zgodovina in epigrafika (prim. J. B runšm id, V jesn ik H rvatskoga arheološkoga 
društva NS 7 [1902] 117).
Tako n am vestnik A rheološkega m uzeja v Zagrebu oh stoletnici s krogom 
svojih sodelavcev in kvaliteto njihovih prispevkov zbuja upanje, da bo še dolgo 
ostal zvest svojem u poslanstvu; to je isk ren a želja in voščilo slovenskih arheo­
logov.
J. ŠSašel
B ib liografija radova n a sta vn ika i su ­
ra d n ik a , Filozofski fa k u lte t u Z adru, P o ­
seb n a izd an ja, sv. 1, Z ad ar 1970, 8°,
157 str.
F ilozofska fa k u lte ta v Z ad ru je izd ala 
b ib lio g rafijo sv o jih n astavljencev, n a 
k a te ro opozarjam , k e r lah k o dobro služi 
za e v id e n tira n je del n asled n jih a rh e o ­
logov, .klasičnih filologov in historikov: 
S tje p a n Antoljak, B ran im ir G a - 
b r i č e v i č , B ra n im ir Glaviči č, M i­
ro slav Kravar, P e ta r L irs i č a r , J u ­
lija n Medini, Ivo Petricioli, 
M ate S u i č.
B ib lio g rafija je izšla kot 1. k n jig a n o ­
v e serije P o seb n a izd an ja in nas p ra v ­
za p ra v p re se n e tila . M arsikdo bi u te g n il 
v p ra ša ti, a li je ta k o delo v tem o k v iru 
in za ta k o m a jh n e u stan o v e p o treb n o . 
D a lah k o n a to v p ra ša n je odgovorim o, 
m oram o v ed eti, kako in k je lah k o sicer 
ev id en tiram o dela, n pr. n av ed en ih stro ­
k ovnjakov. P red v sem v jugoslovanski 
m esečni b ib lio g rafiji, dalje, gen eraln o in 
letn o v arh eo lo šk i re v iji Starinar, ev i­
denco za D alm acijo p a sk u ša d ajati V i- 
je s tn ik za arheologiju i historiju d a lm a ­
tin s k u (n av ed en i se u k v a rja jo pretežno 
z D alm acijo). E v id en tiran je po m esečnih 
b ib lio g rafijah je dokaj zam udno in ra z ­
d ro b ljen o delo; tu d i g en eraln e letn e b i­
blio g rafije v S ta rin a rju — ki, m im ogrede 
povedano, iz h a ja jo z d o k ajšn jo zam udo 
— d ajejo le sp ro tn o sliko za eno leto. 
T orej povsem enostavno ev id en tiran je 
p ri n as n i zasnovano, zato m oram o biti
u niverzi še hvaležni, d a je izd ala ta m a­
terial, čep rav b i stv a ri še m nogo bolj 
koristilo, ko bi dodala tu d i bibliografijo 
m uzejskih stro k o v n jak o v , ki so v isti hiši 
in k i n a jte sn e je sod elu jejo z arheološko- 
h istoričnim i sk u p in am i fak u ltete (nič pa 
n e bi škodilo, če b i p rik lju č ila še arhiv 
in spom eniški u rad ). M enim tudi, da bi 
ta k o delce bolj sp ad alo v kako strokov­
no glasilo k o t v serijo.
J. Sašel
M aria Diószegi, G eschichtsfor­
schung an der U niversitä t zu B udapest 
1945— 1970 (A nnales u n iv e rsita tis scien­
tia ru m B u dapestinensis de R olando E öt- 
vös nom inatae, sectio historica, tom us 
X II), 1971, 8fl, 203 str.
Delo j e k o m b in iran a in tem atsko raz­
porejena bio- in b ib lio g rafija un iv erzi­
tetn ih n astav ljen cev od le ta 1945 do 1970 
z dolgo v rsto za arheologa, klasičnega fi­
lologa in h isto rik a stareg a in srednjega 
veka tak o v ažn ih im en k o t so A ndrâs 
A l f oidi, G éza Alföldy, Jân o s 
Banner, Istv ä n Bòna, Istv ân B o r - 
z s â k , G izalla E r d é 1 y i , Istv ân 
Hahn, Jân o s Harmatta, M argit 
Kanozsay, A n d râ s Môcsy, G yula 
Moravcsik, Z o ltân Oroszlân, 
A rp âd Szabó, Im re Trencsényi- 
Waldapfel, L aszlo Y â r a d y (pri 
tem nisem sistem atičn o n aštel vseh, ki 
so za te štu d ije pom em bni!). Delo ob­
sega 2018 bib lio g rafsk ih enot. Posebej