matajur UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO novi OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM H IL GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR tednik Slovencev videmske pokrajine v dreSkem kamunu za veliko NUOČ... ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 2 (1332) Čedad, četrtek, 15. januarja 2009 nas casopu tudi na-spletni strani S www.novimatajur.it Ob vprašanju krčenja državnih prispevkov Zakrbljeni smo za našo bodočnost V vrstah slovenske manjšine v Furlaniji Julijski Krajini vlada še naprej velika zaskrbljenost zaradi drastičnega krčenja finančnih prispevkov za dejavnosti kulturnih ustanov, športnih, informativnih, založniških in drugih sredin, ki ga je Berlusconijeva vlada sprejela lani. Rezi v finančnem zakonu se nanašajo na triletje in so zelo boleči, saj ogrožajo sam obstoj manjšinske organiziranosti. Za leto 2009 naj bi namreč naša manjšina prejela 1 milijon evrov manj, prihodnja leta naj bi bilo še dosti slabše. Kot vemo, je na to vprašanje opozoril italijanskega premierja tudi predsednik slovenske vlade Borut Pahor. V odgovor je dobil obljubo, da bo rimska vlada poskrbela s posebnim zakonskim inštrumentom in zagotovila višino sredstev, ki jih je manjšina prejemala doslej. Na žalost se do danes nič ni zgodilo in zaskrbljenost raste. Najlažje in najhitreje bi Rim rešil problem s posebno postavko v protikriznem zakonskem de- kretu, o katerem seje pravkar začela razprava v parlamentu. A v njem ni nič za našo skupnost. Zadeva je rešljiva, zanjo pa ni v teh razmerah politične volje, je prepričana senatorka Tamara Blažina. Slovenska manjšina seveda računa na pomoč Slovenije, da bo tudi na ravni bilateralnih odnosih iztržila od Rima jasnejši odgovor, kdaj in na kak način bo nadoknadil zmanjšano finančno postavko za Slovence v FJK. Realistično pa se mora manjšina pripraviti na hude čase in začeti resno razmišljati o tem, kako si pomagati, kateri so bistveni cilji in realne potrebe, katere so prioritete. To je potrebno storiti povsod, v vsaki od treh pokrajin in tudi v vsaki posamezni ustanovi in organizaciji. Racionabzacija se zdi neizbežna, bo pa potrebno nameniti posebno pozornost Videnški pokrajini, da ne zdrkne pod sedanji nivo financiranja, ki je že sedaj na spodnjem robu in brez vsake možnosti za investicije. municipio Dubbi sulla legittimità della delibera di S. Pietro Unione, toma in ballo lo scioglimento anticipato Una spada di Damocle pende sulla legittimità di un importante atto deliberato recentemente da tre amministrazioni delle Valli del Natiso-ne, lo scioglimento dell’Unione dei Comuni di S. Pietro al Natisone, Pul-fero e Savogna. Ci sarebbe infatti un vizio di forma nella delibera con cui il consiglio comunale di S. Pietro aveva votato una modifica allo statuto dell’Unione che permetteva lo scioglimento anticipato dell’ente rispetto ai nove anni previsti. A far emergere il problema è stato il capogruppo della Lista civica di S. Pietro, Simone Bordon, nel corso dell’assemblea consiliare che si è tenuta lunedì 12 gennaio e che avrebbe dovuto affrontare, tra le altre cose, il bilancio di previsione per il 2009. La maggioranza, in evidente imbarazzo rispetto alla questione evidenziata da Bordon, ha deciso di rinviare l’assemblea in attesa di chiarimenti. leggi a pagina 2 39. Srečanje Slovencev Posočja in Furlanije V soboto 17. januarja bo v Kobaridu novoletno srečanje Slovencev Videnške pokrajine in Posočja, ki se bo ponovilo že 39 leto. Gostitelji so župani občin Bovec, Kobarid in Tolmin Danijel Krivec, Robert Kavčič in Uroš Brežan ter načelnik tolminske upravne enote Zdravko Likar. Srečanje bo potekalo v kobariškem kulturnem domu in se bo začelo ob 17. uri. Pripravili so prijeten kulturni program, bo pa seveda tudi priložnost za skupno razmišljanje o kulturnem in gospodarskem sodelovanju v obmejnem prostoru in sploh o bodočnosti teh krajev, pravzaprav kot v preteklih štirih desetletjih, a z večjim zaupanjem v bodočnost. Na začetku se je okrog ene mize srečevala le skupinica kulturnih delavcev in duhovnikov iz Benečije in Posočja, postopoma pa je srečanje postalo množično in tudi z italijanske strani vse bolj inštitucionalno, saj so se ga začeli udeleževati župani obmejnih občin in drugi upravitelji, predstavniki šolstva, cerkve in celotne družbe. Letošnje bo drugo srečanje po padcu meje. Slavnostni govornik bo minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš. La dichiarazione del Presidente Danilo Turk Italia e Slovenia insieme nell’UE, la riconciliazione è già avvenuta “Il Presidente della Repubblica di Slovenia Danilo Tùrk è stato informato dell'iniziativa del presidente croato Stjepan Mesič dalla stampa”, si legge in una nota sul sito ufficiale della Presidenza della repubblica slovena a proposito dell'incontro di riconciliazione a tre tra Italia, Croazia e Slovenia che tante reazioni ha suscitato sui media locali. “Il dott. Ttirk ritiene -prosegue la nota - che non ci siano nè l'urgenza, nè tutte le condizioni per un incontro di questa natura. Dal punto di vista politico la riconciliazione ha già raggiunto un alto livello: la Slovenia e l'Italia sono entrambe membri dell'Unione Il presidente della Repubblica di Slovenia Danilo Turk europea che rappresenta il progetto di riconciliazione più grande e più efficace della storia d'Europa. Il presidente sloveno Danilo Tùrk ed il presidente italiano Giorgio Napolitano hanno Prvi koraki šole Glasbene matice v občim Bardo v Terski dolini Novembra seje glasbena šola Glasbena matica razširila tudi v Tersko dolino in odprla svojo podružnico v občini Bardo. Pogovorili smo se z vodjo špetrskega sedeža Glasbene matice Davidom Klodi-čem, ki je odgovoren tudi za podružnico v Terski dolini. Je bila širitev uspešna? “Zelo. Takega uspeha sploh nismo pričakovali, tako da smo zelo zadovoljni. Imamo tri razrede, poučujemo pa klavir, kitaro in diatonično harmoniko. Glasbeno šolo pa obiskuje devetnajst go- jencev. Večina (13) jih obiskuje še osnovno šolo, trije so najstniki, trije pa odrasli. Osem se jih uči igrati klavir, šest je kitaristov, pet pa harmonikarjev.” Kje in kdaj imate učne ure? “Z osnovnošolci imamo pouk ob sobotah zjutraj, ostali pa obiskujejo tečaj ob ponedeljkih popoldne. Prostore nam v glavnem v muzeju nudi Center za kulturne raziskave Bardo, ki nam pomaga tudi pri organizaciji, z nami pa sodeluje tudi Občina, ki nam tudi nudi svoje prostore.” (T.G.) beri na strani 8 convenuto su questo durante il loro incontro a Lubiana il 14 gennaio 2008. Tra la Slovenia e la Croazia d'altra parte non c'è eredità storica che richieda ulteriori atti di riconciliazione a livello di stati”. “Il Presidente della Repubblica di Slovenia inoltre sottolinea che la questione della riconciliazione ha anche una dimensione etica", aggiunge la nota. “Questa esige che l’Italia si confronti con maggior chiarezza con i delitti del fascismo, storicamente il sistema totalitario più precoce in questa parte d'Europa, che nel ventesimo secolo è stato fonte di molte forme di male. Una grande parte del popolo sloveno, così come molti italiani, ha sofferto per più di ventanni sotto la dittatura fascista ed ha subito diverse forme di oppressione.” segue a pagina 5 Quando la storia diventa attualità politica E' ormai consuetudine che nelle settimane antecedenti la Giornata del ricordo, che si celebra il 10 febbraio, specialmente a Trieste si faccia rivivere la storia come attualità politica riesumando l'occupazione “titina”di Trieste, le foibe nel senso di pulizia etnica subita dalla popolazione italiana da parte degli “slavi" ed il successivo esodo degli istriani in Italia. Prima delle feste natalizie il quotidiano II Piccolo aveva avanzato la proposta della pacificazione, della riconciliazione tra Italia, Croazia e Slovenia (Roberto Morelli). La proposta dava come unica possibilità la decisione di portare un fiore sulle foibe di Basovizza (paese sull’altipiano carsico) e nella Risiera di San Sabba che fu un lager nazista, aperto nel 1944. (am) segue a pagina 5 BENEŠKI KULTURNI DNEVI Incontri culturali della Benecia »ODKRIVAJMO NAŠ JEZIK« «Scopriamo la nostra lingua» ob/alle 18.30 ŠPE1ER/S. Pietro al natisone četrtek / giovedì 22.1.2009 obartska dvorana / sala consiliare Marco Sfolto, DIREZIONE centrale istruzione, cultura, sport e pace REGIONE FVG / GLAVNA DIREKCIJA ŠOLSTVO, KULTURA, ŠPORT IN MIR DEŽELA FJK La lingua come possibilità di sviluppo del territorio Jezik in razvojne možnosti teritorjo Massimo Duca arlef Il friulano e le sue opportunità nel turismo Furlanščina in njene možnosti v turizmu Uligia Negro, OPERATRICE CULTURALE / KULTURNA delavka L'esperienza della Val Resia Izkustvo v Reziji Inštitut za slovensko kulturo I Istituto per la cultura slovena novi matajur Četrtek, 15. januarja 2009 2 In discussione la procedura con cui S. Pietro ha modificato lo statuto dell’ente Sullo scioglimento dell’Unione il dubbio di un “passo falso” Il colpo di scena arriva ad inizio assemblea. Simone Bordon, capogruppo della Lista civica di S. Pietro al Na-tisone, prende la parola per lamentare il mancato inserimento, nell’ordine del giorno, di due sue interrogazioni. “C’erano già troppi argomenti” la risposta del sindaco Tiziano Manzini. Ma la questione che sta a cuore a Bordon è un’altra: la procedura di modifica dello statuto dell’Unione dei Comuni, contiene un passo falso, un difetto. Nessuno se ne era accorto, e la questione viene portata alla luce troppo tardi per impugnare la delibera di scioglimento voluta dai Comuni di S. Pietro, Pulfero e Savo-gna. Resta il fatto, però - è questa l’avvertenza del consigliere di opposizione che ha messo in allarme la maggioranza consiliare - è che ad essere impugnati potrebbero essere tutti i provvedimenti adottati in seguito dalle tre amministrazioni e conseguenti lo scioglimento dell’ente. Ma cosa è successo? Quando il consiglio comunale di S. Pietro ha votato la delibera con cui modificava lo stato dell’Unione, portando la durata dell’ente da nove a otto Simone Bordon anni, per poter permetterne lo scioglimento, lo ha fatto con una semplice maggioranza (sette consiglieri su dodici) e non con quella dei due terzi (otto su dodici) prevista dal regolamento. Un disguido o “un fatto che denota grandissima superficialità da parte della maggioranza”, come ha affermato Bordon? Resta il fatto che questa mancata applicazione della norma “ha come conseguenza - ancora il consigliere - di rendere illegittima la successiva delibera di scioglimento dell’Unione, votata dai consiglieri dell’ente”. Una delibera non più impugnabile, come detto, visto che sono trascorsi i due mesi per poterla impugnare, ma che potrebbe rendere invalido qualsiasi / provvedimento successivo. Per esempio quella che ha nominato il segretario dell’Unione come commissario liquidatore dello stesso ente. L’opposizione consiliare si è detta per altro decisa, come ha chiarito Fabrizio Dorbolò, a non partecipare al voto sul bilancio del 2009, previsto nell’ordine del giorno, poiché anche i numeri del conto preventivo comunale, inevitabilmente, risentono della scelta di sciogliere l’Unione. Dorbolò ha chiesto la sospensione dell’assemblea perché la maggioranza valutasse il fatto nuovo. Dopo una ventina di minuti il sindaco Manzini ha annunciato il rinvio del consiglio comunale a sabato 24 gennaio. “Nel frattempo - ha affermato - verificheremo se la delibera è illegittima, i dubbi ci sono.” (m.o.) Na Trbižu mednarodna šola za vožnjo s sanmi po snegu Če imate radi vožnjo po snegu na pasjo vprego, vam dežela Furlanija Julijska krajina ponuja več možnosti za preizkušnjo tovrstne športne dejavnosti. Mednarodna šola za vožnjo s sanmi po snegu s Trbiža predstavlja deželni sedež italijanske šole v tej športni panogi. Šolo vodita Ararad Khatchikian in Monica D'Eliso, ki sta se že odpravila na ekspedicije na Aljasko. Z njuno pomočjo se lahko, tako otroci kot odrasli, približajo tej športni disciplini. Hkrati si lahko obiskovalci ogledajo številna tekmovanja, kijih v tej panogi prireja omenjena šola. Pismo iz Rima Stojan Spetič S S trga, kjer že dvajset let stanujem, ko se mudim v Rimu, vodi do judovskega geta daljša ozka ulica. Tu so se čez noč pojavili kljukasti križi in žaljivi napisi proti Judom. Nesprejemljivo je, da kdo izkorišča vojne dogodke v Gazi za podžiganje antisemitizma, ki je že zasejal v Evropi dovolj gorja. Ni kolektivne krivde nekega naroda, ne za Gazo, niti za fojbe. Prav tako nesprejemljivo pa je, da se izraelska vlada skriva za evropskimi občutki krivde in zavrača vsako kritiko za svoje zločinsko početje. Ameriški komentator judovskega porekla je Gazo primerjal varšavskemu getu! Spomin se mi vrača na kongres mednarodne zveze odporništva v Benetkah, pred tridesetimi leti. Tu sem spoznal Abrahama Neumanna, komunističnega poslanca v izraelskem Knessetu. Bil je doma s Trbiža in med vojno je sodeloval s partizani in britansko obveščevalno službo. Po vojni seje izselil v Izrael, čeprav je bil upal, da bo obveljal prvotni Stalinov predlog, naj bi judovska država nastala v po vojni praznem Krimu, ob obalah Črnega morja. Pozneje se je Stalin premislil in je podprl oblikovanje izraelske države v Palestini. Neumann je v žolčni razpravi s sionističnim kolegom izrekel tudi globoko resnico: - Izraelci smo vojaško močni in lahko potolčemo Arabce tudi stokrat. Če pa nas Arabci porazijo v eni sami vojni, nas ne bo več. Zato potrebujemo mir in ne razkazovanja mišic. Mirovnih predlogov za Bližnji vzhod zgodovina pozna že veliko. Najzanimivejši je gotovo načrt, ki ga je za OZN pripravil slovenski diplomat Aleš Bebler. Palestino sije predstavljal kot Švico, razdeljeno v avtonomne kantone: judovske, arabske in mešane. Aktualen pa se mi zdi načrt, ki ga še danes posreduje vzporedna vatikanska diplomacija zavoda Svetega Egidija. Po tem načrtu naj bi se Izrael vrnil na meje iz leta 1967. Tako bi palestinska država nastala v Cisjordaniji in Gazi. Obe državi bi imeli glavno mesto v Jeruzalemu, ki se mu arabsko pravi Al Quds. Varnost bi ščitile modre čelade OZN. Zgodovinsko četrt mesta s svetimi kraji pa bi upravljali predstavniki treh velikih veroizpovedi: judovske, islamske in krščanske. Mir na Bližnjem vzhodu je mogoč samo, če bo zadevo vzela v svoje roke Evropa in če se bodo Združene države Amerike, po Obami, vsaj nekoliko umaknile iz igre. Tam, v Jeruzalemu, je namreč ključ skupne bodočnosti človeškega rodu. Aktualno — Spor s Hrvaško in poenotenje slovenske politike Sloveniji je prvič po osamosvojitvi uspelo doseči popolno poenotenje politike, kije navdušena nad odločitvijo vlade, da Hrvaški na poti v Evropsko unijo prižge rdečo luč. Tako so v času gospodarske krize, katere vrhunec po napovedih strokovnjakov šele prihaja, dobili novega starega zunanjega sovražnika, Hrvaško, beremo v komentarju revije Mag. Da je v krizi priročno poiskati takšnega sovražnika, politiki že dolgo vedo, vendar, ali se zavedajo, kakšne posledice to lahko prinese v odnose med državama. Ali to pomeni, da bo stopnjevanje gospodarske krize prineslo tudi večji pritisk na Hrvaško, kar je v negotovih časih lahko nevarno, saj stvari hitro lahko spolzijo izpod nadzora. Edini politik, ki je javno nasprotoval odločnosti predsednika vlade Boruta Pahorja, je poslanec Socialnih demokratov Aurelio Juri. Zunanji minister Samuel Žbogar očitke, da se je Slovenija s to potezo oddaljila od evropske politike, zavrača. Slovenija je država Evropske unije, zato se ne more oddaljevati od njene politike, je prepričan Žbogar. Glavna težava je, da Hrvaška trdi, da z dokumenti, ki jih je v sklopu približevanja EU poslala v Bruselj, ne prejudicira meje, vendar Evropska unija ni pristojna za arbitražo, pojasnjuje minister. Zato Slovenija po njegovih besedah potrebuje zavezo, da Hrvaška tega ne bo uveljavljala pri arbitraži. Pri tem spomni, da sta vladi podpisali zavezujočo Brionsko deklaracijo, s katero sta se zavezali, da se vsa medsebojna vprašanja rešujejo na podlagi stanja na dan 25. junija 1991. Zakaj je bila potem potrebna blokada, če sta vladi podpisali takšen dokument. “S pravnega vidika je tako, da če nečemu ne nasprotuješ, potem se s tem strinjaš,” odgovarja Žbogar. Pritrjuje mu tudi predstojnik katedre za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede Milan Brglez. Po njegovem Slovenija sicer ni imela druge rešitve. Meni še, da je to posledica nekonsistentne politike z obeh strani Kolpe. Tako se nekako popravljajo napake. In kdo je zanje najbolj odgovoren? Prejšnji predsedniki vlad in nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je večino časa po osamosvojitvi vodil zunanji resor. Ker bi lahko Slovenij a med pripravami na arbitražo vztrajala pri Brionski deklaraciji in bi bila to tudi osnova za presojo, bi s tem postali vsi dokumenti starejšega datuma brezpredmetni. Vendar vlada očitno noče več računati na različne obljube Hrvatov, saj ni nujno, da bi se sosedi v sklopu priprav strinjali z zavezo, zapisano v deklaraciji. Analiz, zakaj Slovenija blokira Hrvaško, je bilo seveda še več. Ni bilo malo takih, ki so naklonjeni tezi, da je v ozadju “ruplovska politika”, ki predvideva, da bi morali državi mejno vprašanje urediti pred vstopom v EU, saj bi Hrvaška mejni spor, ko bi že bila v klubu članic Unije, reševala bistveno bolj sproščeno, vedoč, da pritiska od zunaj ne bo več. Spet druge analize so govorile o tem, da Sloveniji ni všeč vse pomembnejša vloga regionalnega voditelja, ki Ljubljani odvzema politični in tudi gospodarski vpliv. Sicer pa kriza, če odštejemo nadvse neprijetno dejstvo, da bo blokada ogrozila drzne načrte Zagreba, da do konca prihodnjega leta sklene pogajanja in kmalu nato vstopi v EU (s tem pa bi ogrozila tudi paradnega konja Sa-naderjeve politike - vstop v Unijo), blagodejno vpliva na hrvaško oblast, ki bo zdaj pred javnostjo lahko brez težav pokazala na krivca za evropski polom. Na Slovenijo. Vendarje spor s sosedo v primerjavi s težavami, ki čakajo Hrvaško, nepomemben. Tudi če bi Zagrebu uspelo premostiti blokado, jo čakajo neprijetne točke evropskega dnevnega reda: ladjedelništvo, pravosodje, korupcija, zdravstvo, javna uprava, zaščita okolja, (r.p.) kratke.si Tolmino, 2008 da record per il soccorso alpino Il soccorso alpino di Tolmino nel 2008 è intervenuto 64 volte, un record per la valle dellTsonzo ma anche in ambito sloveno. Si è trattato infatti del 22% di tutte le azioni di soccorso in montagna, 40 gli interventi di Bohinj, segue Bovec con 24 casi. Il soccorso alpino è intervenuto in Slovenia in 294 casi. Nel 40% dei casi si è trattato di cittadini non sloveni. Il servizio di Tolmino, che ha 61 membri, nel 2008 in 5 casi è intervenuto addirittura 2 volte nella stessa giornata. La Croazia dice no all’incontro bilaterale Dopo aver posto il veto al processo di adesione della Croazia al-l’UE a causa del nodo confine sloveno-croato, il premier Borut Pahor aveva proposto un incontro bilaterale al collega croato Ivo Sa-nader. Zagabria si è detta favorevole all’incontro ma in presenza di esponenti dell’UE. Intanto è in visita in Croazia il ministro Franco Fratóni che si è proposto come mediatore. Iniziativa subito respinta da Lubiana perchè, dice, l’Italia è parte in causa e non è neutrale. Pollice verso per l’ex ministro Rupel L’opinione pubblica slovena, come emerge da un sondaggio condotto per conto del quotidiano Deio, ritiene che lo stato non debba aiutare Istrabenz a superare la sua grave crisi economica e non è nemmeno d’accordo che l’ex ministro Dimitrij Rupel sia nominato ambasciatore a Vienna. Alla domanda se debba fare l’ambasciatore o continuare a fare il consigliere del premier, la maggioranza (66,6%) ha risposto che non dovrebbe fare nè l’uno nè l’altro. Moschea a Lubiana, NSi teme per la cultura slovena Nova Slovenija difende la libertà di culto e sostiene il dialogo interreligioso ma sulla costruzione della moschea a Lubiana nutre molte perplessità. Lo dichiara Ljudmila Novak, presidente del partito, che ha chiesto al sindaco di Lubiana Jankovič se è consapevole dei rischi che rappresenterà per la cultura slovena. Alla comunità mussulmana ha chiesto invece se intende isolarsi ed approfondire la separatezza e soprattutto quante moschee ha in programma in Slovenia. Cresce il flusso turistico a Lubiana Nei primi nove mesi dell’anno 2008 il maggior numero di turisti a Lubiana erano italiani (27.525), seguiti da tedeschi (22.996), inglesi (22.270), francesi (16.340) ed americani. Gli inglesi si collocano invece al primo posto per quanto riguarda i pernottamenti, seguiti dagli italiani. Il turismo a Lubiana è aumentato del 2,3% rispetto all’anno precedente, del 12% sono aumentate anche le visite guidate, ben 2075 nel 2008. Kultura O delih Dušana X 1 • V • V Jelinčiča v Gorici Slovenski tržaški pisatelj Dušan Jelinčič bo danes, četrtek, 15. januarja, ob 18. uri, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici predstavil svoje zadnje tri knjige, ki so izšle lani. Gre za roman “Kam gre veter, ko ne piha”, novo in dopolnjeno izdajo romana “Umor pod K2” ter za italijanski prevod le-tega. Pisatelj bo popestril večer s ščepcem diapozitivov s svoje zadnje himalajske odprave. Roman “Kam gre veter, ko ne piha” je izšel junija lani, v njem pa Jelinčič opisuje svoj uspešen vzpon v Karakoru-mu na osemtisočak Gašer-brum 2 leta 2003. Knjiga je izšla v prestižni zbirki slovenskega leposlovja Piramida ugledne mariborske založbe Litera in je požela veliko odobravanja tako kritike kot bralcev, saj je že razprodana, založba pa razmišlja o ponatisu. Kot v svojih prejšnjih knjigah na alpinistično tematiko Jelinčič nadvse privlačno pripovedovanje spopada z goro prepleta z refleksijo o smotru človekovega življenja, o njegovih ciljih in ambicijah ter o previsoki ceni, ki jo mora včasih plačati za njihovo dosego. Do ponatisa romana “Umor pod K2” pa je prišlo, ker je knjiga, ki je prvič izšla leta 2000 pri koprski založbi Lipa, že zdavnaj pošla, bralci pa še vedno vztrajno sprašujejo po njej. Nadvse prijetna novost pa je nedavna objava prevoda te kriminalke v italijanščino z naslovom “Assassinio sul K2” pri agilni slovenski založbi Antony v osebi direktorice Miriane Antoni. Uvod je prispeval vsem dobro znani novinar in pisatelj Paolo Rumiz. Po literaturi in razvoju jezika o dvojezičnosti in stereotipih V Špetru se nadaljujejo Beneški kulturni dnevi Po nekaj več kot enem mesecu premora se danes, 15. januarja, ob 18.30, spet pričenjajo Beneški kulturni dnevi, ki jih prireja Inštitut za slovensko kulturo pod pokroviteljstvom Občine Speter. Beneške kulturne dneve, katerih prva izvedba sega že v leto 1973, sta novembra uvedla profesorja Ziffer in Stabej. Prvi je predaval o sta-roslovanščini in slovenskih rokopisih, med katerimi je marsikateri nastal prav v Benečiji. Eden izmed vodilnih italijanskih strokovnjakov za slovansko filologijo pa je govoril predvsem o Nikodemo-vem evangeliju, za katerega je prepričan, da gre za zelo star primer slovenskega jezika, ki je kasneje celo vplival na sta-roslovanščino. Nekatere besede in slovnične oblike, ki so prisotne v njem, pa se še vedno uporabljajo tudi v beneškem narečju. Profesor Stabej pa je podal pregled zgodovine slovenskega knjižnega jezika od Tru- barja do današnjih dni. V času reformacije seje knjižni jezik začel zelo hitro razvijati, standardizacija slovenskega jezika pa je bila postopna. Zanimivo je, daje bil na primer Trubarjev jezik vsem Slovencem bolj razumljiv kot tisti, ki so ga uvedli konec 18. stoletja, ko so želeli, da bi bil knjižni jezik podoben ljubljanščini. Proces standardizacije se je vsekakor zaključil, ko se je slovenščina začela uporabljati tudi v poeziji, najrazličnejših strokah in v časopisu ter ko se je leta 1848 pojavila še zahte- va po javni rabi slovenskega jezika. Na drugem nizu predavanj sta profesor Šekli in profesorica Benacchio govorila o lokalnih govoricah. Prof. Šekli je zelo izčrpno predaval predvsem o razlikah med narečji in knjižnim jezikom in kako so se skozi stoletja razvijale posamezne lokalne govorice. Vsa slovenska narečja, ki jih je več kot štirideset, so nastala iz pra-slovanščine, katere naslednica je bila v naših krajih alpska slovanščina. Stara cerkvena slovanščina, ki jo nekateri r Prorogata la mostra delle opere di Milko Bambič La mostra su Milko Bambič, allestita a Cividale nella Chiesa di Santa Maria dei Battuti, inizialmente prevista fino al 18 gennaio 2009, visto l'alto numero dei visitatori e l'ottimo successo di critica, è stata prorogata con apertura straordinaria anche nei giorni sabato 24 e domenica 25 gennaio con orario dalle 10 alle 12.30 e dalle 15 alle 19.30. 1 L’emigrazione dalle Valli del Natisone, in una mostra immagini e documenti Ogni famiglia delle Valli del Natisone, in maniera più o meno incisiva, ha vissuto e continua a vivere l’esperienza dell'emigrazione. Di questo fenomeno, al di là degli studi e delle statistiche, esistono testimonianze dirette - fotografie, filmati, lettere, documenti - che tracciano il rapporto con la famiglia d'origine, e che allo stesso tempo rivelano le forme di autorappresentazione da parte dei protagonisti della diaspora e il modo in cui sono cambiate a seconda dei periodi e dei luoghi, dell'evoluzione dei mezzi di comunicazione e della loro progressiva diffusione su larga scala. Uno sguardo su tutti questi aspetti, partendo proprio dai materiali conservati dalle famiglie e proponendo una riflessione che si discosta dalla re- torica sull'emigrazione cui siamo abituati, è ciò che offre la mostra “Deriva nei continenti - l'emigrazione dalle Valli del Natisone negli archivi fotografici di famiglia” organizzata in occasione dei 40 anni dell'Unione Emigranti Sloveni-Slo-venci po svetu e curata dal Centro studi Nediža. Nell'esposizione, che ver- rà inaugurata alla Beneška galerija venerdì 23 gennaio alle 18.30, trova spazio un'ampia selezione di fotografie originali provenienti da archivi privati, in cui ritroviamo i momenti più importanti della vita familiare: i matrimoni, la nascita dei figli, la loro laurea, ma anche le feste e i momenti di svago. Sono queste le occasioni Odziv je bil na prvih 3 večerih Beneških kulturnih dnevov zelo dober imenujejo kot predhodnico beneških narečij, je prav tako naslednica praslovanščine, iz nje pa sta nastali bolgarščina in makedonščina, nikakor pa ne beneška narečja, ki tudi niso arhaična. Ta so se sicer raz-vijala bolj počasi od tistih v osrednji Sloveniji, kar pa je povsem naravno. Prav zaradi tega pa imajo pravzaprav več skupnih točk s slovenskim knjižnim jezikom, kot jih ima na primer gorenjščina, je poslušalcem razložil slovenski strokovnjak. Pri sestavi enotnega slovenskega knjižnega jezika, ki je nastal šele po letu 1848 kot kompromis med raznimi slovenskimi narečji, so se namreč odločili za starejše slovnične oblike, poleg tega pa so skušali odpraviti besede, ki so se uveljavile zaradi vpliva tujih jezikov. Prof. Benacchio je podala primerjavo med slovensko manjšino v videmski pokrajini in hrvaško v Moliseju. Slednja ima na splošno precej več težav in zelo malo uporablja svoj jezik, medtem ko imajo Slovenci v videmski pokrajini na primer tudi bogato narečno literaturo. Prav o narečni ustvarjalnosti je na tretjem večeru govoril profesor Dapit. Ta se je začela razvijati v sedemdesetih letih, danes pa je med Slovenci v videmski pokrajini že zelo razširjena, predvsem zato, ker je bil to dolgo let edini jezik, ki so ga domačini poznali. V Kanalski dolini sicer narečne literature praktično ni, je pa zato veliko več avtorjev v Reziji, predvsem pa v Benečiji, kjer Slovenci ustvarjajo prav vse zvrsti literature, vključno z dramatiko in besedili za pesmi. Malo je le otroških knjig, pa čeprav je ustno izročilo nasprotno zelo bogato. V osrednji Sloveniji se narečna literatura ni razvila, saj je bilo iskanje enotnega jezi- ka tudi eden izmed faktorjev, ki so Slovence kasneje privedb do neodvisnosti. Pred Dapitom je o Trinku, njegovih delih in njegovem pomenu za Benečijo govoril pesnik Miroslav Košuta. Trin-ko sicer ni bil izreden pesnik, a je bil izjemen človek, njegove poezije pa so bile poglavitnega pomena pri utrjevanju hrbtenice zamejcev. Njegova dela so spodbudila tudi ostale beneške duhovnike, ki imajo veliko zaslug, da se Slovenci v videmski pokrajini še vedno zbirajo, govorijo svoj jezik in imajo tudi svojo šolo. Pomembne so bile tudi Trinkove črtice, ki opisujejo življenje po beneških vaseh, in njegova opisa Benečije in Rezije. Danes pa se začenja drugi del Beneških kulturnih dnevov, kot nam je povedala ena izmed organizatork, slavistka Živa Gruden. “Po treh večerih, na katerih je bilo govora predvsem o literaturi in zgodovini jezika, se danes začenja, drugi, bolj praktični del. Upamo, da bo odziv tako dober kot na prvem delu. Danes bosta profesorica Renata Kodilja in psihologinja Susanna Pertot govorih o rabi jezika in stereotipih oziroma o dvojezičnosti in identiteti. Psihološki vidiki namreč precej pogojujejo rabo jezika, tako da mislim, da bosta ti dve predavanji zelo koristni, saj bosta lahko marsikomu pomagali preoblikovati ali vsaj kritično oceniti svoj odnos do jezika. Na zadnjem srečanju pa bodo predsednica KD Rozajan-ski dom Luigia Negro, Marco Štolfo z Glavne direkcije za šolstvo, kulturo, šport in mir Dežele FJK ter Massimo Duca z Deželne agencije za furlanski jezik govorih o trženju jezika in njegovi vlogi pri razvoju turizma in gospodarstva nasploh ter o uveljavljanju in uporabi manjšinskih jezikov. Ideja, da bi na naših kulturnih dnevih govorih o tem, je nastala po posvetu o turizmu, ki je bil septembra lani v Reziji ob 25-letnici Rozajanskega duma.” (T.G.) in cui chi è partito ricorda la famiglia d'origine e, con l'invio di una fotografia, la vuole rendere partecipe del suo quotidiano. Oltre alle fotografie, che vanno dagli anni '30 del '900 ai giorni nostri - con una particolare attenzione per quelle relative agli anni del boom economico, in cui l'uso delle macchine fotografiche divenne consueto anche nelle famiglie - verranno presentati anche filmati amatoriali dei luoghi di emigrazione, ed uno studio inedito - che potrà essere consultato direttamente dai visitatori - sulla grande, e finora pressoché sconosciuta, migrazione dalle Valli del Natisone agli Stati Uniti nei primi 40 anni del Novecento. La ricerca realizzata da Aleksej Kalc, docente presso l’Università di Koper/Capo-distria e ricercatore alla Biblioteca Nazionale Slovena di Trieste, permetterà di conoscere le molte informazioni, annotate sui registri di arrivo ad Ellis Island, relative alle oltre 2000 persone che allora decisero di im- meno, infatti, la mostra è stata ideata come luogo interattivo di scambio e so- prattutto occasione di raccolta e condivisione di materiali relativi all’emigrazio-ne, alla quale tutti sono invitati a dare il loro contributo, per far barcarsi per il “nuovo mondo”. Questa è solo una delle possibilità di approfondimento offerte dalla mostra, oltre all’opportunità di conoscere il lavoro di centri specializzati nello studio e monitoraggio dei fenomeni migratori ed effettuare ricerche mirate su internet. Non potendo essere esauriente nel presentare con completezza l’intero feno- emergere dai propri archivi i frammenti di un racconto collettivo tuttora in divenire. La mostra, che resterà aperta alla Beneška galerija di San Pietro al Natisone fino al 1. marzo, sarà visitabile il sabato e la domenica secondo il seguente orario: 10-12 e 15.30-18.30. È possibile concordare la visita in altri orari contattando l'Unione Emigranti Sloveni (tel. 0432 732231 slovenciposve-tu@spin.it) o il Centro studi Nediža (e-mail: in-fo@nediza.org). Aktualno Un’immagine di Scrutto La lista “Per la gente con la gente” contro la maggioranza “Censurati sul giornalino”, polemica a San Leonardo L’amministrazione comunale di S. Leonardo, ovvero la sua maggioranza, pubblica da tempo un giornalino. Per la prima volta decide di coinvolgere anche l’opposizione consiliare, proponendole uno spazio. L’opposizione, in particolare il gruppo “Per la gente, con la gente”, predispone un testo ma, all’uscita del giornalino, si rende conto che il testo non è stato pubblicato. E adesso parla apertamente di “censura” da parte del sindaco Giuseppe Sibau e della sua maggioranza. Narečja in politika La vicenda sta diventando di dominio pubblico, almeno a S. Leonardo, visto che il gruppo consiliare ha inviato a tutti i cittadini un suo comunicato, denunciando l’accaduto. Vi si riporta l’intervento inizialmente previsto per il bollettino, con sottolineate le parti “che a giudizio del sindaco - scrive l’opposizione -erano inutilmente polemiche e che hanno determinato il mancato inserimento del testo nell’opuscolo.” La lista parla di atteggiamento “serio, a volte duro, ma sicuramente costruttivo e rispettoso, sempre e solo nell’interesse del nostro territorio e dei nostri cittadini, in particolare quando si è discusso di miglioramento dei servizi attraverso la collaborazione con altri co- Giovedì 8 gennaio 2009, Gorenja Miersa/Merso di sopra, Podutana/S. Leonardo, primo pomeriggio. Temperatura esterna circa 2 gradi sottozero, burja/bora forte. Davanti all'ambulatorio, nell'edificio del municipio, una piccola folla - per lo più anziani - aspetta intirizzita. Le macchine che passano rallentano e guardano cosa succede. La porta dell'ambulatorio medico, della sala d'aspetto per la precisione, è opportunamente chiusa. Avranno sicuramente previsto tutti i problemi di sicurezza. Non si sa mai che qualcuno derubi le vecchie sedie, o che asporti un manifesto del 2001. Dalle tre, del gruppetto fa anche parte una signora con la febbre alta. Pazienza. Finalmente alle quattro, per la verità puntualissima, arriva la dottoressa. E si aprono le porte. Nelle grandi discussioni si individuano sempre le grosse ra- muni, di investimenti per il mantenimento delle strutture pubbliche, di progetti di sistemazione dei centri urbani.” Il gruppo “Per la gente, con la gente” elenca poi una serie di proposte fatte durante il mandato amministrativo, dalle modifiche del regolamento della tassa sui rifiuti, individuando una tariffa più equa, all’adozione di un piano di pulizia rurale, dall’attivazione del servizio di polizia municipale in collaborazione con altre amministrazioni comunali alla proposta di incaricare dei professionisti esterni per verificare il corretto operato dei cavatori e le effettive quantità di pietra estratta. Le parti “incriminate” sono però quelle che riguardano i dissesti idrogeologici nella gioni per cui la Benečija si sta svuotando e muore. Non sono molti quelli che compren- frazione di Scrutto, il cui risanamento non sarebbe una priorità della maggioranza guidata da Sibau, e soprattutto la scelta dell’amministrazione di cantierare quanto prima la nuova caserma dei carabinieri per un costo di un milione 500 mila euro. “Una cifra del tutto spropositata rispetto alle necessità del nostro territorio” afferma l’opposizione rimarcando il suo distinguo dalla politica della maggioranza. Per il capogruppo della lista, Stefano Predan “questa è la riprova che il sindaco ha un atteggiamento chiuso e negativo. Non accetta le nostre osservazioni che sono sempre state propositive, educate e indirizzate a risolvere i problemi concreti del Comune di San Leonardo. Purtroppo, essendosi opposto alla pubblicazione del nostro articolo, ha avviato in maniera inopportuna una campagna elettorale che, al contrario, avrà bisogno di un ampio confronto. Perchè la gente ha bisogno di risolvere i problemi, non di nasconderli.” (m.o.) dono esattamente il significato di marginalità. Fabio Bonini Vprašanje slovenskih narečij v videmski pokrajini bi zahtevalo marsikatero poglobitev. Sploh je vprašanje narečij zanimivo. Če namreč poslušam radio in televizijo iz Slovenije, lahko slišim najrazličnejše narečne naglase in oblike, ki se mešajo s specifičnimi žargoni politikov, mladostnikov itd. Knjižno slovenščino najdosledneje gojijo v osrednjih gledališčih, čeprav je tudi tu opazno, od kod prihaja nek igralec. Ob vsem tem nisem omenil najmočnejšega fenomena: vdora angleških in drugih tujk, ki je zelo podobno kontaminaciji z italijanščino, ki jo doživljamo vsi manjšinci, zamejci oziroma Slovenci v Italiji. Varovanje narečij je samo po sebi nekaj hvalevrednega in zelo zahtevnega. Narečja so izrazito podvržena negativnim inteiferencam, pri nas italijanskim in furlanskim, izgubi besed in izrazov, skratka, odmiranju. Bolj kot je neko narečje izpostavljeno, v večji nevarnosti je. Narečja v videmski pokrajini so na mejnem prostoru s Slovenijo, najgloblje interference pa prihajajo iz Furlanije. Tja hodijo ljudje na delo, tam se mladi spoznavajo, se poročijo, ustvarjajo mešane zakone itd. Narečja so sama po sebi veliko rigidnejša od knjižnega jezika, ki se stalno spreminja in povzema nujne izraze, ki jih prinašata modernizacija in tehnologija. Za narečje je najlažja prilagoditev prevzem izrazov soseda ali pa enostavna sprememba govornega koda, ko gre za tehnične stvari. Narečja so torej potrebna obvarovanja. To toliko bolj v Benečiji, Reziji in deloma v Kanalski dolini, skratka, v krajih, kjer je knjižna slovenščina prisotna le med ožjo kulturno elito. To so dejstva in je zato težko osporavati varovanju narečij v čim čistejši obliki, kot je to danes možno. Pristop, ki smo ga mnogi kritizirali, med temi tudi Novi Matajur, je bila politizacija narečnega vprašanja. Same predpostavke novega deželnega zakona so v začetku jasno izpostavljale to, da narečja v videmski pokrajini nimajo nobene povezave s slovenščino. Politiki so postali jezikoslovci in očitali tržaškim in goriškim Slovencem, da “kolonizirajo” Benečijo in Rezijo ter da umetno vključujejo rezijansko in beneška narečja v slovenski jezikovni krog. V bistvu je teza hotela dokazati, da Slovencev v videmski pokrajini ni, predvsem ne v narodnem smislu. Posledično naj bi bili napačni tudi zakoni, ki priznavajo prisotnost slovenščine in Slovencev v videmski pokrajini. Zato, da bi se uprli tujemu “vdoru”, naj bi ščitili domače govorice brez pridevnika “slovenski”. Teza je politična, protislovenska in izven časa, ko je sosednja Slovenija polnopravna članica Evropske unije in ne država za železno zaveso, kjer komunisti jedo otroke. Dejstvo je, da ni nihče nikogar kolonializiral. Vprašajmo se, kdo je do danes branil slovenska narečja. V beneških narečjih so pisali časopisi, kot sta Novi Matajur in Dom. Društva in založbe, ki sodijo danes v okvir zakonov za Slovence, so izdajala narečne knjige. Društva in zbori so vzpodbujali uporabo narečne govorice in pesmi. Beneško gledališče dolga leta čuva beneško govorico. Veliko umetniške energije se je zlilo v narečja na Senjamu beneške pesmi itd. Podobno velja za Rezijo. Tudi tu so društva, ki so bila povezana s Slovenci v Trstu in v Gorici vztrajno gojila rezijanščino, vabila turiste v rezijanske doline ter prikazovala običaje in navade v krajih, kamor ne greš brez posebnega povabila ali namena. Tudi v Kanalski dolini so domačo govorico vzpodbujali ljudje, ki so bili Un “Ordine del Tricolore” che disordina la storia e le radici della Repubblica Col disegno di legge n. 1360 la maggioranza parlamentare pretende di equiparare partigiani, militari e deportati ai repubblichini di Salò con un istituendo Ordine del Tricolore. La relazione che accompagna il disegno di legge sostiene infatti “la pari dignità di una partecipazione al conflitto di molti combattenti, giovani e meno giovani, cresciuti nella temperie culturale guerriera e impe- li stiku s Slovenijo in Trstom. Ko teh društev, skupin, časopisov in ljudi ne bi bilo, bi bila narečja že zapisana smrti. Veliko zaslugo so imeli slovenski duhovniki, vendar sami ne bi zmogli titanske naloge. Ko so v Špetru vsi ti ljudje ter njihovi prijatelji iz Trsta in Gorice ustanovili dvojezično šolo, je bila novost te šole v tem, da prisluhne jeziku okolja in ne prisili otroke k pozabi. Borba za ohranitev slovenskega narečja v Benečiji, v Reziji in Kanalski dolini je bila dolga, največkrat mučna in nehvaležna. Rodila pa je mnogo sadov. Iz prgišča domačih besed so zrasli tudi narečni biseri, kot so poezija, proza in dramatika. Danes je to veliki zaklad, ki naj ga hranijo prebivalci obmejnega območja videmske pokrajine. Ko bi z novimi normami in zakoni skušali “odgnati” tudi ljudi, ki leta in leta marljivo čuvajo beneška, rezijanska in druga narečja v videmski pokrajini, bi ubili sama narečja. Zgodila bi se skrita želja nekaterih: vsi bi govorili samo italijansko, Furlanija pa bi se jezikovno in kulturno osiromašila. Celo univerza bi izgubila svoj smisel, saj so bila med vzroki zanjo tudi jezikovna in kulturna križišča v Furlaniji. Novi zakoni naj torej pomagajo in ne brišejo, kar je bilo storjenega. Tako bo dobro, slabo bo, če bodo prevladale ideološke konotacije improviziranih jezikoslov- riale del ventennio, che ritennero onorevole la scelta a difesa del regime ferito e languente”. Analoga operazione fu già tentata dalla destra nelle precedenti legislature, ma venne respinta: ora tenta un gravissimo colpo di forza. L’ANPI e tutte le forze politiche, sociali, culturali che si richiamano all’antifascismo e ai valori della Resistenza sanciti nella Costituzione della Repubblica non possono che opporsi al disegno di legge attualmente in discussione nella Commissione Difesa della Camera. Lettera al giornale “Fuori, sottozero e con la febbre aspettando che apra l’ambulatorio” Corso di formazione IRSIP in agricoltura SDZPI-IRSIP in collaborazione con Kmečka Zveza-Associazione agricoltori propone a San Pietro al Natiso-ne il corso di formazione complementare in agricoltura della durata di 150 ore. La partecipazione al corso, oltre che essere un importante momento di aggiornamento professionale, da diritto al ricevimento dei contributi rivolti ai giovani agricoltori previsti dalla misura 112 del Programma di Sviluppo Rurale. Gh argomenti trattati sono molteplici: dalle nozioni fondamentali di agronomia generale ai principi della zootecnia, dalle basi di economia generale alle tecniche di gestione aziendale. Il corso prevede inoltre visite didattiche ad aziende agricole. Il corso si svolgerà tre volte per settimana da gennaio ad aprile, le iscrizioni sono aperte fino al 16 gennaio 2009 fino ad esaurimento dei posti disponibili. Per ulteriori informazioni ed iscrizioni contattare la segreteria in via Alpe Adria 61, dal lunedì al giovedì dalle 14 alle 18.30, il venerdì dalle 8.30 alle 12.30, tel-fax 0432 727349, email: ud@sdzpi-irsip.it. cev... Gozdni viri, predstavili publikacijo “Camminaboschi.fvg” V naravoslovnem in didaktičnem središču v Bazovici se je prejšnji teden odvijala predstavitev publikacije z naslovom “Camminaboschi.fvg”, ki, obogatena s fotografskim in drugim slikovnim gradivom, predstavlja 10 naravoslovnih poti iz Furlanije Julijske krajine. Delo je sad truda izvedencev in celotnega Deželnega reda gozdnih čuvajev. Publikacija je namenjena tako družinam kot šoloobveznim otrokom in ponuja prikaz naravoslovnih poti, ki se vijejo po gozdovih v ravninskih, gričevnatih in gorskih predelih dežele FJK. Delo posreduje bralcu tudi vrsto informacij o živalstvu, rastlinstvu, zgodovini, tradiciji in tipični kuhinji izbranih območij. 35% deželnega ozemlja prekrivajo gozdne površine. Publikacija je izšla ob lanskem praznovanju zaščitnika italijanskih gozdnih čuvajev, San Gio-vannija Gualberta. Ob tej priložnosti je deželni odbornik za gozdne vire Claudio Violino tudi podčrtal pomen vključevanja mladih v ohranjanje in razvoj teritorija ter poudaril vlogo kulture, ki izhaja iz stoletij dolge interakcije med človekom in naravnim okoljem. I ’ AMDI LAI Pl inTOrlTIr) hm i ii ii\#i 11 iu Aktualno Turk, riconciliati nelTUE segue dalla prima “Nel corso della seconda guerra mondiale, durante l’occupazione militare italiana, sono stati commessi numerosi crimini di guerra a danno degli sloveni, in particolare della popolazione civile” prosegue la nota della presidenza slovena. “Molte persone sono state rinchiuse nei campi di concentramento di Rab, Gonars e altrove. Molti di questi delitti contro l’umanità ed il diritto internazionale sono ancora impuniti. Tutto ciò ha creato un deficit etico a causa del quale in Italia non c’è ancora stata la necessaria catarsi.” Il Presidente della Repubblica di Slove-nia Danilo Tùrk saluta l’impegno di illustri personalità, come il giudice Antonio Intelisano e lo scrittore sloveno Boris Pahor, che in Italia sollevano il problema ed esprime l’auspicio che i loro sforzi generino la necessaria conoscenza nell’opinione pubblica italiana. “In questo modo si faranno passi avanti per la definizione delle condizioni per un eventuale atto di riconcilia- Goriška pokrajinska uprava je postavila na ves svoj teritorij dvo- in trojezična cestna znamenja (foto Bumbaca) Na podlagi določil in s sredstvi iz zaščitnega zakona za jezikovne manjšine Gorica upošteva in uveljavlja svojo jezikovno pluralnost zione. Jezikovna in kulturna pluralnost goriškega prostora je v zadnjih tednih prav lepo prišla do izraza tudi v zunanji podobi. Goriška pokrajinska uprava je namreč opremila ves teritorij z dvojezičnimi italijansko - slovenskimi in italijansko - furlanskimi ter s trijezičnimi cestnimi znamenji na vseh pokrajinskih cestah. Ob tem je na začetku in ob koncu vsake pokrajinske ceste dala postaviti posebne rjave table z grbom Pokrajine in njenim trijezičnim nazivom: Gorizia, Gurize, Gorica. Odbornik Maurizio Di Matteo je v pogovoru s Primorskim dnevnikom povedal, da ni nič presenetljivega v tem, saj je to dejanje predvideno v zaščitnem zakonu za jezikovne manjšine v Italiji (482/1999). V bistvu je tudi goriška uprava šla po sledeh videnske, ki je podobno široko akcijo za uveljavitev večjezičnosti Furlanije izpeljala pred približno dvema letoma, prav tako na podlagi zakonskih določil in s finančnimi sredstvi iz zakona 482. Marko Marinčič je kot odbornik Brandoiinove uprave sprožil postopek že leta 2004 Pri postavljanju novih tabel so seveda upoštevali območja, na katerih se zakon izvaja. Tako so trijezični napisi v Gorici, Krminu in Zagraju. Trijezična je sicer tudi občinaTržič, a nima pokrajinskih cest. V mestih in naseljih so za postavljanje napisov pristojne obči- ne. Italijansko-slovenske table so postavili na teritorijih občin Doberdob, Ronke, Steverjan in Sovodnje, v ostalih občinah pa italijan-sko-furlanske. Pot do dvojezičnih tabel sicer ni bila kratka. Postopek je sprožila že Brandoli-nova pokrajinska uprava, ki je na pobudo odbornika Marka Marinčiča iz dotacije zakona 482 tudi iztržila 106 tisoč evrov. Postopek je dolgo trajal zaradi tega, ker italijanski zakon ne dopušča več kot dveh napisov na cestnem znamenju. Zaradi tega je ostala brez trijezičnih napisov tudi Kanalska dolina v videnski pokrajini. Gorica je problem očitno rešila. Vprašanje je, ali ima sedanja uprava na Videnskem voljo rešiti ta problem. Predel in odnosi med sosedi Prejšnji teden je videnski prefekt Ivo Salemme sklical sestanek, na katerem so se srečali tolminski prefekt Zdravko Likar, župan občine Bovec Danijel Krivec in predstavnica slovenskega cestnega podjetja DRSC Lilijana Herga s slovenske strani, trbiški župan Renato Carlantoni in predstavnik podjetja ANAS Cesare Salice z italijanske strani. V središču pogovorov je bila mednarodna cesta čez gorski prelaz Predel, ki je bila v božičnem času, ko je zimska sezona na višku, cele tri tedne zaprta. Mednarodna cesta povezuje tr-biško območje s Posočjem in predstavlja vhodna vrata v Bovec in severno Slovenijo za turiste, ki prihajajo s severa. Po tej poti se vračajo tudi nazaj. Velik pomen ima cesta tudi za domačine z obeh strani meje. Italijanski cestarji so se opravičevali z veliko nevarnostjo snežnih plazov, župan Trbiža Renato Carlantoni pa jih je obtožil nezainteresiranosti. Vsi so se vsekakor strinjali, da zapora ceste ni bila upravičena in da se ne sme ponoviti. Srečanje je bilo pozitivno, saj so se slovenski in italijanski cestarji dogovorili, da bodo v bodoče sodelovali in pripomogli k neovirani prevoznosti mednarodne ceste in prelaza Predel. Quando la stona diventa attualità politica segue dalla prima Nella proposta avanzata dal quotidiano triestino non si faceva nemmeno menzione del fascismo e dei suoi crimini, compiuti sia prima che durante la seconda guerra mondiale. Il presidente croato Stje-pan Mesič rispose accentuando il bisogno di “organizzare l’atto come si deve, dimostrando che il nostro intento è quello di onorare le vittime innocenti, senza per questo mettere sullo stesso piano il fascismo e coloro che contro il fascismo avevano combattuto”. Il presidente della Slovenia Danilo Tùrk, informato dell’iniziativa solo attraverso i media, ha risposto dichiarandosi convinto che per un tale gesto non sussistano né la necessità né tutti i presupposti. In senso politico la riconciliazione ha avuto un alto compimento, ha detto, Slovenia e Italia sono entrambe membri dell’ Unione Europea. Ha aggiunto che l’atto di riconciliazione ha anche una dimensione etica che richiede all’Italia di confrontarsi in modo più chiaro con i delitti perpetrati dal fascismo e che su questo piano registra un “deficit etico”. Non si è fatta attendere la dura risposta del quotidiano triestino (Roberto Morelli) secondo cui le posizioni della Slovenia e del suo presidente sono politicamente miopi. Nel criticare le parole del presidente Tùrk si è dimenticato, oppure ha colpevolmente rimosso il fatto, che la Slovenia non può accettare ulteriori atti di riconciliazione rinunciando alla propria memoria, ai propri luoghi simbolici ed al proprio inferno causato dal fascismo. Il quotidiano ha pubblicato anche un’intervista all’ambasciatore Sergio Romano. Questi ritiene che il futuro di Italia, Croazia e Slovenia vada vissuto nell’Unione europea che è in sé anche un atto di riconciliazione. Romano ribadisce l’attualità delle cose affermando che la “diplomazia non si fa con i pellegrinaggi”. In sostanza concorda con il presupposto europeo di Tùrk che giudica “perfetto”. Ma conoscendo la politica nostrana e le forze che governano Trieste e la Regione FVG sappiamo che la polemica da parte italiana non cesserà sino ad una certa data, nonostante ciò sia auspicato anche dall’autorevole ambasciatore Romano, (ma) Dežela Koroška se pripravlja na volitve Potekale bodo 1. marca - Ponovno zmago pričakuje Haiderjeva stranka BZÒ St. Stefan Šfeben . :.c'F in skrajno restriktivna politika do tujih priseljencev. Glede Slovencev imajo socialdemokrati drugačno stališče. Slednji naj ne bi bili predmet volilne kampa-nije, o tablah pa bi razpravljali po volitvah. Skratka, tudi na avstrijskem Koroškem so domači Slovenci in ob njih tuji priseljenci predmet predvolilne propagande in nabiranja glasov. Zgodbo poznamo tudi na naši strani (bivše) meje. (ma) Stalni zapleti s slovenskimi tablami na Koroškem V sosednji Koroški to je v avstrijski deželi, ki meji z našo, bodo 1. marca 2009 deželne volitve. Te so važne, ker na Koroškem živi slovenska manjšina v Avstriji, ker je na Koroškem do nedavnega vladal Haider, ki je umrl v avtomobilski nesreči, in ker je Koroška nekakšen motor avstrijske desnice. Volilno pravico ima 400.000 ljudi, izidi pa bodo pomembni. Zmago pričakuje Haj-derjeva BZÒ, ki je doslej imela tu 42 odstotkov glasov. Pokojnega deželnega glavarja je nadomestil Gerhard Dorfler, ki računa na rezultat s “štirico spredaj” in z dvema številkama. Njegov najresnejši tekmec bo socialdemokrat Reinhart Rohr. Na listi stranke je tudi Slovenka Ana Blatnik. Tudi Zeleni kandidirajo koroško Slovenko Zalko Kuchlingovo, ki je na tretjem mestu deželne liste. Oboji upajo na slovenske glasove. Na deželnih volitvah se ne bo predstavila slovenska E-notna lista, ki se bo osredotočila na kampanijo za župane in občinske svetnike na južnem Koroškem, kjer je največ Slovencev. Desna BZÒ ponavlja svoja stara stališča: nobenih dodatnih slovenskih tabel Le minoranze nazionali 1919-1939 e la mobilitazione della società civile Il ventennio fra le due guerre mondiali segna un cambiamento radicale nella storia delle relazioni internazionali: emergono definitivamente i problemi delle minoranze europee e il complesso intreccio di questioni politiche, culturali e linguistiche connesse a questa tematica. La Società delle Nazioni cercò di costruire un sistema per tutelare queste minoranze, ma gli strumenti concepiti con questa finalità si sarebbero poi rivelati fallimentari. Al tempo stesso, le minoranze stesse si dotarono di strumenti propri, come il Congresso delle Nazionalità Europee, che ebbe come presidente il parlamentare triestino della minoranza slovena Josip Wilfan. Questa pagina di storia, fondamentale per capire i problemi delle minoranze continentali, viene accuratamente ricostruito da Anna Paola Peratoner nel libro “Le minoranze nazionali - 1919-1939: la mobilitazione della società civile internazionale” (Studium, Roma 2008). Un’opera preziosa non soltanto per chi segue i temi in questione, ma per chiunque voglia approfondire il tema della “casa comune europea” inquadrandolo in un’ottica più ampia. Anna Paola Peratoner è nata nel 1973 a Udine, dove vive e lavora. Dottore di ricerca in storia, ha al suo attivo diversi contributi sulle questioni minoritarie. Per altre informazioni: www.edizionistudium.it GRADISCA D’ISONZO GARDISCJE-GRADISCE UDINE UDIN-VIDEM TRIESTE TRIEST - TRST Aktualno Roberto Dapit ASPETTI DI CULTURA RES I AN A NEI NOMI DI LUOGO 3. Area di Bila / San Giorgio, Njì'wa / Gniva e Ravanca / Prato Jimana od krajow, den novi libri tuw Reziji Napisel ga "jè profesor Roberto Dapit Jimana od krajow nin račejo karjè rači ano ni morajo pa nes nawuéit karjè. Je znet ano védèt da ka pridè racyt no jimè ano pa da za-koj no mèsto ma jimè itako to jé rudi prow. Za si pomoet tu-w isin jè vilizel te trètnji ano zadnji libri od profesorja Roberta Dapita, ki an jè a napisel za neš kumiin. Tu-w isamo librino so napisane jimana od tih biski, od ti njivaški ano od ti ra-vanški mést. Te pyrvi libri j è bil vilizel wzè léta 1994 anu an jé bil za Solbico ano Korito, te saont bil pražanten dicem-barja léta 1998 ano an jé bil za Osòjsko ves anu za Učjo. Gorè na dèset lit isi progèt, ki jè bil a wkazel šindik Luigi Paletti, an se zarobjiwa. Titol od librina to jé “Aspetti di cultura resiana nei nomi di luogo. 3. Area di Bila / San Giorgio, Njiwa / Gniva e Ravanca / Prato”. Tu-w librino so napisani 390 jimen od krajow ano skoré za wsakè mèsto to jé napisano da ka to pridè racyt ano da s kod to piraja. Karjè jimen ki nalažamo tu-w Reziji so pa tu-w ti mèstè tu ki živijo jiidi ki romonijo po slavinski. Dòpo jé na lipa wridna pert ziz pravici anu wuži, ki so pravili profesòrjo Roberto Dapito noši ti stari anu pa tu-w isè pravice jè karjè jimen od mèstow. Tu-w rivet so napisane wse jimana od krajow ki so tu-w tamo pyrvamo librino, tu-w tamo saont ano tu-w tamo trètnjamo. Libri bil pražanten w nadèjo 4 dni ganorja, po-puldnè, tu-w municipio ta-na Ravanci. Tu-w počnet jè rò-monil šindik od nošaa ku-miina, Sergio Barbarino, po njamo Cristina Buttolo, ki to jé ašešor za kultiiro, po njèj Carla Marcato, diretòr od Centro Internazionale sul Plurilinguismo od Universi- tadi te tu-w Vidnè anu jè zarobil profesor Roberto Dapit. Za mèt isi nòvi librin se mòrè lehko baret tu-w municipio ta-na Ravanci. L.N. tecipanti anche dal punto di vista della concentrazione e della tolleranza allo stress. La partecipazione al corso non ha frenato la voglia ed il piacere di andar per monti, infatti, cogliendo l’occasione per prepararsi alle dure prove che lo aspettavano, Massimo ha affrontato molte salite degne di nota come la famosa “Tempi Moderni” sulla parete sud della Marmola-da o la discesa dal Triglav con Mangart, la spada Il primo nelle Valli del Natisone ad aver superato la prova Cassin cima ovest Lavaredo: è una delle “top vie” del mondo per la sua incredibile importanza e fama gli sci, dopo aver raggiunto la cima dal versante nord. Oltre alle grandi salite e alle dure prove alpinistiche, tuttavia, Massimo non esclude le belle e più tranquille salite ed escursioni alla portata di tutti o le gioiose e soleggiate giornate in falesia! Queste attività possono essere svolte a diversi livelli, sia da chi ha già esperienza di montagna sia da chi desidera provare un’esperienza nuova, stimolante e divertente! Chiunque desideri conoscere le attività proposte, le gite in programma o il calendario dei percorsi di avvicinamento alle attività alpinistiche, può contattare Massimo, al momento la sola Guida Alpina delle Valli del Natisone, al 338 5676100 o via e-mail scrivendo a massi-mo.laurencig@alice.it G.M. A Massimo un “bravo!” di cuore e congratulazioni vivissime dal Cai Valnatisone di cui è socio e dalla Planinska družina Benečije La scheda: la professione di guida alpina Lo Stato, con la legge 6/89, e la Regione Friuli Venezia Giulia, con la L.R. 2/2002, riconoscono nell'Aspirante Guida Alpina e nella Guida Alpina le uniche figure professionali abilitate ad offrire prestazioni di accompagnamento in ambiente montano ed insegnamento delle tecniche alpinistiche. Il titolo viene conseguito dopo la frequenza di apposito corso ed il superamento degli esami relativi, basati su una piattaforma internazionale. L’esercizio della professione è subordinato anche al superamento di un esame di Abilitazione ed all’Iscrizione all’Albo Professionale. Dopo due anni di esercizio della professione, l’Aspirante Guida Alpina supera un ultimo esame e diviene Guida Alpina UIAGM (Unione Internazionale Guide di Alta Montagna). I settori operativi delle Guide Alpine sono: Arrampicata su roccia naturale, Alta montagna e ghiaccio, Scialpinismo, Escursionismo, Soccorso alpino, Lavori in forte esposizione, Torrentismo o canyoning, Arrampicata sportiva su strutture artificiali, Competizioni di arrampicata sportiva, Consulenza sull’agibilità di piste sciistiche soggette a pericolo di valanga, Attrezzatura di falesie per l’arrampicata, Interventi su grandi alberi con tecniche alpinistiche, Educazione ambientale, Accompagnamento nelle aree protette, Consulenze per aziende nel settore dello sport e sicurezza, Pubblica istruzione, Sviluppo e consolidamento delle abilità motorie nell’età evolutiva. Massimo è guida alpina, l’esame sul Monte Bianco Ce l’ha fatta! Massimo Laurencig, della famiglia Čeriki di Montefosca, è riuscito a portare a termine il suo proposito di diventare un professionista della montagna ed è diventato la prima Guida Alpina delle Valli del Natisone. Dopo aver superato a fine marzo 2007 le severe selezioni per l’ammissione al corso nazionale per diventare Aspirante Guida Alpina, l’alpinista di Montefosca è stato da subito impegnato nel duro percorso formativo che lo ha portato, il 19 dicembre, a superare il fatidico esame di stato e ad ottenere l’abilitazione finale per poter esercitare la professione di guida alpina. Iniziato ad aprile 2007, il corso Guide si è concluso ad ottobre 2008: un anno e mezzo molto intenso per Massimo che ha dovuto sostenere dure sessioni formative e selettivi esami, superando brillantemente ogni sbarramento. Tra i moduli formativi ci sono stati sia quelli pratici che quelli teorici, quindi, oltre che allenarsi per le salite in quota o per le manovre di cordata, i partecipanti al corso hanno anche dovuto studiare le “materie” classiche della montagna: zoologia, botanica, geologia, glaciologia, nivologia ecc. Si è trattato di un impegno sia fisico, sia mentale, che ha portato i trentadue partecipanti, provenienti da quasi tutta Italia, a solcare pareti e ghiacci dell’intero arco alpino, dalla Slovenia alla Francia. Insieme a Massimo, solamente altri 14 alpinisti hanno superato tutte le prove necessarie ad essere ammessi all’esame di stato e dunque all’abilitazione professionale. Per avere un’idea dell’impegno richiesto, basti pensare che solo l’esame di alta montagna, realizzato sul Monte Bianco, è durato ben 11 giorni continuativi di cui 8 su ghiacciaio e i restanti in arrampicata sul granito. A quello di alta montagna vanno aggiunti tutti gli altri esami: cascate di ghiaccio, roccia, sci, scialpinismo, soccorso in parete, ricerca di sommersi da valanga ecc., inseriti in un intenso percorso che, oltre a mettere alla prova la resistenza fisica, ha messo sotto pressione i par- Triglav, parete nord Potovanje Palenque, dove il batte ancora per Sulla costa colombiana un villaggio di di Ne ha scritto, poco più di un anno fa, anche il New York Times, presentandola come una realtà dove non si parla lo spagnolo (siamo in Colombia), ma una lingua con influssi africani. Loro chiamano quella lingua “ban-tù”, che è in realtà una famiglia di lingue africane. In ogni caso i circa 3.500 abitanti di Palenque de San Basilio, ad una cinquantina di chilometri da Cartagena de Indias, sulla costa caraibica colombiana, si sentono in tutto e per tutto africani, discendenti degli schiavi che si rifugiarono nelle “palenques” (recinti, steccati in spagnolo) fin dal secolo XV. Durante i giorni a Carta-gena, mentre ero ospite del festival internazionale di poesia, è stata una bella ed emozionante sorpresa passare mezza giornata assieme alla gente - soprattutto bambini, tanti bambini - di un villaggio in cui ogni angolo, ogni buca della strada, ogni sorriso ha il sapore di un altro continente. La comunità di Palenque de San Basilio (l’ultimo “palenque” rimasto dei tanti sorti in quei luoghi) conserva una coscienza etnica che permette ai suoi abitanti di essere culla e testimonianza della ricchezza e della trascendenza culturale africana nel territorio colombiano. Nel villaggio vige il bilinguismo, tutti parlano sia spagnolo che la lingua creola di derivazione africana, in particolare dal Congo e dall’An-gola, con alcune influenze di spagnolo e portoghese, che si insegna nelle scuole e che viene usata nella letteratura. Una lingua oggetto di studi nelle università non solo colombiane. I linguisti vi hanno trovato delle affinità con Immagini da Pai sulla costa atlantica della Co la parlata delle isole caraibiche di Aruba, Bonaire and Curaqao. “Palenge a senda tielan ngombe ri nduse i be-tuaya”, ho trascritto da un libro. Vuol dire “Palenque è la terra dei bovini, dei dolci e degli alimenti basici”. È una terra, in realtà, molto povera, le strade non hanno mai conosciuto l’asfalto, conoscono invece i grugni dei maiali ed il galoppo dei cavalli. Nella piazza centrale svetta una statua, impressionante, che raffigura uno schiavo in catene. Lo schiavo ha un nome: Benkos Biohó. Nato nell’Africa occidentale, venne venduto come schiavo a Cartagena nel 1596. Riuscì a fuggire ed organizzò un esercito nei dintorni della città con l’idea di conquistarla, accettò un trattato di pace con gli spagnoli ma questi lo violarono, catturando Benkos Biohó e uccidendolo. Palenque de San Basilio, per decreto del re di Spagna, nel 1713 diventò il primo villaggio libero deH’America. Nel 2005 è stato dichiarato patrimonio delTumanità da parte del-l’Unesco. La conservazione della lingua, oltre che di una serie di tradizioni rituali e musicali, di origine africana, è dovuta anche all’isolamento in cui ha vissuto per tanto tempo il villaggio. L’elettricità è arrivata solo negli anni ’70, regalo di un pugile affermato nativo del luogo. Oggi la scuola ha una connessione internet, ma la minaccia primaria per la lingua è rappresentata dal contatto con l’esterno, da chi lavora in altri villaggi o a Cartagena. Ma i difensori della lingua “pa-lenquera” vedono quello per il mantenimento del proprio idioma e della propria identità africana come il proseguimento della battaglia dei propri avi, giunti sulle coste caraibiche in catene. È una battaglia, occorre dirlo, anche perché si dissolva quel razzismo, purtroppo ancora vigente, nei confronti delle persone di pelle nera. I bambini che accolgono i poeti con sorrisi e rispetto, e scalpitano per una foto con loro, si spera possano continuare a sentirsi africani, ma con la possibilità di esprimersi e muoversi in qualsiasi maniera. La parola libertà oggi, per loro, significa questo. Michele Obit Družina Nonino, lastnica istoimenske destilarne v kraju Ronchi di Percoto, nad trideset let podeljuje literarne nagrade, ki predstavljajo nekaj posebnega in visoko cenjenega v mednarodnem merilu. Najprej zaradi samega izhodišča, saj je vseskozi vsa pozornost namenjena kmečki kulturi in tradiciji, ki je v osnovi vsake civilizacije. Istočasno prestižna mednarodna žirija, kiji sedaj predseduje nobelov nagrajenec V. S. Naipul (ob njem pa so med drugimi še Claudio Magris, Edgar Mo-rin, Ermanno Olmi, John Banville in Norman Manea), pozorno spremlja dogajanja in spremembe v svetu ter opozarja na aktualne probleme naše družbe. Letos je žirija usmerila svojo pozornost na temo vojne, proti kateri vsi govorimo, vojna žarišča pa se v svetu širijo, na temo suženj- oz. prizadevanjem kmetov v vsem svetu, v prepričanju da si bo človek zagovoril bodočnost na zemlji samo če se bodo ohranile vrednote kmečke kulture in tradicije. Nagrado Risit d’Aur so podelili planšarjem iz Kar-nije. Začeli so jo podeljevati v polovici sedemdesetih let in je bila prva od Noninovih nagrad, z njo pa so želeli izpostavljati bogastvo kmečke kulture in tradicije ter skrb za ohranjanje avtohtonih rastlin in biorazličnosti. Planšarji iz Karnije so bili nagrajeni, ker predstavljajo tudi po mnenju žirije bogato kulturno tradicijo in poseben stil življenja, ki sta se skozi stoletja ohranjala kljub vdorom, epidemijam in potresom, v zadnjih desetletjih pa sta hudo ogrožena. Podelitev nagrad, ki je vedno dogodek leta v FJK, bo 31. januarja. Vsakoletni spomenik kmečki kulturi Nagrado Nonino 2009 Risit d’Aur so letos podelili planšarjem iz Karnije stva, ki se v moderni dobi ponovno in v novih oblikah pojavlja v revnih državah sveta, a tudi za vogalom naših domov, ter na temo ekonomske krize, ki vabi človeka k treznosti in zmernemu stilu življenja ter k večjemu spoštovanju narave in okolja v katerem živimo. Nagrado Nonino 2009 je prejela pisateljica iz Nigerije Chiamanda Ngozi Adichie za roman Metà di un sole giallo (Polovica rumenega sonca). V njem predstavlja različne obraze Afrike, pripoveduje o grozotah vojne, ki je divjala v Afriki pred njenim rojstvom, živo pripoveduje o življenju v težkem postkolonialnem obdobju, vse strani njenega romana pa prežema globoka Na sliki (arhiv NM) senosieki iz Topolovega leta 1983 ljubezen do svoje zemlje in ljudi. “Trgovanje s sužnji” je naslov monumentalnega dela angleškega zgodovinarja Hugha Thomasa, kije obravnaval kolonialno zgodovino in izkušnje Španije in je prejel drugo nagrado Noni-no. Nagrado je še prejela ekonomistka in sociologinja Silvia Perez Vitoria, ki je posvetila svoje raziskovalno delo “kmečkemu vprašanju”, s prve strani Kako to, da ste se odločili, da boste v Bardu poučevali igranje klavirja, kitare in harmonike? “Glasbila smo izbrali glede na povpraševanje, poleg tega pa je bila odločitev odvisna tudi od tega, kdo je bil pripravljen poučevati v Bardu. Ob meni tam zdaj poučujeta še Davide Tomasetig in Furlanka Paola Selva. Pri nas je kitaristov zelo malo, tako da smo morali njo prositi za pomoč.” Boste v bodoče ponudbo še razširili? “Bomo videli. Odziv je bil na začetku pozitiven, upajmo, da bo tudi nadaljevanje uspešno. Konec šolskega leta bomo ocenili svoje prvo leto delovanja in se zmenili kako naprej. Mislim pa, da bi bila bolj kot dodajanje razredov koristna širitev na občino Tipana. Ta je bila sicer že v načrtih, a nam tam zaenkrat še ni uspelo odpreti svoje podružnice.” Kako to? “Tudi v Tipani je bilo pravzaprav na začetku precej zanimanja za glasbeni pouk, potem pa je načrt o širitvi propadel. Sicer pa sta se V Bardu od novembra razredi klavirja, kitare in harmonike v Podružnico glasbene šole iz Spetra obiskuje 19 učencev Učenca nove podružnice glasbene šole v Bardu med učno uro Vokalno instrumentalna skupina iz Barda pod vodstvom župnika Renza Calligara na Dnevu emigranta leta 1990 v glasbeno šolo v Bardu vpisala tudi dva otroka iz občine Tipana. Ne vem, mogoče bi morali boljše reklamizi-rati naš načrt in staršem podrobno razložiti zakaj pravzaprav gre. Zato bomo skušali poleti tudi tu, kot smo že naredili v Bardu, prirediti glasbeno delavnico. V Bardu pa je bilo vse lažje tudi zato, ker so se otroci prej že pri župniku Renzu Calligaru učili igrati kak instrument. Naš uspeh v tej občini je tudi njegova zasluga.” Kdaj bodo imeli novi gojenci prvi nastop? “Verjetno konec februarja ali na začetku marca, ko bomo tudi slavnostno otvo-rili novo podružnico.” Kako pa je v Špetru? “Tu smo lahko tudi zelo zadovoljni. Uspelo nam je dodati še razrede jazz petja, baterije in čela, skupno pa imamo letos rekordno število učencev. V Špetru je 124 rednih gojencev, v Bardu 19, 10 se jih uči diatonično harmoniko (a to niso redni gojenci), dodati pa je treba še otroke, ki pojejo v otroškem zboru.” (T.G.) Sejalec, med finalisti tudi Fundacija poti miru Na Slovenskem turističnem forumu 2008, ki je konec decembra potekal v Portorožu, so bile razdeljene nagrade razpisa Slovenske turistične organizacije Sejalec 2008. Na razpisuje sodelovala tudi fundacija Poti miru v Posočju, ki se je uvrstila med prvih pet finalistov. Sejalec je priznanje Slovenske turistične organizacije za ustvarjalne in inovativne dosežke v turizmu, ki prispevajo k večji prepoznavnosti turistične ponudbe Slovenije. Fundacija je maja 2008 turistični produkt "Pot miru - soška fronta" prijavila na STO razpis Sejalec 2008. Na podlagi pisne predstavitve se je izmed 20 kandidatov uvrstila med 13 kandidatov za finaliste. V začetku septembra je vseh 13 kandidatov oddalo končne in bolj obsežne prijave, na podlagi katerih je komisija STO izbrala 5 finalistov. Vsakega finalista je komisija obiskala v oktobru in novembru ter na podla- gi treh skupin kriterijev (razvoj inovacije, uvajanje in spremljanje inovacije, rezultati inovacije) izbrala nagrajence. Fundacija poti miru se ni uvrstila med prve tri nagrajence, prvo mesto so namreč dodelili Eskimski vasi Krvavec, na drugem in tretjem pa sta si srebrnega sejalca delila Matjaževa domačija na Pahi -Zgodba o cvičku in Čol-narčkova pot po Ljubija- Kinoatelje, začenja se nova filmska sezona Danes v ospredju slovenski film “Prehod” Po božičnem premoru se spet začenja Kinoateljejeva filmska sezona v dvorani 2 go-riškega Kinemaxa. Četrtkovi večeri s filmi v izvirnem jeziku (z italijanskimi podnapisi) se bodo znova začeli danes, 15. januarja, v sklopu prireditve Film Video Monitor, ki je posvečena filmom slovenske produkcije. Ob 20.45 bo predvajan “Prehod” (vstop prost), thriller v režiji Borisa Palčiča, ki je bivši sodelavec Kinoateljeja. Koprski režiser je film povzel po noveli Vladimirja Nardina, ki govori o Vladu, shkarju, ki se v svojem iskanju skrivnostnega dekleta vplete v vrsto umorov in v krempljih skrivnostne organizacije. Film, ki je bil deloma posnet v Trstu, je bil prvič predvajan prav tam pred dvema mesecema. Film je bil tudi predstavljen na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, kjer je prejel nagrado publike. Poleg napete zgodbe je film zanimiv za domače občinstvo tudi, ker v njem igra Goričanka Anita Kravos v vlogi dark lady. Teden kasneje se bo začela sezona 2009 GoriceKinema. Oba filma na programu konec januarja sta itabjanska: “La terra degli uomini rossi -Birdwatchers” (Birdwatchers - Dežela rdečih ljudi, 22/01), je zadnje delo Marca Bechisa, režiserja uspešnice Garage Olimpo. Avtor italijansko-čil-skega porekla v tem filmu govori o tragediji indiosov guarani, s tem, da spoji spektakularnost narave z moralno obtožbo. Delo je bilo predstavljeno na zadnjem beneškem filmskem festivalu. Prav tako je bil v Benetkah predstavljen tudi film, na programu 29. januarja: gre za “La rabbia di Pasolini” (Pasobnijeva jeza), delo, v katerem Giuseppe Bertolucci skuša narediti “hipotezo rekonstrukcije izvirne verzije” filma, ki ga je leta 1963 producent Gastone Ferranti poveril Pasoliniju. Vstop je rezerviran članom Kinoateljeja. Izkaznica za leto 2009 je brezplačna in je na razpolago pred vsako projekcijo na info točki Kinoateljeja pred vhodom v dvorano. L’epopea alpina nella Grande Guerra, una mostra fotografica a Cividale Centinaia di penne nere e molti clienti della Banca di Cividale hanno potuto visitare nella sede centrale di piazza Duomo dell’istituto di credito la mostra “Gli alpini nella grande guerra attraverso i reportage fotografici dell’Illustrazione Italiana”. Un successo che denota il diffuso spirtito di ‘alpini-tà’ dei friulani manifesta- tosr soprattutto m occasrone del 13° raduno del Battaglione alpini ‘Cividale’ svoltosi il 10 e TU gennaio. Curata dal prof. Enrico Folisi, docente al Dams di Udine, la mostra espone i numeri originali dell’epoca (1917) della prestigiosa rivista fotografica provenienti dalla collezione privata dello stesso curatore. L’”Illustrazione Italiana” Le domande alla Regione entro il 2 febbraio Contributi per trasporto e acquisto libri scolastici Le domande per ottenere i contributi previsti dalla legge regionale 3 del 1998 per le spese di trasporto scolastico ed acquisto dei libri di testo per Tanno scolastico 2008/2009 possono essere presentate entro il prossimo 2 febbraio 2009. “D clima cambia” Il Circolo Legambien-te di Udine organizza presso la sede dell’Associazione Navel di Cividale (Foro Giulio Cesare 13) per venerdì 16 gennaio alle 20.30 un incontro pubblico sul tema “Il clima cambia: possiamo fare qualcosa?” Nel corso dell’incontro sarà presentato il documentario “Una scomoda verità”. Introdurrà Marino Visintini, presidente del Circolo Le-gambiente di Udine. A presentare la richiesta possono essere i nuclei familiari residenti nel Friuli Venezia Giulia, che comprendono al proprio interno studenti iscritti alla scuola secondaria di secondo grado. Il reddito famihare non deve superare i 39.127,75 euro. Per la determinazione del reddito - informa la Regione - deve essere sommato il reddito imponibile percepito nell'anno 2007 da ciascun componente dell'attuale nucleo familiare anagrafico, dichiarato o attestato ai fini IRPEF; d'ufficio verrà sottratto per ogni figlio a carico un importo pari a 4.000,00 euro (nuovo importo stabihto con la legge finanziaria 2009, pubbli-cata il 9 gennaio sul Bollettino ufficiale della Regione). Si intende a carico il figlio che nell'anno 2007 ha avuto un reddito complessivo inferiore a 2.840,51 euro. Saranno esaminate ed istruite anche tutte le domande già pervenute alle Province per Tanno scolastico 2008/2009. documentò la Grande Guerra attraverso immagini che riportano i vari fronti del conflitto e la vita dei soldati impegnati nei campi di battaglia. La rivista fotografica, che utilizzò spesso fotografi professionisti come il famoso Aldo Molinari, seguì sin dall’inizio il conflitto mondiale documentando settimanalmente le vicende belliche. L’esposizione, aperta in orari di sportello sino al 31 gennaio, è un omaggio della Banca Popolare di Civi- dale al glorioso battaglione alpini ‘Cividale’ nel centenario della sua nascita avvenuta nel 1909. L’esposizione è divisa in tre sezioni: i numeri originali dell’”Hlustrazione Italiana”, le divise an-ch’esse originali dei soldati del ‘Cividale’ durante la Grande Guerra (collezione Guido Aviani) e un film-documentario relativo al conflitto T5-18 sul “vivere e morire in alta quota” curato sempre dal prof. Folisi. Enrico Folisi ALPINI, SCHUTZEN E KAISERJÀGER NELLA GRANDE GUERRA Vivere e morire in alta quota Il Patronato INAC informa... Il patronato Inac di Cividale (via Manzoni 25) informa che: entro il mese di gennaio 2009 è possibile per gli aventi diritto presentare domanda per ottenere i benefici concessi dalla finanziaria in materia di “misure anticrisi”, che si riassumono nei seguenti provvedimenti: 1) Bonus straordinario per famiglie, lavoratori pensionati e non autosufficienti: si tratta di un bonus concesso una-tantum per vari importi dipenden- ti dai redditi posseduti dai richiedenti. 2) Carta acquisti (o social card) è una carta elettronica di pagamento rilasciata da Poste italiane SPA per conto del Ministero dell’Economia e delle Finanze che può essere utilizzata per effettuare acquisti nei negozi convenzionati per un importo di euro 40,00 mensili. Per usufruire di questa agevolazione, è necessario presentare la certificazione ISEE allegata alla domanda. 3) Bonus energia: è uno sconto sulle bollette dell’energia elettrica per clienti domestici in disagio economico della durata di 12 mesi. Anche per questa agevolazione oltre alla domanda è necessario presentare la certificazione ISEE. Il Patronato INAC (in via Manzoni 25 a Cividale) è a vostra disposizione per ulteriori chiarimenti e per la compilazione delle eventuali domande, dalle 8.00 di mattina alle 12.30 di ogni giorno escluso il lunedì. Veseu rojstni dan tičacu iz Barda (de na porče, de ga nie nikdar v Novem Matajurju!) Prijatelji iz Nediških dolin — Kronaka------------------------ Befana se vsako lieto zmisle prid v Ješiče! Otroc so ji obljubil, de bojo celo lieto pridni novi matajur Četrtek, 15. januarja 2009 Befana je lietos paršla v Ješiče s cajno an s to pravo medlo. Se nanje usmilila, saj tele krat je hodila pru uerča-sto. Vsakoantarkaj seje potipala za harbat: jo je muo-ru pru boliet! Bluo je puno mraza pa vseglih na goric v vasi na dan Svetih treh kralju se je bluo že pred cajtan zbralo kupac mladih an starih za pozdravit befano, ki jo že vič liet društvo Svet Štandri pokliče v Ješiče za de parnese kajšan Šenk an nomalo ve-seja. Paršla je s cajno zak more bit, de koša se ji je predarla gor na tarkaj Šenku, ki že lieta an lieta nose po cie-lin svietu. Otroc so jo zvestuo spar- jel, obedan se jo nie bau an ona je bla pru parljudna. Razdala je bombončke an še ki druzega blizu an na koncu je šla napri po nje pot za nest tudi drugim dobruote an veseje. Priet pa so jo otroc lepuo pozdravili z upanjem, de tudi druge lieto se tle tode par-kaže. Sevieda, soji tudi obečjal, de v telin liete bojo bugal mamo, tata, none an tudi meštro. Draga befana, uarnise tudi druge lieto! A San Pietro una cena diversa dalle altre Quelli che... andavamo insieme alle elementari! Questa è una cena diversa da tutte, infatti ogni anno, ormai son cinque!, ci troviamo prima di Natale fra gli ex compagni di scuole elementari!!! In tutto siamo quasi una ventina. A dire il vero è impossibile che alla cena vengano sempre tutti, ma negli anni, chi prima, chi dopo, chi... sempre, sono venuti proprio tutti. Anche se non ancora tren- tenni (siamo tutti della classe 1979) è proprio vero che apparteniamo ad un’epoca diversa: avevamo il maestro unico che adesso sembra tornare di moda (il nostro era proprio da solo) e siamo gli ultimi a non aver messo i nostri genitori davanti alla scelta se mandarci alla scuola “normale” o alla “bilingue”, che nacque quando noi facevamo già la seconda elementare. sun compagno proveniente da altro comune. Nell’anno appena trascorso la piacevolissima cena si è svolta il 28 novembre dai nostri amici Maria e Giorgio (Jur) nella loro accogliente osteria a Oculis. (Simone) Igor iz Barda ima rojstni dan! Infine possiamo dire che la nostra era una classe decisamente integrale: era composta da tutti i bambini nati nel 1979 del comune di San Pietro, non avevamo nessun ripetente, ma neanche nessun “primino” e nes- rWOJ IAtA Jt DOPAR ŠUOŠIAK U_jnOU...5IVA. SE PKVIC...™ ! TUR ! NOVI MATAJUR NAROČNINA 2009 Abbonamento V tej številki je poštna položnica - In questo numero troverete il conto corrente postale per effettuare il versamento ITALIJA. EVROPA AMERIKA IN DRUGE DRŽAVE (po avionu)............... 62 evro AVSTRALIJA (po avionu)........... 65 evro 35 evro 40 evro V Sport Risultati 1. Categoria Paviese - Valnatisone 2:2 Juniores Assosangiorgina - Valnatisone 0:5 Allievi Extra - Valnatisone 1:4 Buttrio - Moimacco 2:4 Giovanissimi Valnatisone - Ponziana 0:2 OL3 - Moimacco 0:0 Calcetto Città di Carlino - Paradiso dei golosi 4:2 Paradiso dei golosi - Reai Feletto 8:4 Copia & Incolla - Paradiso dei golosi 2:10 Merenderos - Santa Maria 8:4 Pallavolo maschile Pol. S. Leonardo - Mcf Pasian di P. 1:3 Pallavolo under 13 misto Pol. S. Leonardo - Danieli 2:1 Prossimo turno 1. Categoria Latisana Ricreatorio - Valnatisone Juniores OL3 - Valnatisone Allievi Valnatisone - Pro Cervignano Giovanissimi Tolmezzo Carnia -Valnatisone Moimacco - San Giovanni Calcetto Santa Maria - Paradiso dei golosi (16/1) Pallavolo maschile Aspa Lg Computer - Pol. S. Leonardo (17/1) Pallavolo under 13 misto Pav. Udine - Pol. S. Leonardo (15/1) Classifiche 1. Categoria Aquileia 35; Maranese* 33; Cjarlins Muza-ne 27; Union Pasiano 26; Sesto Bagnarola 23; Codroipo* 22; Valnatisone, Prata 21 ; Ancona 18; Risanese* 15;Varmo** 13; Paviese*, Palazzolo 12;Torreanese, Aurora Buo-nacquisto* 11; Ricreatorio Latisana* 10. Juniores Forum Julii 28; Pasianese 27; Valnatisone* 26; Serenissima* 23; Cormons* 20; Tre Stel- le**, Sedegliano* 17; S. Gottardo 16;Tor-reanese 15; Varmo 14; 01313; Azzurra Go 5; Assosangiorgina 4; Fortissimi Udine* 3. Allievi Regionali Brugnera, Pordenone 31 ; Donatello* 29; Vir-tus Corno* 25; Sanvitese 24; San Luigi Trieste* 19; Extra* 16; Valnatisone** 14; Cor-mor* 13; Pro Cervignano 11 ; Fincantieri 7; Pomlad 2. Giovanissimi Regionali (gir. B) Ponziana 31; Ancona Udine* 29; Itala San Marco** 25; Azzanese* 23; Sacilese* 19; Trieste calcio 14; Valnatisone* 10; Bearzi**, Tolmezzo Carnia* 9; Aquileia** 0. Giovanissimi Regionali (gir. C) Donatello Udine* 33; Tamai* 30; Moimacco**, Comunale Fiume Veneto Bannia** 21 ; Sanvitese 16; San Giovanni Trieste 15; Pasianese 12; 013**10; Latisana Ricreatorio 7; Pro Romans* 4. Amatori U.I.S.P. Filpa 16; Bagnaria Arsa 14; Drag Store FT 13; Mereto di Capitolo 13; Bar Centro 10; Pozzuolo* 7; Rangers Terzo*, Hot And Co-ol*, Rangers Monfalcone* 4; Enoteca Sandi Rojalese 1. Calcetto Amatori U.I.S.P. Paradiso dei golosi*, Merenderos 17; Santa Klaus* 12; Cussignacco 12; Boca Juniors*10; Reai Feletto**, La Viarte* 9; Artegna*, EAP Udine* 8; Santa Maria**. Città di Carlino** 7; Pizzeria da Raffaele* 6; Copia & Incolla** 5. *Una partita in meno - ** due in meno Le classifiche Amatori sono aggiornate al turno precedente. SPEC0GNA AFKSUm Tradicionalno srečanje društva slovenskih muharjev Čamik Nel campionato dilettanti di Prima categoria la Valnatisone ha giocato in trasferta a Pavia di Udine conquistando un punticino. Scesi in campo in formazione rimaneggiata per infortuni e squalifiche, per due volte in svantaggio i ragazzi guidati da Ezio Castagnaviz sono stati bravi a rimediare grazie alle reti del giovane Michele Miano e del bomber Russo. Da segnalare l’ottima prova fornita dal giovane centrocampista valligiano Francesco Cendou. Gli Juniores della Valnatisone si sono prontamente riscattati, dopo il passo falso casalingo con la Forum Julii, travolgendo ad Udine la Assosangiorgina. Il bottino dei ragazzi allenati da Pietro Dorigo è stato firmato dalla tripletta realizzata dal promettente attaccante Manuel Primosig e da Andrea Scaunich, autore di una doppietta. Sono stati convocati per la formazione della rappresentativa provinciale di Prima, Seconda e Terza categoria tre calciatori locali: Nicola Spagnut, Michele Miano e Prince Sekyere. Gli Allievi Regionali della Valnatisone hanno iniziato il nuovo anno con un prezioso successo a Codroipo, dove hanno superato la Člani društva slovenskih muharjev v Italiji Čarnik, ki ima svoj sedež v Stmavru pri Gorici, so se tudi letos odpravili na tradicionalno praznično ve- Extra con una tripletta realizzata da Simone Lius della Pietà ed il gol di Lamin Camara. čerjo v Benečijo, saj se imajo med beneškimi rojaki vedno lepo. Lani v začetku decembra so se tako zbrali v gostilni “Alla posta” v Hlo-diču, kjer jih je gospodinja I ragazzi valligiani, dopo l’avvicendamento alla guida tecnica tra Chiarandini e Luca Pressacco, sembra abbiano trovato la loro dimensione iniziando l’anno con il passo giusto pronti a giocarsi, in marzo, la permanenza nel campionato regionale nei play-out ed evitando la retrocessione in quello provinciale. Nel recupero del campionato Provinciale il Moimacco, non disponendo dei portieri di ruolo (ha schierato a difesa dei pali un attaccante di fascia), ha giocato la gara con il Buttrio. Nonostante l’handicap la “truppa” di mister Gianni Drecogna si è imposta grazie alla doppietta realizzata da Piccare ed ai gol siglati da Duri e Fe-resin. Nel campionato Regionale Giovanissimi girone B la Valnatisone è stata superata dalla capolista Ponziana. I ragazzi allenati da Giancarlo Armellini hanno riscattato la disfatta patita a Trieste nel girone di andata. Maria Primosig navdušila s tipičnimi jedmi iz Beneške Slovenije. Na večerji so bili prisotni tudi predstavniki ribiške družine Tolmin, in sicer La maggiore età e la prestanza fisica hanno fatto ancora una volta la differenza, penalizzando i nostri S^WBtÌ20 Nel campionato di Prima divisione maschile i ragazzi della Polisportiva San Leonardo hanno perso per 1-3 (17:25, 27:25,19:25,23:25) con la squadra di Pasian di Prato. Il prossimo turno in trasferta sabato 17 ad Artegna. La formazione Under 13 misto della Polisportiva ha superato la Danieli per 2-1(19:25,25:12, 25:15). Stasera, giovedì 15 dicembre, i valligiani sono in trasferta ad Udine con la capolista Pav. Classifiche Prima divisione maschile U.S. Friuli 24; Pippoli Team Up. 21; Aspa Lg Computer 19; Flusystem 17; Mcf Pasian di Prato Aurora Volley 15; Poi. Blu Volley 12; Caffè Sport 11; Polisportiva San Leonardo 10; Rojalese, Volley Ball Udine 8; Stella Volley 3; Codroipo 2; Edildue Ausa Pav 0. Under 13 misto Pav Udinel5; Polisportiva San Leonardo 11; Pallavolo Faedis*, Danieli 6; Il Pozzo* 4; Aurora Volley 0. Prezioso successo a Codroipo contro l’Extra grazie alla tripletta realizzata da Lius della Pietà ed al gol di Camara La cura Pressacco fa bene agli Allievi La Valnatisone in rimonta agguanta il pareggio - Bene gli Juniores - Sconfitti i Giovanissimi predsednik Lucijan Rejec, vodja ribogojstva Dušan Jesenšek in ribiški čuvaj Tone Jesenšek, ki so ribičem spregovorili o tolminskih vodah in ribah. Vsi muharji Čarnika so namreč tudi člani ribiške družine Tolmin, tako da lahko lovijo postrvi in lipane na Soči, Idrijci in njunih pritokih. Predsednik Rejec je med drugim povedal, daje lani ribiška družina Tolmin prodala preko 7.000 dnevnih ribolovnih dovolilnic ribiškim turistov iz raznih držav Evrope in sploh iz vsega sveta. Med gosti je bilo največ Francozov, ki so bili navdušeni nad lepoto Soče in drugih rek na Tolminskem. Člani Čarnika, med katerimi je tudi več ribičev iz Benečije, so pri tem ugotavljali, da Nadiža od državne meje do Čedada nima kaj zavidati rekam v Sloveniji, vendar je uprava voda v deželi Furlaniji Julijski krajini povsem drugačna in se na žalost ne kaj zmeni dosti za pospeševanje ribiškega turizma. ragazzi. Nel girone C, dopo due stop consecutivi a causa del ghiacco, è ritornata in cam- Luca Passariello (Juniores) po la squadra di Moimacco guidata da Arnaldo Venica. La formazione biancoverde, impegnata nel derby con la OL3 di Faedis, ha ottenuto un risultato di parità sul campo di Povoletto. Il punto incamerato consente di mantenere la squadra in corsa per un posto nei play-off del prossimo mese di marzo. Nel campionato amatoriale di calcetto U.I.S.P. prosegue l’avvincente lotta per il titolo tra le due squadre valligiane Paradiso dei golosi e Merenderos, mentre nel collinare l’Essicatoio Dorbolò prosegue il suo altalenante cammino. Paolo Caffi ŠPORT PO SLOVENSKO ©/M5I5v2_ Atletika štafete STA f ETNA 4xdoo ) 4x 400/ Kronaka SPETER Ažla Dobrojutro Nina! Bo imiela “že” an miesac, saj seje rodila na 19. dičem-berja, an se kliče Nina. Je ta parva čičica od Emanuela Bertolutti an Elise Iussig, ta-kuo Chiara Domeniš an Pio, čeglih sta mlada, sta ratala že nona! Emanuele je iz Ažle, Elisa je živiela v Argentini (Buenos Aires), pa nje kora-nine so tudi v Ažli. Hodila je v rojstno vas nje družine za počitnice (vacanze) an na končuje tle ostala, kar je za-poznala Emanuela an se tu anj zaljubila. Seda jim je paršla dielat družbo, kom-panjijo še Nina! Čičici želmo puno sreče, zdravja an veseja! SREDNJE Gniduca / Pasian di Prato Parvi dan lieta se je rodiu Dante Poseban parvi dan lieta za mlado družino, ki ima žlahto v Gniduci. Alessandra Drecogna - Lazarjova iz tele vasi je glih no uro an trinajst minutu po punoči porodila frišnega an liepega puobčja. Diel so mu ime Dante takuo, kije želeu njega tata Dante Galeotti. Puo-bič seje rodiu v spitale v Palmanovi, živeu pa bo v Pasian di Prato, blizu Vidma. Puobič je parnesu puno veseja mami an tatu, noni Grazielli Lukežovi iz Gorenjega Tarbja, bižnonam, vsi žlahti an parjateljam. Za šigurno ga bo iz nebes var-vu nono Remo, ki glih kak dan pred njega rojstvom je zapustu tel sviet. Puobčju an vsi družini želmo veselo an srečno življenje. Oblica Pogreb v vasi Za venčno nas je pustila Cristina Borgii, uduova Vo- grig- Rodila se je 89 liet od tega v Planj acovi hiši v Oblici, kar se je oženila je ostala le v vasi. Nje mož je biu Eugenio - Genjo Blažinu. Cristina je skarbiela za oštarijo an za družino, Genjo pa je tudi vozu otroke v Suolo z makino, kar nie bluo še šuolabusa. Cristina je bla zlo ku-ražna an močna žena, an tu- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 34 evro Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 m Včlanjen v USPI Associato alPUSPI di kar je paršla v lieta an bo-liezan jo je maltrala, je ušafala muoč za se posmejat an iti napri. Za njo jočejo hčere Silvana, Olga, Annamaria, An-gioletta an Rosetta, zeti, na-vuodi, pranavuodi an vsa žlahta. Nje pogreb je biu v Oblici v pandiejak 5. ženarja. GRMEK Zverinac - Avstralija Žalostna novica Buj žalostno ku takuo se nie moglo za Mario Bucovaz Tommasini začet lieto 2009: umaru ji je sin Danni. Maria je Pekna iz Zverin-ca an živi v Avstraliji par-bližno 50 liet. Ona an nje družina imajo nimar v sarcu njih domačo vas, žlahto an parjatelje. Zavojo tega na-sreča, ki jo je zadiela, je velika žalost tudi za vso žlahto an parjatelje tle doma. Nje sin Danni je z njega smartjo v veliki žalost zapustu mamo Marijo, ženo, njega dva otroka, navuode, bra-tra Gianpaola an vso drugo žlahto. Naj v mieru počiva. SOVODNJE Ložac Zapustil nas je Luciano Corredig Čeglih nie biu pravega zdravja, obedan bi ne biu mislu, de Luciano Corredig nas takuo na naglim zapusti. Rodiu se je 71 liet od tega v Spietre, v znani družini Corredig. Kar seje oženu, je šu za zeta v Klietino hišo v Ložac. Je biu zlo poznan po vsieh nediških dolinah an tudi dol po Čedade, saj je puno liet vozu koriere z “Rosino” an potle pa s Saf, dokjer nie šu v penzjon. Za njim jočejo žena Mirella, hčere Daniela an Roberta, zeta, navuodi, sestre an vsa žlahta. Na njega pogrebu, ki je biu v sriedo 7. ženarja v Ma-tajure, seje zbralo puno ljudi za mu dat zadnji pozdrav. Gabruca Smart mlade žene Žalostan Božič za družino an parjatelje od Ester Predan. Imiela je samuo 53 liet, previč malo za umriet, pa na žalost nas je že za venčno zapustila. Umarla je v čedajskem špitale. Ester je bla iz Mašere, oženila se je v Gabruco v Guojovo družino. Nje možje Pietro (Petar po domače). V veliki žalosti je zapustila njega, hči Claudio, zeta, navuode, sestro Patrizio, ku-njade, taščo an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali na 23. dičemberja po-pudan par Mašerah. CERCO in affitto casa ammobiliata Valli del Natisone. Tel. 339 3281597 PODBONESEC Marsin Zbuogam Toni Zapustu nas je an pridan, pošten vasnjan, Antonio Ie-rep - Toni Mazinčin po domače. Imeu je samuo 60 liet. Puno liet je živeu v Švici, kar se je varnu damu je le napri dielu ku zidar. Poma-gu je vsiem tistim, ki je mu. Zapustu je ženo Katio, sina Edouarda, hči Silvio, zeta Mariana, navuode Eliso an Martino, mamo Livio, sestro Elso, Roberta an Alessandra, teto Marijo an družino Relativo. Njega spomin na ostane živ samuo med njimi, pač pa tudi miez vsieh tistih, ki so ga poznal. SVET LENART___________ Podutana Hitra smart Zapustila je tel sviet Pia Mattelig. Šla je na tiho takuo, ki je živiela. Imiela je 77 liet an puno jih je preživiela v Avstraliji. Kako lieto od tega ona an nje mož Danilo sta se varnila damu an tle doma sta praznovala njih zlato poroko. Z nje smartjo je Pia v veliki žalosti pustila njega, žlahto an parjatelje, ki jih je imiela zaries puno. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v Podutani v saboto 10. ženarja popudan. Podutana Giselli v spomin V torak 13. ženarja je bluo dva miesca, odkar nas je zapustila Gisella Bledig, buj poznana ku Pia. Rodila se je v Podutani lieta 1921 takuo, de je imiela 87 liet, kar nas je zapustila. Nje mož je biu Erminio Gariup, ki vsi so klical Klin. Biu je zlo poznan zavojo njega velike simpatije. Pia je celo življenje die-lala, skarbiela je za nje veliko družino an le grede je tudi dielala grunt, na senožetih an njivah. Za njo jočejo sinuovi VENDESI Savogna: vendesi appartamento lOOmq - tri-camere - doppi servizi -ampio garage e cantina. Telefonare al numero 339-8219230 VENDESI Golf nera 1900 diesel, anno 2000, 6.500 euro. Telef.: 392 2188443 Giorgio, Luciano an Mario, hči Sonia, zet “Burja”, navuodi an vsa druga žlahta. DREKA Debenije 9.1.91-9.1.09 Son trascorsi 18 anni da quando ci ha lasciati per sempre Eugenio Ruttar -Piercu di Obenetto. Lo ricordano con rimpianto la moglie Teresina, le figlie Silvana ed Antonietta, i generi Giorgio e Lorenzo, la nipote ed i parenti tutti. TIPANA Prosnid V spomin našega nona prfejf MB < * 'v-‘ ;*** ìli ft CŠJ2 r x v -*' • j . /L. Devetnajst let od tega nas je zapustil Antonio Cernetig - Metiz iz Prosnida. Njega te dragi ne živijo vsi tle doma, so tudi po sviete, pa so zlo navezani na kraje, kjer je živeu njih Antonio. V njega spomin so nam pošjal, kar tle zdol prebereta: “Prossenicco, 25 gennaio 1990 - 25 gennaio 2009 ... Ciao nonno, ci sembrava ieri la tua salita al cielo ed invece tanti anni sono trascorsi e tante cose sono successe nel frattempo... dall'arrivo di tanti tuoi pronipoti (che sono arrivati a quota 15 per il momento, ma ce ne sono altri in arrivo!) che tu purtroppo non hai conosciuto quaggiù, ma che di sicuro proteggi da lassù. Insieme alla tua cara moglie Maria, ti hanno raggiunto tre dei tuoi cinque figli non senza strascichi di dolore per mogli, mariti e figli che sono rimasti senza una guida. Sì, lo so, sai già tutto, ma il mio scritto è semplice-mente per ringraziarti di tutto ciò che hai fatto per la tua famiglia che poi è diventata anche la nostra famiglia. Grazie perchè ti ricordi sempre di tutti noi, so- prattutto delle tue figlie Maria Pia e Silvia e di tutti i tuoi nipoti e pronipoti... ed un grazie perchè ovunque noi siamo portiamo sempre nel cuore il ricordo di te, della nonna Maria e del tuo Prossenicco. Proteggici sempre, tuo nipote Marco”. ČEDAD Grupinjan Umaru je Augusto Caffi Na naglim je zapustu tei sviet Augusto Caffi. Klical so ga Amedeo an je imeu 78 liet. Biu je iz Barnasa, živeu pa je v Grupinjane, kjer je biu tudi njega pogreb v pandiejak 12. ženarja popudan. V žalost je pustu ženo, snuove, neviesto, zete, navuode an vso drugo žlahto. FOJDA Čenebola Adno lieto od tega nas je zapustu Ado Je že adno lieto, odkar nas je zapustu Ado Cont, nepozabni socialni an kulturni delavec, ki puno se je potrudiu za pomagat našim ljudem, predvsem minator-jem, pru takuo za gojit spoznavanje, spoštovanje an parjatelj-stvo med Slovenci na adnim an drugim kraju meje, konfina. Do konca je biu zvest njega koreninam, slovienskemu jeziku an navadam. Zlo navezan na njega rojstno vas, Ado je napisu puno bukvi, ki nam jo storejo lieuš spoznat. Adne bukva jih je predstavu glih kak miesac priet, ku nas je za nimar zapustu, V njega spomin zmolemo par sveti maši, ki bo v Čene-boli v nediejo 25. ženarja ob 10. uri. Ad un anno dalla scomparsa di Ado Cont lo ricorderemo con una santa messa a Canebola, domenica 25 gennaio alle ore 10. Con amore e tristezza lo ricordano la moglie, i figli, le nuore, il genero, gli adorati nipoti, tutti i suoi cari e gli amici. Pri težavah s krčnimi žilami in odprtimi | RANAMI SE OBRNITE NA CENTER ZA ZDRAVLJENJE VENSKIH BOLEZNI V PORTOROŽU. L TEL. 00386 31 837 218 j Carnevale d 21 - 22 febbraio 2009 partenza da San Pietro al Natisone sabato 21 alle ore 13, rientro domenica 22 in serata Info ed iscrizioni (entro il 31 gennaio): Flavia 338/6753904 An kapitanih od ka-rabinierju je šu na mišjon deleč od kazer-me an cieu tiedan, za-tuo je vizu ženo, de se varne damu drugo nediejo. Pa tu saboto po-noò je biu že doma an za na zbudit žene je šu tiho v kambro, seje slie-ku an se ulegnu v pa-stiejo brez paržgat luč. Kadar je tuole zamer-kala, žena se je začela kumrat, de jo glava boli an poprosila moža, če more iti v dežurno lekarno po aspirine. Kapitanih, le v tami, se je oblieku an šu v lekarno. Ku lekarnar gaj’ zagle-du ga je poprašu: - Ma vi, ka niste biu kapitanih od karabi-nierju? - Ja, šigurno! - je od-guoriu mož. - Ma alora, ki dielata obliečen tu gasilca, pompierja? ★ ★ ★ Dva karabinierja sta šla v gledališče Ristori v Čedad. Ku sta se used-nila, adan od dvieh je zamerku, de bližnji stolček (poltrona) je prazan an je jau te drugemu, de na zastope za-ki, ker pravejo de so predal vse listke za tisto večer v gledališču. - Tisti bi biu prestor od moje buoge žene - je poviedu njega kolega -ki srna ga bla rezervirala (prenotala) pried, ku je umarla... - Alora zaki nisi dau nje listka (biljeta) ad-nemu od žlahte? - Nisem ušafu obed- nega, so vsi na pogrebu! ★ ★ ★ An pekjar je stegnu vičkrat roko za kanto-nam, pa obedan mu nie dau še čintežma evra. Lakot je bila nimar buj huda, kadar je zagledu adno kazermo od kara-binierju tam po tim kraju cieste an je pomislu, de atu ušafa kiek za luošt pod zob. Za dokazat njega potriebo buj verjetno, pekjar je slie-ku an rokav od jope an skru roko tja za harbat. Potuku je na vrata od kazerme an ku so se od-parle je jau: - Na zamierte kara-binier, sem zgubiu adno roko... - Mi se huduo zdi, tle jo niesmo ušafal! - je hitro poviedu karabinier! ★ ★ ★ Dva karabinierja sta obliekla smoking an sta šla na nočni ples (veglione). Pu ure potle sta bla nazaj v kazermi. - Kakuo tuo, de sta že tle? - so jih poprašal kolegi, ki so bli dežurni (di turno). - Eh, na vrateh je bluo napisano “No smoking”! 12 novi matajur Četrtek, 15. januarja 2009 ------------Kronaka Tarkaj jihje bluo v šuoli v Cenieboli Smo jih praval zaštiet, pa niesmo utegnil... parbližno jih je vič ku stuo. So vsi otroc iz Čeniebole, ki so lieta 1924 hodil v šuolo. An nieso vsi, saj takuo, ki nam je j ala Elena, ki nam je parnesla telo posebno fotografijo, je nimar manjku kaj-šan, saj venčpart od njih so z njih družinam živiel na Frakadičah, kjer so imiel štale, hlieve z žvino. Čeglih so bli majhani so sevieda hodil par nogah an niso vsak dan paršli do šuole. Za nje je skarbiela adna meštra, ad-na sama meštra. Otroc nieso znal guo-rit po italijansko, takuo parvi cajti v šuoli so bli za se navast runat ašte, an potle počaso počaso vse to drugo. Težkuo je bluo prit do konca šuola-nja, saj ku so tel otroc nomalo zrasli so jih pošjal dielat za pomagat družini. Drugi cajti... Drugi cajti an za naše vasi, saj če te-krat v Čenieboli jih je živielo 800, seda jih je samuo 115. Guerrino an Maria, petdeset liet ljubezni Planinska družina Benečije TEČAJ SMUČANJA V PODKLOŠTRU Corso di sci ad Arnoldstein 25. januarja - 1., 8. in 15. februarja 7.00 - zbirališče pred srednjo šolo v Spetru 7.15 - odhod 7.20 - Čedad, pred staro železniško postajo 10.00 / 13.00 - tečaj smučanja 16.30 - zbirališče pri avtobusu in odhod proti domu 19.00 - vrnitev v Speter info in vpisovanje (v večernih urah) do 19. januarja: Flavia 0432/727631 - Daniela 0432/714303 prosimo vas, da najkasneje do petka zjutraj potrdite nakup skipasa confermare entro il venerdì mattina l’acquisto dello ski-pass! “Paš duo seje Ženu?” so se uprašal vsi tisti, ki zadnje dni lieta 2008 so šli mimo velike an liepe hiše, ki stoji med Škrutovim an Čemur-jem, na čeparni roki če greš dol pruot Čedadu. Ja, zak take velike, lepe purtone jih tle par nas na-stavejo, kjer so noviči. An noviči v tisti hiši so bli, an še kajšni! Petdeset liet sta že oženjena! “Zlata” noviča sta Guerrino Zanini - Gabricjo-ve hiše iz Škrutovega an Maria Zamolo - Kontova iz Oš-nijega. Je bluo na 20. dičemberja lieta 1958, kar v Bruxelles sta ratala mož an žena. Sta se oženila v Belgiji, ku puno drugih naših paru. Tiste lieta naši puobi so hodil gor ; a karbon kopat, kar so diel nomalo h kraju, so parklical gor njih muroze an se oženil. Takuo seje zgodilo an Guer-rinu an Mariji. Potle so se jim rodil tarje otroc: Luisa, Margherita an Paolo. Kar sta se varnila damu, sta šla živet blizu Škrutovega. Obadva sta puno predie-lala celo življenje an še do-našnji dan, ki bi mogli lepuo počivat, na morejo stat križan rok an lepuo skarbijo za njih otroke an navuode. Kupe z njim an z njih te dragimi so praznoval njih zlato poroko. Guerrinu an Mariji želmo, de bi uživala še puno liet njih ljubezan, v mieru, zdravju an objemu njih velike družine. VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it J 0'"WT5S C ° y~P{£ °f G O n 4 12 20 . SPLOSNA SLIKA Do četrtka bomo pod vplivom mediteranske depresije. V višinah bodo pritekali vlažni jugovzhodni tokovi, v prizemlju pa severovzhodni vetrovi. Četrtek, 15. januarja Dopoldne bo po vsej deželi prevladovalo oblačno vreme. Ob morju in po nižinah se bodo pojavljale rahle do zmerne padavine. V Predalpah bo snežilo nad okrog 600m nadmorske višine. V Karniji in naTrbiškem pa do dolin. Ob morju bo pihala zmerna burja. Tekom dneva bodo padavine ponehale, oblačno bo. Petek, 16. januarja Po vsej deželi bo prevladovalo jasno ali zmerno oblečno vreme, ob morju bo pihala burja. OBETI V soboto bo zmerno oblačno, v hribovitem svetu se bodo pojavili izraziti temperaturni obrati. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 2/5 3/6 Najnižja temperatura (°C) -3/0 2/5 Najvišja temperatura (°C) 4/7 6/8 Najvišja temperatura (°C) 7/10 7/10 Srednja temperatura na 1000 m: 0°C Srednja temperatura na 1000 m: 1°C Srednja temperatura na 2000 m: -5°C Srednja temperatura na 2000 m: -2°C .. . Zmanjšana Megla vidljivost Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. OG’Beso.e = - Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) I ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c / 3-6 m/s / >6 m/s t 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 DO 7. JUNIJA 2009 Iz Čedada v Videm: ob 6.00*, 6.30*, 7.00, 7.30*, 8.00, 9.00,10.00,11.00,12.00, 12.30*, 13.00, 13.30*, 14.00, 15.00, 16.00, 16.30*, 17.00, 17.30*, 18.00, 18.30*, 19.00, 19.30*, 20.00, 22.00, 23.00** IzVidmavČedad: ob 6.33*, 7.03*, 7.33, 8.03*, 8.33, 9.33,10.33,11.33,12.33, 13.03*, 13.33, 14.03*, 14.33, 15.33, 16.33, 17.03*, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.03*, 19.33, 20.03*, 20.33, 22.33, 23.33** * samuo čez tiedan ** samuo tu nediejo an ob praznikih Bolnica Čedad ... 7081 Bolnica Videm .. .5521 Policija - Prva pomoč .. ....113 Komisarjat Čedad .703046 Karabinjerji ....112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Čedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481 -773224 Muzej Čedad .700700 Čedajska knjižnica .732444 Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Špeter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost ... .727325 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 16. DO 22. JANUARJA Špietar 727023 - Prapotno 713022 Čedad (Fornasaro) 731264 - Ukve 60395 Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 18. JANUARJA Ažla (kjer so fabrike) - Q8 Čedad (na poti pruoti Šenčurju) - Agip Čedad (blizu Tre pietre)