakogar, ki hoče osebno počastiti božjo Mater. Z apostolatom jo bo najbolj zvese- Ul. 2. Pred zunanjo akcijo in pred zunanjimi manifestacijami gre molitev — in zopet rečem molitev. Naj bi postavili v program marijanskega leta na primer obnovo molitve rožnega venca po družinah. Ne samo obnovo, kjer je bil opuščen. Tudi kaj novega! Zakaj ne bi na primer poskusili pridobiti otroke za portugalsko navado treh fatimskih vidcev: molitev rožnega venca na paši — ali kjerkoli se otroci dolgočasijo, v skupinah ali posamič! Rožnemu vencu bi bilo primerno tudi v cerkvah dati višje mesto, takšno, kakršno ima v stari Sloveniji. Pri nas se utihotaplja slabokrvna italijanska navada, da se nedeljske in prazniške večernice (popoldanske pobožnosti J omejujejo na kake pete litanije, ki jih pojejo na koru in se verniki v cerkvi pri njih dolgočasijo, rožni venec pa se prepušča starim ženicam po blagoslovu. Ponekod ga molijo pred litanijami, zato zopet zelo »slabokrvno« (po italijanski modi), brez duhovnika, brez Najsvetejšega, brez vse zunanje slovesnosti. Zakaj lezemo nazaj v »pustosts pobožnosti, namesto naprej v večjo živahnost in večjo slovesnost? Rožni venec naj bi se molil za vso cerkev pred izpostavljenim Najsvetejšim! Za poživitev in spremembo ga bomo kdaj molili po starem, kdaj drugič pa s pevskimi vložki vmes, tretjič pa bomo uredili tako, da ga molijo izmenoma otroci s svojim zvonkim in razločnim glasom in odrasli verniki, torej v dveh zborih, zlasti kjer duhovnik ne zmore dovolj glasnega in razločnega recitiranja. Nobene škode, če se v izogib dolgosti litanije le molijo rajši kot pojejo. Ni vedno res, da je petje dvojna molitev. Pri počasni, razločni molitvi je duh bolj zbran kot pri petju. Za petje tudi nimajo vsi posluha in zopet ni res, da nepevci lahko v duhu »molijo« ob poslušanju petja. To velja morda pri ljudskem petju, ne pa pri zborovskem, ker po navadi zborovski pevci luko nerazločno izgovarjajo in še orgle zraven duše besede, da ni mogoče razumeti besedilo pesmi, da bi mogel poslušalec svoje misli navezati nanje. Kadar bi bil rožni venec zaradi drugih molitev pri večernici res predolg, zakaj bi opustili vsega? Naj bi se odmolila vsaj ena desetka, da se verniki privadijo, da rožni venec nekako spada k vsaki ljudski pobožnosti. Marijansko leto daje tudi večjo pobudo, da rožni venec bolje spoznamo, kako se moli, namreč premišlje-vaje, da ne postane tako dolgočasno žaganje, kakor nam je bil otrokom, ko še nismo vedeli, da ni potrebno paziti na besede, ampak da se lahko zamislimo v sveto deželo, v Betlehem, Nazaret, Jeruzalem in v duhu gletlamo prizore, ki smo jih poznali iz veroučnih ilustracij ali s križevega pota. 3. Ali so vse slovenske župnije posvečene brezmadežnemu Srcu Marijinemu? L. 1942 je bil ves svet posvečen in tedaj je bilo priporočeno, naj se taka posvetitev opravi še posebej za vsako škofijo in zlasti za vsako župnijo. Ljubljanska škofija je to izpolnila s pravo slovensko vestnostjo in lepoto po vseh svojih župnijah in 31. maja 1943. še za vso škofijo skujta j v Ljubljani z znano slovesnostjo, ki je trajala od dveh popoldne do osmih zvečer. Letošnje leto je kaj primerno za posvetitev ali obnovitev jrosvetitve v vsaki župniji, morda v vsaki družini. 4. Iz fatimskih prikazanj in Marijinih naročil se je razvila pobožnost prvih sobot. Tudi teh še nismo povsod uvedli. Letos je privilegirana celo vsaka sobota v tednu. Ali jih izkoriščamo? 5. Šmarnične pobožnosti so že dobro vpeljane v slovenskih krajih, poživitve pa potrebujejo oktobrska roženvenska opravila. 6. Če nas Marijin apostolat pravzaprav vodi k Jezusu, tedaj je letos kaj primeren čas, da se uvedejo prelejte pobožnosti — ■»vrtnice* v mesecu juniju na čast Srcu Jezusovemu in po njegovih namenih (spreobrnjenje grešnikov, zadoščevanjej. Kdor jih je poskusil celo v slabi fari, ima izkušnjo, da se obnesejo. Prinesle bi ogromno blagoslova. 7. Devici Mariji bo gotovo ljubo, če se v njenem letu poživi in dvigne liturgično gibanje, večja povezanost vernikov z bogoslužjem, predvsem pri sv. mašah. 8. Kratkih obiskov Najsvetejšega v cerkvah smo Slovenci tudi premalo vajeni. Ali ne bi mogli vsaj otroke privaditi na to? Ko gredo mimo cerkve, je tako malo, če tri minute žrtvujejo za kratek obisk, kratko molitev pred tabernakljem. Taki obiski bi več zalegli kakor vse rože in sveče, ki jih darujejo in prižigajo ljudje po cerkvah iz zelo »kupčijskih«. nagibov, kadar jih tišči kaka nadloga, za časne potrebe in podobno. 9. Zelo potrebno in primerno bi bilo v tem letu tudi več pridigati o Kristusovem trpljenju, ki ga ljudje premalo sistematično poznajo. 10. Najgloblje je seveda in najbolj temeljno zakramentalno življenje. V Marijinem letu se mora prejemanje sv. obhajil povečati in tu dajejo lepo priliko in pobudo prvi petki, ki so tudi premalo znani ljudem. Paulus Marianus 2. predpostna PRILIKA O SEJAVCU IN SEMENU Ker se je pa zbirala velika množica in so iz mest prihajali k njemu, je povedal v priliki: »Sejavec je šel seme sejat. In ko je sejal, ga je nekaj padlo poleg pota in je bilo pohojeno in ptice neba so ga pozobale. Drugo je padlo na skalo; in ko je pognalo, je usahnilo, ker ni imelo vlage. Drugo je padlo v sredo med trnje; in trnje, ki je z njim zrastlo, ga je zadušilo. Drugo je padlo na dobro zemljo in je zrastlo ter obrodilo stoteren sad.a Ko je to govoril, je zaklical: »Kdor ima u-šesa za poslušanje, naj posluša/« Njegovi učenci pa so ga vprašali, kaj pomeni ta prilika. On jim je rekel: »Vam je dano razumeti skrivnosti božjega kraljestva, drugim pa se daje v prilikah, da gledajo, pa ne vidijo, in poslušajo, pa ne razumejo. Prilika pa to pomeni: Seme je božja beseda. Kateri so poleg pota, so tisti, ki poslušajo, nato pa pride hudič in vzame besedo iz njih srca, da ne verujejo in se ne zveličajo. Kateri so na skali, so tisti, ki z veseljem sprejmejo besedo, kadar jo slišijo, — pa nimajo korenine: nekaj časa verujejo, ob času skušnjave pa odpadejo. Seme pa, ki je padlo med trnje, so tisti, ki slišijo, pa gredo in se v skrbeh in bogastvu in nasladnostih življenja zaduše in ne obrode sadu. Ono pa, ki je v dobri zemlji, so tisti, ki besedo slišijo in ohranijo v dobrem in plemenitem srcu ter obrode sad v potrpljenju. « (Luk. 8, 4-16). Beseda božja je vedno polna življenjske moči. Je pa res, da lahko veliko vnanjih vzrokov zaduši njeno rast in rodovitnost. Jezus Kristus je naštel tri vzroke, ki v Palestini največkrat uničijo setev; s lem je Gospod simbolično označil trojno dušno razpoloženje, ki običajno ovira ali celo zaduši delo božje besede v naših dušah. So ljudje, ki samo površno in raztreseno kdaj pa kdaj poslušajo besedo božjo. Večkrat jo poslušajo samo kot prijetno muziko, ki ostane samo v ušesu, v globino duše pa ne pride. Tako božji nauk ostane samo na površju in vsak najmanjši vzrok izbriše iz spomina vse dobre učinke božje besede. Drugi pa poslušajo evangelij z veseljem in navdušenjem: Spoznajo tudi da je ta nauk lep, tolažilen in vzvišen. Vendar do tega ne pridejo, da bi si postavili božjo besedo za merilo svojega vsakdanjega življenja. Božja beseda je sicer prišla v njih srca, vendar ni mogla zmajati njih volje. Trenutno navdušenje in mogoče kak dober sklep uniči najmanjša preizkušnja, kakor sončni žarki posuše v enem dnevu rastlino, ki ni pognala v zemljo svojih korenin. So pa še tretji, ki božjo besedo cenijo, jo z veseljem poslušajo in jo celo poskušajo napraviti za merilo svojega življenja; taki ljudje dajo na prvi pogled veliko upanja. Žalibog pa se upanje kmalu spremeni v razočaranje: ti ljudje hočejo združiti posvetnost z Bogom. Služiti želijo Bogu in hudiču. Njih duša sprejme brez razlike vse nauke, pa naj bodo od Boga ali pa od hudobnega duha. Tako se z njimi kmalu zgodi, da užitkaželjnost, napuh in druge slabosti zadušijo vse dobre sklepe. Ti ljudje so podobni drevesom, ki sicer cveto, vendar nikdar ne obrode sadov. Tretji skupini poslušalcev pripada danes zelo veliko katoličanov. To so predvsem tisti, ki so v besedah katoličani, še hodijo k sv. maši, poslušajo pridige in si celo sami priskrbe dobrega verskega čtiva. Vendar pa je njih nesreča v tem. da poslušajo tudi nasprotnike in jim dajo prav. Počasi in nevede pridejo do tega, da hudič s svojimi lažmi, ki so skrite pod videzom resnice, popolnoma pridobi njih duše. To žalostno dejstvo smo lahko ugotovili med našimi sonarodnjaki zadnja leta: iz dobrih katoličanov so se spremenili v zagrizene sovražnike Cerkve, ker so lahkomišljeno poslušali hudiča in njegove preroke. Nedeljski sv. evangelij nudi nam vsem velik opomin. Ako namreč želimo ostati dobri katoličani, moramo gledati na to, da bo božja beseda pognala globoke korenine v naših dušah. Dobre sklepe, katere bo rodila božja beseda v naših dušah, moramo potem zalivali z milostjo božjo, katero nam Bog podeli v svetih zakramentih in predvsem v sv. spovedi in v sv. obhajilu. Ker je toliko nevarnosti, da hudobni duh in svet v nas zatreta sadove božje besede, je dolžnost vsakega katoličana, da zavrača od sebe in od drugih vse, kar bi moglo škodovati rasti božjega semena v nas. Iz življenja Cerkve DOBROTNIKI BEGUNCEV Po vsej Belgiji nadaljujejo z iskanjem dobrotnikov, ki bi se posebej posvetili kaki osebi, ki se nahaja v zbiralnih begunskih taboriščih. Že 8.000 dobrotnikov je stopilo v stik s prav toliko potrebnimi begunci, katerim potem pomagajo po svojih močeh. Poseben osrednji odbor prevajalcev pisem olajšujo dopisovanje med osebami različnih jezikov. Tudi v Franciji se razširja tovrstna pobuda. Prvi mesec so nabrali 1.000 dobrotnikov. Dobrotnikom so dali ime boter. RDEČE KATEHISTINJE S pričetkom šole v novem letu so slovaške komunistične oblasti določile posebne katehistinje za pouk verouka na šolah. Oblasti pravijo, da hočejo razbremeniti duhovnike, ker imajo preveč dela. Resnica pa je čisto drugačna. Duhovnikom hočejo tako zapreti pot do mladine, da je ne bi sami poučevali v krščanskem nauku, /a katehiatinje so dodelili namreč same preizkušene komunistke. Od teh Obiskuje srednje šole 600.000 učencev. Tako visoke številke niso še nikoli dosegli. Na katoliških šolah poučujejo v veliki večini redovniki in redovnice. Na deset redovnikov pride sedaj 1 laični u-čitelj. Vendar število učencev bolj narašča kot število redovniških učnih moči. Zato bodo morali privzeti vedno več laičnih učiteljev. USPEHI NA FORMOZI Misijonsko delo na otoku Formozi obeta v zadnjem času bogate sadove. Število katoličanov se je zelo dvignilo. Naraslo je tudi število duhovnikov zlasti zato, ker mnogi iz Kitajske izgnani misijonarji odhajajo na Formozo. KARDINAL GRACIAS V PAKISTANU Ko je prišel indijski kardinal Gracias na obisk v prestolnico Pakistana, mu je visoki komisar Indije priredil svečan uraden sprejem. Pri sprejemu so bili tudi zraven pakistanski ministrski predsednik Mohamed Ali, guverner vzhodnega Pakistana, sodniki vrhovnega sodišča in člani diplomatskega zbora. SLOVEČI ŠVICARSKI ZDRAVNIK JE REŠIL SV. OČETU ŽIVLJENJE V ameriškem časopisu »Sunday Dispatch« so te dni objavili vest, da je sv. očetu rešil življenje 72-letni sloveči švicarski zdravnik dr. Paul Niehans s pomočjo neke svoje tajne terapije. Zdravstveno stanje sv. očeta se je v resnici zboljšalo, tako da smo ga lahko v nedeljo zvečer slišali po radiu, ko je ob priliki dneva za bolnike v marijanskem letu govoril bolnikom vsega sveta. V njegovem glasu se je še čutila oslabelost, a bil je dovolj jasen, da so ga vsi lahko slišali. Njegov govor je nadaljeval radijski napovedovalec. Papeževe vzvišene besede o pomenu trpljenja so gotovo vlile v srca vseh bolnikov veliko tolažbe in upanja, a brez dvoma tudi čustvo hvaležnosti do sv. očeta, ki v svoji bolezni ni pozabil drugih trpečih svojih otrok. ŠKOF SHEEN, NAJBOLJŠI GOVORNIK Tisoč kritikov in ravnateljev televizijskih oddaj je izjavilo, da je msgr. Sheen. pomožni newyorški škof, najboljši govornik za televizijske oddaje. NAGOVORI ZA BOLNIKE Ravnateljstvo italijanskega radia je povabilo patra Marijana iz Turina naj bi vsako prvo soboto govoril bolnikom o Mariji. Tako bi bili tudi bolniki vključeni k praznovanju marijanskega leta. BOŽJE ZAPOVEDI V PUSTNEM ČASU škof v Rottenburgu v Nemčiji je v pastirskem pismu opozoril svoje vernike, da veljajo božje zapovedi tudi v pustnem času. V pismu omenja težke razmere, v katerih živijo številne družine in tisoči beguncev; navaja problem nemškega in svetovnega miru in se vprašuje, kako je mogoče v takih časih praznovati pustni čas. Denar, ki bi ga zapravili z nepotrebnim veseljačenjem, naj i raje porabili za pomoč potrebnim. VERSKI POLOŽAJ V AFRIKI Iz daljšega študijskega potovanja po Afriki se je pred kratkim vrnil v Belgijo pater Maurice Craynest, vodja propagandnega oddelka misijonske družbe Belih očetov. Prepotoval je skoraj vso Afriko. Preučeval je razpoloženje črncev do katoliške Cerkve in možnosti za misijonsko delo r današnjih razmerah. Prišel je do naslednjih zaključkov: po vsej Afriki se vidi težnje domačinov, da bi zapustili poganstvo in si izbrali boljšo zamisel življenja. To razpoloženje dobro izrablja islam, ki sprejema nove pripadnike brez vsake globlje priprave, kakor jo zahteva katoliška vera. Mohamedanska vera je za Afričane zelo privlačna tudi zato, ker ima za podlago materialistično pojmovanje življenja. Zato mora biti katoliška Cerkev vedno na delu, zlasti ker je vsa Afrika v vrenju. Črnci se vsak dan bolj zavedajo samih sebe. Trenutno še ni kakšnega skupnega gibanja za svobodo Afrike, a lahko vsak čas nastane. Misijonarji se morajo truditi, da ustvarijo med čmci novo družbo, v kateri jim bo zagotovljena potrebna veljava in važnost. Pri tem se bodo morali Skrbno izogibati vsega, kar bi oviralo nastajanje pravih krščanskih odnosov v duhu pravičnosti in ljubezni. OČIVIDNA POMOTA Trinajstleten deček je prišel pred sodišče za mladoletne v Dunstaple v Angliji. Obtožen je bil, da je ukradel pištolo na stisnjeni zrak. Deček se je zagovarjal, da je hotel streljati na moža, ki je spremljal mamo. Ko je sodnik zahteval, naj bolj pojasni položaj, je med jokom povedal: »Hotel sem samo, da bi se mama in papa vrnila skupaj. Mama je sedem ali osem tednov hodila z nekim drugim moškim in mene je bilo tako sram.« Sodišče je odločilo, da gre deček v vzgo-jevalni zavod. To novico je razširila agencija »Associated Press«. Vatikanski list »L'Osservatore Romano« pa dostavlja k tej notici: Tu gre za očividno pomoto. Sodišče je gotovo odločilo, da gre mati v poboljševalnieo! Tri leta mučeništva v »Dolini smrti" BANKA ZA OČI Škof mesta New Orleans msgr. Rummel vzpodbuja vernike v svojem pastirskem pismu, naj se vpišejo v banko za oči. To plemenito dejanje obstoji v tem, da kdo prostovoljno dovoli, da mu takoj po njegovi smrti vzamejo oči in jih pošljejo o-menjeni banki, ki jih uporablja za pomoč slepcem. MARIJANSKO LETO V PALESTINI V Jeruzalemu v državi Izrael so ustanovili odbor za praznovanje marijanskega leta. Kot prvo versko manifestacijo je odbor organiziral veliko nočno procesijo v Ilajfi. V mestu ni bilo še nikdar take procesije. Odbor pripravlja romanje v Nazaret za praznik Marijinega oznanjenja 25. mar-Ca in na Karmelsko goro 2. maja. KATOLIŠKE ŠOLE V AMERIKI Odbor ameriške Katoliške akcije sporoča, da število učencev na katoliških šolah stalno narašča. V tekočem šolskem letu obiskuje 5,700.000 učencev katoliške šole. Po več kot štirih letih internacije v nekem komunističnem taborišču v Severni Koreji se je pred kratkim vrnilo nekaj nemških benediktincev. O svojem trpljenju v »Dolini smrti«, kakor so komunisti sami krstili taborišče, ki leži v divjini, kakih 100 km južno od reke Yalu, so pripovedovali raznim dopisnikom svetovnih listov. Iz te njihove pripovedi posnemamo: Neke temne noči, skoro 14 mesecev pred izbruhom korejske vojne, jih je severnokorejska tajna policija nepričakovano aretirala. Devetinšestdeset jih je bilo, nekateri od njih so že po 30 let na Koreji. Aretacijo so opravičevali s pretvezo, da bi radi poskrbeli za njihovo varnost in jim zagotovili »versko svobodo«. Guvorili so o nevarnem »obdobju in položaju«, ki je menda napočil. Kot »versko svobodo« pa so si seveda predstavljali, da se bodo vseh sledov vere čimprej iznebili. Pa tako se ni zgodilo le tem benediktincem. V pjongjanški ječi se je znašlo tisti teden na stotine redovnikov in redovnic, ki so delovali v Severni Koreji. Tri mesece so bili tam, natlačeni po 20 v eni sobi. Odvzeli so jim redovniška oblačila, molitvenike in vse kar soi imeli svojega. O ma-ševanju ni bilo govora, skupna molitev rožnega venca je bila prepovedana. Vsak je dobil po en četrt kilograma ž.iveža na dan in to v glavnem le fižol in krompir. Ob taki prebrani je bil stradež njihov vsakdanji spremljevalec. Nekemu škofu in sedmim vodilnim nemškim benediktincem usoda ni bila naklonjena. Obtožili so jih «sabotaže in drugih velikih zločinov proti ljudstvu« in jih najprej oddelili v posebne celice. Nekaj dni smo ob vsaki uri, podnevi in ponoči, slišali njihove korake, ko so jih vodili na zasliševanja. Kasneje teh korakov ni bilo več slišati in slutili smo, da so jih odpeljali v smrt. Sele sedaj, v Nemčiji, so dobile te naše slutnje trdno potrdilo — pripovedujejo rešeni benediktinci — ko smo zvedeli, da je že pred tremi leti neki francoski redovnik odkril trupla prav onih nesrečnežev med trupli 3.000 civilnih n- jetnikov, ki so jih rdeči pobili, predno so čelo Združenih narodov zasedle Pjongjang. Iz pjongjanške ječe so kasneje 42 redovnikov in 20 redovnic odpeljali v »Dolino smrti«. Tam so ostali potem poldrugo leto. Ko pa so čete Združenih narodov r MacArthurjevi ofenzivi leta 1950 prodrle skoro prav do te doline, so jih prepeljali v Mandžurijo. Strahotna je bila ta pot, pripoveduje eden preživelih benediktincev. Samo ponoči smo korakali, da smo prišli 'kakih 100 kilometrov daleč do reke Yalu. Bilo je to pozimi in v najhujšem snežnem inetežu smo šli po lesenem mostu preko reke. Z nami je šlo na stotine korejskih političnih jetnikov. Potem so nas kitajski komunisti pustili tri noči zmrzovati na nekem mand-žurskem polju. Očividno nas niso marali sprejeti in morali smo nazaj. " Takrat so se čete Združenih narodov že umaknilo in vrnili smo sc v »Dolino smrti«. Sedaj so jih rdeči oblastniki uporabljali za delo. Prav tako, kot so nekoč v petem stoletju njihovi prvi bratje postavljali opatijo na Monte Cassinu, je sedaj teh 62 redovnikov in redovnic zgrabilo za zidarsko orodje. Ko so prišli, so se nastanili r ruševinah, ko so odšli, je ostalo za njimi celo naselje. Vso okolico so na novo obdelali in pustili rdečim oblastnikom polne shrambe. Sami so pa stradali in si ai»° smeli vzeti od živeža, ki so ga pridelal® njihove roke. Od trpljenja in pomanjkanja je v tem času umrlo 17 redovnikov in dve redovnici. Sredi novembra lani so vse preživele premestili v neko zbirališče. Tam so jim dali nove obleke in jim nekaj dni vrteli sovjetske »kulturne filme«, ki so kazali, kako Amerikanci trgajo otroke iz naročij jokajočih korejskih mater. Tam so se imeli čas tudi očistiti nesnage in mrčesa, ki jih je nadlegoval v »Dolini smrti«. Seveda so morali pred odhodom iz taborišča še podpi-sati izjavo o »kar najboljšem ravnanju«, ki so ga bili deležni. Sele nato se. je pričela njihova pot v svobodo, ki jih je vodila skozi Sibirijo v Moskvo in od tam na Bavarsko, kjer so sedaj. Cvetke Iz »Primorskega dnevnika" t Srečko Kumar Brez morale Zadnjič smo v uvodniku obžalovali, da se je od strani nekaterih italijanskih de-tnohrščanskih listov izvršil krivičen in neljub napad na naš list, kateremu so ti ‘Iish očitali, da je titovski. Nato smo pristavili, da je temu krivo dvojno moralno presojanje istih dejanj, kadar gre za Slo-vence, kar pogostokrat opažamo pri mno-gih naših sosedih Italijanih. To našo ugotovitev je »Primorski dnevnik« izrabil, da je v nedeljo. 7. febr. sprožil zastrupljeno puščico na sv. očeta in tržaškega škofa, češ da to dvojno logiko in dvojno moralo uporabljata tudi sv. oče in škof msgr. Santin, katera oba mora uvodničar »KG« slepo ubogati. Z ozirom na to povemo jasno in razločno »Pr. dnevniku« in njim enakim, da so oni najmanj poklicani, da presojajo delovanje katoliških škofov in sv. očeta. Kdor ai je upal objaviti članek, kakršen je bil članek »Anno Mariano — novo vatikansko poslovno leto«, ki je izšel v »Pr. dnevniku« ■dne 2. jan. t. 1., je dovolj jasno izpričal, da v njem ni prav nobene morale. Zato naj tak list o morali kar molči, saj vemo, da so mu trn v peti ne samo sv. oče in msgr. Santin, temveč prav tako ali še bolj škofa Vovk in Držečnik, kardinal Stepinac in ostali jugoslovanski škofje. Če bi bil »Primorski« molčal, bi bil pokazal, da ima vsaj zrno pameti. Tako je pa spet izpričal, da v njem ni modrosti in ni morale, temveč le sovraštvo do katoliške Cerkve. Nov „ teolog" Ce še ne veste, vam povemo, da je »Primorski dnevnik« postal »veleučen bogoslovni učenjak«. Zadnje čase se je namreč začel baviti tudi s teologijo, to je z bogoslovnim študijem. V nekem članku z dne 11. februarja nam dopoveduje, da resnica o edinozveličavni Cerkvi ne velja več za ves svet, temveč le za one dežele, kjer je Cerkev v večini; kjer je v manjšini, pa ne velja. Italijani pravijo: »Cento mestieri, cento miserie«. To zadnje opravilo »Pr. dnevnika« ua je njegovih mizerij največja mizerija. Kratko veselje Isti časopis objavlja z neprikritim veseljem vest, češ da je v francoskem listu »La Croix« 73 duhovnikov-delavcev objavilo neko izjavo, v kateri nastopajo zoper zadnje odločbe cerkvene oblasti o duhov-nikih-delavcih. 0 teh odločbah smo v našem listu že poročali. Danes pa povemo, da od 73 duhovnikov, ki so onjavili in podpisali omenjeni protest, se jih je 70 že podvrglo odločbam svojih škofov. Le trije še vztrajajo v svojih trditvah. In še o teh treh je upanje, da bodo uvideli svojo zmotno stališče. Kratko časa je torej trajalo veselje »Primorskega dnevnika«. Zanimivo zborovanje v Trstu Trst, 15. 11. 1954 Za preteklo nedeljo je il sklican občni zbor Slovenske krščansko socialne zveze v Trstu. Njegov glavni namen je bil izvolitev takega novega odbora, ki bo organizacijo opral vsake sumnje filotitovstva ter skrbel, da bo njeno poslovanje potekalo v smislu njenih osnovnih načel in programskih zahtev, ki so: uveljavljanje krščanstva v javnem življenju, obramba slovenstva na tem področju, boj komunizmu katere koli barve, demokracija ter ustano-▼rtev Svobodnega tržaškega ozemlja. Na zborovanje je prišlo naravnost ogromno število ljudi. To priča, koliko je tržaškim katoliškim Slovencem do tega, da bi njihova politična organizacija bila spet v pravih rokah in v čistih vodah. Maloštevilni, toda nekam totalitarno glasni in nasilni somišljeniki dr. Besednjaka so skušali takoj v začetku preprečiti, da bi zborovanje opravilo svojo nalogo kot občni zbor. Šli so se razna juri-dična in druga dlakocepstva. Skušali so dokazovati, da občni zbor ni bil pravilno »klican itd. Bili so pripravljeni tvegati vse, tudi razbitje zborovanja in organizacije, samo da ne bi prišlo do občnega zbora ter s tem do njihove odstranitve. Njihova demokratičnost je sumljivo sorodna »ljudskim demokracijam«, to je nasilni diktaturi manjšine. Uvidevna večina, ki bi bila kričače s kakršnim koli glasovanjem naravnost pregazila, je dovolila, da se je prvi del občnega zbora spremenil v nekak proces o dr. Besednjaku in njegovem delu. Nekaj opazk: Dr. Besednjak je našteval, da je od titovskega režima vse dosegel: priznanje opcij, potna dovoljenja in drugo. Zborovalce so njegove trditve kar presenetile. Doslej so bili namreč prepričani, da jugosl. komunistični režim ravna s svojimi nasprotniki tako, kakor n. pr. z Džila-Bom, da ne omenjamo neštetih tisoče v pobitih katoliških Slovencev, njegovih nasprotnikov. Dr. Besednjak pa je navzoče skoraj pteprical, da Tito in njegovi nimajo druge skrbi, kot izkazovati najraz-ličnejše usluge, n. pr. Besednjaku. Dr. Besednjak je trdil, da je katoličan levičar. Nato je trdil, da so komunizem »pravili na oblast katoličani, ki da niso izpolnili svojih dolžnosti. Kako je do strahovlade komunizma prišlo v Sloveniji in kakšno vlogo je pri tem igrala »tretja "»kupina« ali sredinci, (to je koristna budala, op. pis.) katerim je po lastni izjavi VetW pripadal, ni povedal. . ^r' Besednjak je pojasnjeval, da je bil Pred vojno prijatelj s Kocbekom, dr. j J*"1 *n dr. sedanjimi prvaki v Jugo- ayijl. Ker se med vojno ni maral pridru- *j*i niti komunistom, niti protikomuni- _ ' j bazoviških domovih 1 A taki večeri niso novi za Bazovico. Že pred nekaj meseci je bil na sporedu francoski film »Mladoletne« in sicer samo za dekleta. V razgovoru, ki je tedaj sledil predvajanju filma, se je govorilo o težavah in nevarnostih mladega dekleta; zlasti pa o vzrokih (saj o tem govori film), ki privedejo neizkušeno dekle — v iskanju ljubezni in sreče —- v nesrečo. V januarju pa so dekleta iz Bazovice, (katerim- se jo pridružilo nekaj dijakinj iz Trsta), na podlagi filma »Včeraj rojena«, skušale spoznati potrebo po umski in srčni izobrazbi. Številna udeležba (od 80 do 100) pri vseh teh večerih je pokazala, kako se ljudje, mladi in že stari, zanimajo za take probleme in kako čutijo potrebo po stanovski izobrazbi. Pokazalo se je pri tem, kako potrebno bi bilo, da bi mladi ljudje, fantje in dekleta, posvetili posebna skrb resni in dobri pripravi na zakonsko življenje. Stari pregovor pravi: vsak je svoje sreče kovač. Da boš pa znal pravilno »kovati« svojo srečo, se moraš naučiti. To velja posebno za družinsko življenje, kjer si dva v ljubezni drug drugemu kujeta srečo! Dr. Gospodarska kriza Trsta Gospodarska kriza zavzema v Trstu vedno širši obseg. Zlasti je prizadeta v tej krizi ladjedelniška industrija. Danes je v ladjedelnicah CRDA v Trstu zaposlenih komaj 70% delavcev in govori se, da bodo verjetno število skrčili na 40%. Domnevajo, da bo konec junija delalo v Tržiču namesto sedanjih 8500 delavcev le še 2100. Tudi mala industrija je v Trstu v zelo kritičnem položaju. Prav tako je v krizi tudi tržaška trgovska mornarica, ki je nekoč tako bogato cvetela. Od 600.000 ton se je ladjevje tržaškega Lloyda in drugih družb zmanjšalo na komaj 100.000 ton in še od teh se je večina ladjevja premestila v Genovo. Število uradno priznanih brezposelnih presega že 20.000, če ne prištejemo še 15 tisoč mladine izpod 20 let, ki nima nobene zaposlitve. Na vsakih 1000 pomorščakov je 300 brez dela. Pretekli teden in tudi ta teden so bile v Trstu ponovno demonstracije delavcev, katerim so «li'i!i delovni i mik ' ladjedelnicah od 44 na 40 delovnih ur. Velika skupina delavcev je odšla iz ladjedelnice sv. Marka skozi mesto pred palačo Zaveznikov in pred urad za delo. S seboj so nosili transparente z zahtevami za delo. Bili so to delavci iz barak, katerih delegacija se je podala k ravnatelju urada za delo in mu razložila svoj težki položaj zaradi skrčenja delovnega urnika. Policij« je za-stražila urad za delo in ravnateljstvo CRDA. Z GORIŠKEGA SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO V GORICI vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil dne 24. febr. 1954 ob 20.30 v društvenih prostorih na Placuti št. 18/1. z naslednjim dnevnim redom: 1. branje zapisnika 2. poročilo tajnika in odbornikov 3. poročilo o gospodarskem stanju 4. volitev novega odbora 5. volitev nadzornikov in razsodišča 6. slučajnosti. Občni zbor je pol ure pp sklicanju sklepčen ob vsakem številu udeležencev (§6 poslovnika). PREDSEDNIK V nedeljo 21. februarja ob 4h popoldne priredi V DOBERDOBU (v občinski dvorani) »Dekliški krožek« PUSTNO VESELICO -Na programu so narodne zabavne pesmi, dve enodejanki »STRAHOVI« in »PRVO POVABILO« ter dvospev »MARTINČEK« Obilo poštene zabave in pristnega smeha. Vabljeni domači in tuji! Sestanek najemnikov ustanove Tre Venezie iz Pevme V četrtek 11. t. m. se je vršil v prosvetni dvorani v Pevmi sestanek najemnikov u-stanove Tre Venezie. Tega sestanka se je udeležilo mnogo prizadetih kmetov, ne samo listih, proti katerim je goriško sodišče že izreklo svojo sodbo, marveč tudi onih, proti katerim je sodna razprava še v teku in se bo zaključila 4. marca. Predstavnik Simcig je prikazal ves položaj prizadetih kmetov in krivično razsodbo gorskega sodišča. Vsi najemniki so si bili edini, da bodo proti tej krivični razsodbi vložili priziv na kasacijsko sodišče v Benetkah. »Če smo zmogli stroške 142.000 lir za razpravo pred goriškim sodiščem, bomo zmogli tudi 30.000 lir za stroške odvetniku Targioniju pred beneškim kasacijskim sodiščem.« Ob tej priliki so tudi poslali županu Bernardisu pismo z minimalnimi predlogi, med katerimi poudarjajo predvsem zahtevo, naj bi se jim pustila zemlja v ravnini in izboljšal hriboviti del zemljišča. Župan Bernardis se je na zadnji seji zanimal za prizadete najemnike ustanove Tre Venezie, zato je upanje: da to njegovo zanimanje ne bo zadnje. Sovodnje 8. februarja je lepo umrla v 78. letu starosti gospa Marija Petejan, vd. Lukežič. Odlikovala se je s svojim delavnim in vernim življenjem združenim s plemenito da-režljivostjo do vseh potrebnih, zlasti do cerkve. Naročena je bila na »Kat. glas« in ga z ljubeznijo prebirala. -— Velik pogreb je bil lep dokaz, kako naše ljudstvo ceni verne in delavne slovenske žene. Naj počiva v miru in Gospod ji bodi bogat plačnik ! Števerjan ZLATA POROKA V soboto 13. t. m. sta slovesno praznovala petdesetletnico svojega zakonskega življenja Anton Koršič in Alojzija Jakin. V spremstvu svojih štirih otrok z vnuki sla se pripeljala v cerkev, da poživita spomin na sončne in senčne strani petdesetletne preteklosti in da si hvaležna božji pomoči izprosita novega blagoslova. Kljub hudemu vremenu je slovesno zvonjenje privabilo precej ljudi v cerkev, saj glavni oltar v polnem okrasu in kleealnik pred njim z okrašenima stoloma sta vzbudila razpoloženje največjega praznika. Zlatoporočencema gospodu Antonu in gospe Alojziji želijo vsi Števerjanci obilo božjega blagoslova! Osvojitev zemeljskega vrha Počasi sc pomikata proti vrhu. Prvi seka stopinje v 600 m visoko navpično ledeno steno, drugi odvija vrv, na katero je privezan. Ko prvi izseka kakih 10 sto-pinj, se odpočije, drugi pa previdno stopa naprej in začne sam sekati stopnice v ledeno steno. Ura za uro mineva, že mislita, da sta na cilju, a se zmeraj pokaže še drug vrhunec pred njima, in se eden, in še eden, zmeraj višje se pneta v zračne višave. Plezalcema se zdi, da ne bosta nikdar na vrhu. Četudi vdihavata kisik iz težkega aparata na hrbtu, vendar s težavo sopihata po ledenem obronku. Noga obstane na mali ravnici, kjer se stekajo trije grebeni... Kje je naslednji vrh? Zaman ga iščejo oči! »Na vrhu sva, na vrhu sveta, na najvišji gori nase zemeljske oble, na vrhuncu Mt. Everesta, 8840 m visoko, kamor dosedaj človeška noga še ni stopila.« Bilo je to 29. maja ob 11.30 dopoldne, leta 1953. Hribolazca sta bila Nepalec. Tenzing in mlad učitelj iz Nove Zelandije Hillary. NEDOSTOPNI VRH SVETA Odkar je leta 1852 indijska ekspedicija v Himalajo odkrila najvišjo goro tega gorovja in jo krstila Mount Everesl po tedanjem predsedniku indijskega geografskega društva (Survey of India), je bila želja mnogih turistov, da bi stopili - na teme sveta. Najvišje gore po vseh drugih kontinentih so bile premagane, le najvišja gora sveta je kljubovala vsem poskusom. Resno so začeli s poskusi šele leta 1920. Zakaj ? Ce pogledaš na zemljevid, vidiš da se gorovje Himalaja dviga ua meji Nepala in Tibeta, dveh držav, ki sta bili popolnoma ■SsiiPSaBK ZMAGOVALCA MOUNT EVERESTA HILLARY IN TENZING zaprti vsem tujcem. V Nepalu je vladal kralj, absoluten vladar nad življenjem in zemljo svojih 5,000.000 podanikov. Tibet (4,000.000) je bil zopet pod duhovno in svetno oblastjo Dalai-Lame in tisočev menihov in hermetično zaprt zunanjemu svetu. ter obdan od vseh strani od 4000 m visokih gora in prelazov, ki so večina leta zasneženi ‘ neprehodni. To dejstvo je Tibetancem omogočilo, da so bili popolnoma 'odrezani od sveta. In če je lujcu uspelo priti čez mejo, so ga takoj poslali nazaj, če se mu ni kaj hujšega zgodilo. Z vojaškim pohodom proti Tibetu so Angleži leta 1906 prisilili Tibetance, da so dovolili angleškemu poslaniku stanovati v njih prestolnici Lhasi. To je bilo vse; vsi nadaljnji poskusi so bili neuspešni. ŠTEVILNI, A BREZUSPEŠNI POIZKUSI PO PRVI SVETOVNI VOJNI Po prvi svetovni vojni pa se je nekaterim Angležem posrečilo, da so prišli v prijateljske stike z Dalai Lamo in dobili dovoljenje za ekspedicijo na Mount Eve-rest. Leta 1921 je Colonel Howard Bury priplezal 24.000 f (7.300) visoko. Leta 1922 je general Bruce dosegel 27.300 f (8.300). Leta 1924 Irvin in Malory dosežeta višino 28.150 f (8580 m), a se ne vrneta več, »gorski duhovi« so ju končali! Ali ju je silen vihar pometel po ledeniku 4.000 m globoko, ali sta zmrznila, ve le gora, a ona molči. Ekspedicija leta 1933 je našla Irvinov cepin 27.600 f (8.400 m) visoko v ledu. Leta 1934 Maurice Wilson sam skuša doseči vrhunec, brez nosačev, hoteč dokazati, da človek s svojo voljo lahko vse težave premaga... Poznejši hribolazci so ga našli čez 4 leta zmrznjenega v ledeni votlini. Kasnejše ekspedicije niso mogle doseči višine 8.500 m, silni snežni viharji so jih skoraj pometli čez ledenike. Dosedaj so bili vsi poskusi napravljeni od severa iz Tibeta. Leta 1950 je Nepal odprl svoje meje in planinci so začeli delati načrte za nove ekspedicije. Med tem je bil Tibet okupiran od kitajskih komunistov, in s tem je bila pot od severa zaprta. Leta 1951 gre Shipton od juga, da najde pot proti Mt. Everestu in odkrije dohode do gorskega velikana. V maju leta 1952 Švicarji, dobro pripravljeni, izvrstni alpinisti, pod vodstvom dr. Wyss-Dunanta previdno plezajo proti vrhu od južne strani. Zelo lahko obloženi, trije od njih: Lambert Aubert, Flory in nosač Tenzing, dosežejo višino 27.500 f (8.400 m). Lambert in Tenzing prenočita na prostem, dočim se ostala dva vrneta v taborišče 500 m niže. Prvič je človek prenočil v takih višavah, brez spalne vreče, brez ognja, brez zavetja, izpostavljen silnemu ledenemu viharju, več kot 30 stopinj pod ničlo- Celo noč sta se medsebojno boksala in masirala, da bi jima kri ne zledenela v žilah. Zvezdice so migljale nad snežnimi orjaki, ledeni orkani so tulili svojo večno pesem čez gorske robove... Ali bo majhen človeški pritlikavec premagal gorskega velikana? Pobožni Indijci verujejo, da je Mt. Everest ali po njih imenu Comolungma, Kraljica gora, stanovanje bogov, ki ne bodo dopustili, da človeška noga oskruni njih bivališče. 28. maja Lambert in Tenzing že vsa izčrpana in premrzla od napora prejšnjega dne in neprespane noči, vendar plezata naprej. Že sta blizu cilja, komaj 350 m pod vrhom. Kdo bi popustil! Previdno plezata po strmem obronku. Veter neusmiljeno poje svojo pesem: ali bo Requiem ali Te Deum... 8.600 m visoko sta že, meja človeške vztrajnosti je skoraj prekoračena, res, še imata nekaj moči, da bi dosegla vrhunec, ali kaj bo s potjo nazaj, ki je po ledu še bolj nevarna kot pa plezanje navzgor. Ali bosta imela moči, da dosežeta taborišče na podnožju gore...? S težkim srcem se previdni Lambert odloči: nazaj! Narava je zmagala nad človekom. V novembru Švicarji še enkrat poskusijo, že so 8.000 m visoko, a tedaj se prebudijo gorski duhovi; silni orkani, mrzli in divji, hitro zatulijo okrog vrhov, nobeno živo bitje ne more kljubovati, in Švicarji se morajo vrniti. Na poti nazaj so pustili večino gorske opreme, kline, šotore, pot dobro označeno z zastavicami, steklenice kisika, konzervirano hrano, vse zakopano v snegu, za poznejše ekspedicije. ZMAGOVITA EKSPEDICIJA Letos v marcu so se podali no pot Angleži. Dobro podprti z denarjem, so se lahko oskrbeli z vsemi potrebščinami. Prtljaga je tehtala 8000 kg. 13 Angležev in 350 nosačev, med njimi tudi Tenzing, je bilo v karavani, ki se je pomikala proti snežnim goram. Ko so prišli do podnožja gora, so počivali 10 dni in se med tem skušali aklimatizirati višinam in redkemu zraku ter splezali na več gora, čez 6000 m visokih. Ko so se doibro privadili, so začeli postavljati zaklonišča na pobočju gore, prenašati prtljago od enega do drugega zmeraj višje; zadnje zaklonišče je bilo 28.000 f (8.540 m) visoko. Od tu sta odšla Hillary in Tenzing 29. maja proti vrhu, in srečno dosegla vrh najvišje gore sveta. » Zakaj je letošnja ekspedicija uspela, a prejšnje niso? Več ugodnih okoliščin se je združilo. Plezalca sta bila spočita in aklimatizirana na redki zrak. Letošnja ekspedicija se je okoristila s skušnjami Švicarjev lanskega leta, sledili so njih poti do konca in se šele od tam povzpeli zadnjih 500 m. Dobili so ob poti zaloge, ki so jih Švicarji lansko leto pustili, tudi sami so imeli zalog in nosačev, kot nikdo prej. Glavni či-nitelj uspeha pa je bilo gotovo lepo vreme, ki ga nikdar ni mogoče naprej rga-rjiti. Nenadoma se dvignejo silni viharji, in snežni zameti trajajo dneve in dneve, brez prestanka. Pred nekaj leti je neka ekspedicija ostala teden dni zasnežena 7.500 m visoko in le herojskim naporom planincev se je posrečilo, da so jih pripeljali v dolino. Najvišja gora sveta je premagana, a je še polno vrhov v Himalaji in drugih gorovjih, ki so še nepremagani. Ena od naj-lepših in tudi najtežavnejših je Kančind-žunga, blizu Dardjeelinga, kjer sta naša dva brata France Drobnič in Janez Udovič. Sosednji vrh Kančindžunge, po imenu Jamu (Džamu), se zdi nemogoče premagati, ker je 4000 m visoki ledeni stožec, ki se navpično dviga v zračne višave. Tudi na tega se že pripravljajo ekspedicije. O. Lojze Demšar S. J. DAROVI ZA MARIJANIŠČE V TRSTU Namesto cvetja na grob pok. Jakoba Hrovatin z Opčin, daruje N. N. L 1000; družbenka iz Rojana L 1000.— JSajlepša hvala! ZA »KEMPERL0V SKLAD« Habe Mitze - Kanada 1 dolar Za SLOVENSKO SIROTIŠČE VI. — 2000.— lir. Prisrčen »Bog povrni/« MARIJINA DRUŽBA V TRSTU priredi v nedeljo 21. februarja in 28. februarja ob 5.30 veseloigro ŽIVI SE OD RENTE UPRAVA MOHORJEVE DRUŽBE GORICA - RIVA PIAZZUTTA 18 ima na razpolago sledeče knjige: Koledar Svobodne Slovenije za leto 1954, ter knjige Mohorjeve družbo iz Celovca za leto 1954. t Dne 8. februarja 1954 je po • kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno zaspala v Gospodu MARIJA PETEJAN VDOVA LUKEŽIČ Sestre, bratje in sorodstvo izreka iskreno zahvalo vsem, ki so ji stali ob strani v bolezni in jo spremili na njeni zadnji poti. Nečakinja Bogdana z družino, sestra Frančiška, brat Anton in ostali. Sovodnje, 16. februarja 1954. Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici Radio Trst II. I\edeljay 21. februarja: 8.45 Kmetijska oddaja. — 9.30 Vera in naš čas. — 13.Q0 Glasba po željah. — 15.00 Koncert zbora Slovenskega katoliškega prosv. društva iz Gorice. — 16.00 Malo za šalo - malo zares. — 18.00 Koncert ruskih balalajk. — 18.20 Prokofjev: Aleksander Nevski. — 19.00 Novice iz delavskega sveta. — 20.05 Matetič Ronjgov: Roženice. :— 21.00 Richard Wagner: MOJSTRI PEVCI NORIMBERŠKI, 1. in 2. dejanje. Ponedeljek, 22. februarja: 18.00 Gershwin: Koncert za klavir in orkester. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 21.00 Okno v svet. — 21.15 Franck: Simfonične variacije. — 21.30 Richard Wagner: MOJSTRI PEVCI NORIMBERŠKI, 3. dejanje. Torek, 23. februarja: 13.00 Glasba po željah. 18.21 Liszt: Madžarska simfonija št. 2. — 19.00 Slovenščina za Slovence. —- 20.05 Koncert zagrebškega pevskega zbora »Bratstvo-Jedinstvo«. 21.00 Radijski oder - Serpieri: KLINIKA »VILA BRENTA«. Sreda, 24’. februarja: 18.40 Violinski koncert pfrof. Karla Sancina. — 19.00 Zdravniški vedež. — 20.30 Koncert Tržaškega komornega zbora. — 21.35 Rossini-Respi-ghi: Fantastični bazar. — 22.00 Književnost in umetnost. Četrtek, 25. februarja: 14.00 Chopinovi valčki in mazurke. — 19.00 Mamičina pravljica. — 21.00 Dramatizirana zgodba, nato pestra operna glasba. — 22.00 Glasbeno predavanje. Petek, 26. februarja: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Okno v svet. — 20.30 Mozart: Koncert za klarinet in ork. — 21.00 Tržaški kulturni razgledi. — 21.15 Slovenski motivi. — 22.15 Iz angleških koncertnih dvoran. Sobota, 27. februarja: 14.40 Slovenski motivi. — 15.00 Predavanje. — 16.00 Oddaja za najmlajše. — 19.00 Pogovor z ženo. — 21.00 Malo za šalo - malo zares.— 22.24 Lepe melodije in lepi glasovi. Izjava uredništva V Trstu deluje že dalj časa slovenski filatelistični klub L. Košir. Ta je letos priredil prvo filatelistično razstavo v klu-bovih prostorih v ulici Roma 15/11. V isti hiši je tudi sedež DFS za Trst. Zato je za nepoučene ljudi nastala zmota, kakor da je tudi filatelistično razstavo priredila Fronla. Sedaj pa nam je g. Ivan Ločniškar pisal pismo, v katerem pravi med drugim naslednje: »Podpisani najodločneje protestiram, da je »Prvo slovensko filatelistično razstavo r Trstu« priredila Fronta. Res pa je, da smo žc eno leto gostje SHPZ, ki nam je sedaj tudi proti mali odškodnini blagohotno dovolila razstavljati znamke v svojih prostorih, toda vedno v imenu kluba. Ob tej p-riliki naj tudi omenim, da smo po več kot enem letu tavanja po raznih barih, kavarnah in privatnih stanovanjih le prišli do potrebnih prostorov pa zaslugi SHPZ; toda prav gotovo ne radi tega, dai nas danes nazivate frontaše.« Če filatelistični klub L. Košir ni privesek DFS, nas samo veseli. Vendar to ne more biti splošno znano v Trstu, ker bi sicer naši bralci ne protestirali na prvo našo objavo o razstavi. Dalje nas veseli, da so ljudje v Trstu, ki nočejo, da se zo-vejo frontaši. Vendar je naše mnenje tako, da človek ne bo hodil gostoval k ljudem, katerih ne mara in noče biti njihov . B. BELTRAM - TRST IMPORT« EXPORT Darilne pakete za Jugoslavijo in drnge države po najnižjih cenah Obrnite se osebno ali pismeno na urad y ni. Valdirivo 3/1. - Tel. 69-91 Pošiljamo živila, tekstilno blago, šivalne stroje, radijske aparate, harmonike, kolesa, vespe in druge artikle sploh. - Razpolagamo s skladiščem v Punto Franco 2/a-21 Darilne pakete y Jugoslavijo in drnge države POŠILJA TVRDKI CITRUS IMPORT & E X P O R T Lastnik: Aleksander Goljevšček Najhitrejša in najsoli-dnejša postrežba ! Jamčimo za sigurno dostavo vsake pošiljke. Poleg paketov z Živili in tekstilom pošiljamo tudi radioaparate, bicikle, šivalne stroje in harmonike po najugodnejših cenah ! TRST - Ul. Torrablanoa 27 - T«l«fon 24-467 - P.O.B. 522