30 časopis slovenskih delavcev Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Oiril Brajer Telefon 311-956, 313-942 Naročnina in prodaja 321-255 Telefaks 317-298 Naslov: ČZP Enotnost Dalmatinova 4, Ljubljana Ljubljana, 24. julija 1992, št. 30, letnik 51, cena 72 tolaijev Tudi letos 19. julija so Gornjegrajčani praznovali, s povorko, v kateri so na 21 vozovih prikazali kmečka opravila v štirih letnih časih med Bočno in Novo Štifto. Gornjegrajčani na ta način, tako kot marsikod drugod v Sloveniji, spoznavajo mlade rodove z nekdanjimi kmečkimi opravili. Pri tem seveda ne manjka veselja, glasbe in plesa, kar vsaj nekoliko popestri turobni vsakdan, v katerega so nas pahnile kritične gospodarske razmere. EB, 14~ Plače dol, bencin gor Zasedala je slovenska skupščina. Tradicionalno zmedo z uvrščanjem zadev na dnevni red je tokrat zakuhala vlada, ki je skušala po hitrem postopku »poriniti« skozi skupščinsko proceduro štiri zakonske predloge. Dva, o katerih podrobneje pišemo na 9. strani, naj bi takoj omejila rast plač v družbenih dejavnostih, državni upravi in vseh dejavnostih, ki se financirajo iz proračuna, ter pri tistih monopolistih (gre za promet, naftno gospodarstvo, komunalne dejavnosti in nekaterih drugih), kjer so plače izjemno visoke in ki. povzročajo tudi pri drugih želje, da bi jim sledili. Skupščinski zbori so imeli zelo različen odnos do teh dveh zakonov, zato se je v četrtek sestala posebna komisija, ki je skušala uskladiti način obravnave teh dveh zakonov v vseh zborih. Za rezultate, kajpak, nismo mogli pravočasno zvedeti. Druga dva zakona, ki se tičeta sanacije bank, sta doživela podobno usodo, v enem, tistem, ki naj bi sprostil devizne vloge občanov, pa je poslanec Vitomir Gros videl celo začetek »nove revolucije v tej državi«. V skupščini pa ti zapleti niso bili edini, vendar o njih prihodnjič. Vlada je imela v sredo še dva opažena nastopa. Predsednik Drnovšek je glavnim in odgovornim urednikom slovenskih medijev povedal, da bo inflacija v pol leta padla pod 3 odstotke mesečno, prometni minister Kranjc pa je po pogovorih z avstrijsko kolegico v avstrijski Radgoni povedal, da bo vlada najela posojilo za posodobitev cest in železnice (108 milijonov mark v Nemčiji). Avstrija bo v ta posel v dveh letih vložila 60 milijonov šilingov, slovenski vozniki pa bomo v nekaj letih (od včeraj dalje, po Kranjčevih napovedih) zbrali z novo določenim cestnim davkom na gorivo (9 do 10 tolarjev, je napovedal minister, bralci pa to že točno veste) okoli 700 milijonov dolarjev. Bodo kovinarji stavkali? V torek se bo sestalo vodstvo sindikata slovenskih kovinarjev. Nezadovoljni so z uveljavljanjem zahtev, ki so jih postavili slovenski vladi in drugim pristojnim v Sloveniji - to so razbremenitev gospodarstva, izvajanje kolektivne pogodbe, najmanj do 18. v mesecu izplačilo zajamčenih osebnih dohodkov — zato bodo na tem sestanku proučili možnosti za razglasitev splošne stavke v slovenski kovinski in elektroindustriji. Nezadovoljni so z razmerami v slovenskem parlamentu, še bolj jih pa jezi, ker ni skorajda nič storjenega za nujno gospodarsko oživljanje. Uredništvo Rastko Močnik: Peter Bekeš (Predvolilna arena) Pamet v roke - poslanci, vlada in sindikati Nevarna sindikalna razmerja v Livarni Maribor Gorenje svetuje Rigelniku, svojemu bivšemu direktorju Vlada gre z mečem nad vozel sporazumevanja o plačah Predsedstvo sveta ZSSS je o problematiki beguncev iz BiH obvestilo vse sindikalne centrale držav, s katerimi sodeluje, in jih zaprosilo za pomoč. Poleg tega je tudi samo sprožilo akcijo zbiranja pomoči. Iz doslej zbranih 350 tisoč tolarjev bo nakupilo hrano in druge osnovne življenjske potrebščine. To bo potem v obliki paketov razdelilo najbolj ogroženim članom Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki imajo doma begunce iz BiH. V tem tednu je že bilo razdeljeno 100 paketov, in sicer 60 družinam v Železarni Jesenice in 40 družinam v Velenju. ZSSS protestira Predsedstvo sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije najodločneje protestira, da se z nadaljnjim realnim zmanjševanjem zajamčene plače in denarnih nadomestil poskuša zmanjšati stroške države in s tem inflacijo. Popolnoma nesprejemljivo je, da zajamčena plača kljub rasti življenjskih stroškov že tretji mesec ostaja nespremenjena in znaša 18.700 SIT, kar je tudi manj od najnižje pokojnine za polno zavarovalno dobo. Poleg tega država še vedno ni zagotovila instrumentarija, s katerim bi omogočila izplačila plač najmanj v višini zajamčenih plač najkasneje 18. dne v mesecu tam, kjer jih delodajalec ne more. Prav tako je nedopustno, da ostajajo denarna nadomestila za čas brezposelnosti že peti mesec nominalno enaka. S pametjo in moralo pa so povsem skregani poskusi, da bi zmanjšali nadomestila za čas porodniškega dopusta, in sicer tako, da bi to nadomestilo za prvih 105 dni ostalo enako kot doslej, za drugi del porodniškega dopusta, ki traja 241 dni in se imenuje dopust za nego in varstvo otroka, pa naj bi se bistveno zmanjšalo. Take odločitve vlade ne omogočajo vzdrževanja relativnega socialnega miru, ampak najbolj ogrožene dele zaposlenih in drugih skupin prebivalstva prav silijo k socialnim nemirom. Zato tega Svobodni sindikati Slovenije ne bomo gledali mirno. Rajko Lesjak, sekretar sveta ZSSS Pamet v roke Piše: Maijan Horvat V teh poletnih, silno spolitiziranih časih je nekaj stvari, mimo katerih komentator ne more. Med vprašanji, ki intrigirajo sedanji slovenski prostor, je seveda tudi odločitev ustavne komisije, da državljani Slovenije oziroma ljudje, ki živijo v tujini, lahko volijo svoje poslance v slovenski parlament. Kaj je narobe! Če nič drugega, preprosta resnica, da hočejo nekatere stranke s »tujimi« glasovi pridobiti čimveč glasovalcev, in to ljudi, ki nikakor niso odgovorni za usodo ljudi, ki živijo in delajo v Sloveniji. Samo državljanstvo ne more biti dovolj, da bi z glasovalnim lističem omogočalo krojenje usode ljudem v Sloveniji. Takšno ali drugačno državljanstvo ne more biti zadostna legitimacija za odločanje o tistem, ki dela tukaj, plačuje davke tukaj (pustimo politične konotacije o tem), kako bo živel, kako investiral in čemu se bo odrekel. Vse preveč je botrov, ki bi radi odločali v Svobodni Sloveniji, modrih, belih, črnih in rdečih, vse preveč je ljudi, ki iščejo politične opore v tujini - mislimo na strankarske liderje - vse premalo pa je očitno takih, ki zaupajo v razsodnost tukaj živečih državljanov Slovenije. Morda se bo zgodilo, da bodo slovenski politični velmožje in nekateri sindikalni kavboji celo spoznali, da je imenovani delavski razred še zmeraj miren, mogoče celo prestrašen, ker se boji, ali bo imel tenak kos kruha ali ne. Prav gotovo ne takšnega, kot ga zahtevajo železničarji, kot ga zahteva pravzaprav vse tisto, kar je na seskih države. Ta država je zato predraga. Samo podatki o plačah v podjetjih, o zmanjšanju zaposlenosti v gospodarstvu, in to v primerjavi z družbeno nadgradnjo, kažejo neverjetno lahkotnost »obvladovanja« državnega upravljanja vseh povojnih slovenskih vlad. Tudi Peterletova in Drnovškova doslej nista zmogli potrebnega koraka za racionalno in družbeno učinkovito nadgradnjo. Če bo šlo tako naprej, bo Slovenija samo država uradnikov, bančnikov in tu in tam še kakšnega obrtnika, ki bo delal sam, brez delavcev. Kaj klavrna, žalostna bo ta država, če ne bomo zmogli normalnega dialoga v družbi, ki ni samo domobranska, partizanska, rdeča ali bela - upam, da črna več ni; če bomo dovoljevali, da tudi izdajalci med NOB najdejo »zatočišče« na spomenikih, čeprav je zgodovinsko dokazano, da so prisegli Hitlerju; če se bo nadaljevala privatizacija po načelu kradi, ne ustvarjaj, vsi drugi, ki pri tem ne morejo sodelovati, pa bodo ponovno postali viničarji, mezdni delavci in v vsakdanjem strahu za jutrišnji kos kruha in skodelico mleka. Zato protestiram proti temu, kar je počenjal Peterle s svojo vlado, protestiram proti Krajncu, njegovemu in Drnovškovemu ministru, ki ni znal ali pa noče urediti razmer na železnici, in zato protestiram tudi proti Kmetiču, ki kot mali Napoleon slovenskih strojevodij grozi vsem in odžira še ta košček kruha, ki ga delavci vendarle dobivajo. Pamet v roke, gospodje! DOBER GOSPODAR MIŠU NA JUTRI!!! Že danes si priskrbite, kar boste potrebovali prav kmalu: ROKOVNIK -PRIROČNIK ’93 - da boste točno vedeli kdaj in kje, - da boste imeli vse zapisano, - da boste z njim obdarili partnerje, izkazali pozornost do svojih članov, ga dali v zahvalo za požrtvovalno delo, - ker ga preprosto morate imeti. V prednaročilu je cena zelo ugodna: SAMO 700 SIT, za večje količine pa nudimo poseben popust. Vaša naročila sprejemamo na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana, telefon: (061) 321-255. Vsem slovenskim Leninom 28. štev. DE stresa posmeh na Slovensko ljudsko stranko (SLS) in posebno še na njenega predsednika Marjana Podobnika. Na dvom vzbujajoči način ugotavlja: »da je za zvezo delavcev in kmetov, kar je svoje čase trdil tudi Lenin«. Tovariši novinarji DE, v M. Podobniku vam ni potrebno iskati vaših vzornikov, Leninov. Med boljševistično navlako jih boste še zlahka našli ter prepoznali in videli boste, da segajo tudi v sam vrh države, vrh državnih sindikatov nekdanje države ter njihovih pravnih naslednikov. Prepoznali jih boste tudi po tem, da še niso doumeli, da s svojimi starimi obrabljenimi ploščami, ki jih še vedno vrtijo, ne pritegnejo nikogar več. V 50-letnem obdobju pa so se dobro naučili veščin, ki jih manjka zlasti SLS in tudi njenemu predsedniku, kako obvladati delavske množice po principu »primite tatu« in »ponudim ti zrno, da ti lahko vzamem potico«. Svojo resnico poskušajo še vedno vsiljevati zlasti nam delavcem, in to v tako subtilni obliki, da si ubogi mali človek niti drzne ne več kritično razmišljati o vrednotah družbe, ki so jo skupaj z vašimi trobili ustvarili. Tistim, ki smo z odprtimi očmi preživljali obdobje socializma, ni težko razumeti, da njim in vam novinarji DE sožitje med delavci in kmeti ne gre v račun. Ta račun se vam ne bo iztekel vse dotlej, dokler boste obremenjeni z razrednim sovražnikom, ki ga je v obdobju vaših iger predstavljal kmet, že zgolj zato, ker je imel lastnino, pa čeprav le košček borne zemlje. Tovariši novinarji DE še vedno trosite po slovenski zemlji izrojeno seme časov, ki se ne morejo več vrniti, in ne verjamete, da je slovenska družba začela pospešeno zoreti takoj, ko so popustile spone enoumja. Vaš prisilni jopič, v katerega skušate vtakniti prav slovenskega delavca, poka na vseh šivih. Razpočil pa se bo na volitvah. V predvolilni boj ste se vključili načrtno, v boj za komuniste, socialiste, unioniste in njim podobne iste. Zato pa seveda potrebujete številke, volilne glasove in zanje nagovarjate prav naša, uboga, »široka delavska srčeca«, ki trepetajo v vsakodnevnem strahu, kdaj nas bodo vaši direktorji nagnali na cesto in nam ukradli še tisto borno plačilo za naše delo in s tem prizadeli nas in cele naše družine. Le redke izjeme poznamo med njimi. Prav mi delavci smo bili v vašem obdobju zgolj številke, za katere so Lenini poskrbeli, da nobena ni štrlela iz vrste. Vsiljujete nam vašo voljo in vaš koncept življenja in nam dopovedujete, naj ne razmišljamo, kajti to boste vi opravili za nas, ker ste za to izbrani, izobraženi in najbolj znate. Mnogi delavci smo člani SLS, mnogi se do stranke opredeljujemo s simpatijo, kajti prav SLS je bila edina med parlamentarnimi strankami, ki nas je hotela sprejeti in je zato tudi ustanovila Delavsko zvezo v okviru stranke. SLS ne zanima elitizem in ekskluzivizem posameznih skupin, temveč uravnotežena družba kot celota, vendar ne v taki obliki, kot ste nam jo nudili. Vsak član naše družbe naj bo deležen dobrin skladno s svojim prispevkom, razen v primerih, ko nastopijo objektivni razlogi za solidarnost do posameznika. SLS in M. Podobnik s svojim delom nista razočarala slovenskih kmetov kljub številnim poskusom bivše opozicije, da jih onemogoči. Nobenega razloga ni, da se z enako vnemo ne bi zavzeli tudi za socialno pravičnost družbe, katere bomo deležni tudi delavci. Prpv zaradi svoje ljudskosti je stranka sposobna najti najoptimalnejšo mero sožitja med delavci in kmeti, čeprav bi jih vaši Lenini in vi tako srčno želeli spreti med seboj. Dobro veste, kje so vzroki za drago hrano, delavce pa hujskate, da so za to krivi kmetje. Mogoče jim boste v kratkem naprtili tudi krivdo za bedne delavske plače in stečaje podjetij. Molčite pa o pravih vzrokih, ki tičijo v razvratnem proračunu države, v bankah, nesposobnih in nevestnih upravljalcih družbenega kapitala, visokih predelovalnih stroških, visokih trgovskih maržah in vseh drugih priveskih. Primerjate cene kmetijskih pridelkov na razvitih evropskih trgih s slovenskimi cenami, zraven pa zamolčite, da so te države kmetijstvo namensko razvijale in pospeševale ob interveniranju države, pri nas pa pol stoletja zatirali, ob načrtnem interveniranju države. Marksistično krilatico razrednega boja skušate vnesti na vse nivoje življenja, zato se norčujete tudi iz vseh vrednot krščanskega etosa, iz vsega, kar nosi pozitivno naravnanost do človeka kot osebnosti, in vsega, kar je v biti človeka, preprostega in ponižnega. Zato so takih obravnav deležni poleg M. Podobnika tudi predsedniški kandidat stranke dr. Stanko Buser in nekateri vidnejši zdajšnji in bivši predstavniki stranke. Prepričani smo, da boste vaše Lenine še dolgo obujali in objokovali in istočasno bruhali srd na vse tiste, ki bi vam utegnili zmešati vaše načrte po ponovni prevari delavcev in utrditvi vaše oblasti, in pri tem zlorabljali ime M. Podobnika. Vljudno vas prosimo, da predsednika SLS v to združbo ne uvrščate ne zdaj ne nikoli več, niti za šalo ne. Nam pa pustite, da sami za sebe razmišljamo, ker nam teh sposobnosti še niste mogli vzeti. Za delavsko zvezo pri SLS Metka Karner Bog pomagaj zunanji politiki Ob aferi naših ribiških ladij v Jadranu sem poslušal komentar gospoda Rupla, zunanjega ministra v TV dnevniku. Ob razlaganju so mi šli lasje pokonci, da sem odkrit: na bruhanje mi je šlo, ko sem poslušal, kako božamo sosede Hrvate, oni pa nas neusmiljeno po glavi s kladivom. Razumel bi, če bi bilo na tapeti samo ribištvo, če nam ne bi zaplenili počitniških domov, če ne bi bilo sporov za mejo, beguncev, skratka kaosa na celi fronti. Za piko na i pa še zadnje krvave devize nosimo v Hrvaško, in to samo zaradi nesposobnosti naše politike in trgovine. Hvala, gospodje v Sloveniji, ne verjamem v čudeže, a to pot si želim vsaj mesec dni vladavine gospoda Jelinčiča. Ivan Ojsteršek, Šoštanj Črna predvolilna arena Mladena A. Švarca O etiki svojega pisanja v svoji črni predvolilni areni bo morda g. Mladen A. Švare kdaj sam premislil. Njegove rubrike ne mislim komentirati, čeprav je v njej 10. julija 1992 napisal še kar nekaj takih cvetk, kot je tista, da sem bivši komunist. Zato izjavljam, da nisem ne bivši, ne sedanji in ne prihodnji komunist, ampak sem bil vselej in javni nasprotnik komunizma. Morda pa si g. Mladen A. Švare v svoji črni rubriki z menoj lahko pomaga kot z vztrajnim antikomunistom. Predvsem pa naj bi pri svojih fantastičnih konstruktih upošteval, da dejstev ni mogoče povsem ignorirati, če naj bodo njegovi konstrukti vsaj kolikor toliko užitni in verjetni. Morda pa g. Mladenu A. Švarcu dejstva, tako kot socialistom vseh barv, nič ne pomenijo. dr. Franc Zagožen OBVESTILO ZA JAVNOST Številna podjetja, organizacije in drugi delodajalci se po objavi Zakona o zaposlovanju tujcev, ki je začel veljati 18. 7. 1992, obračajo na Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije in na občinske upravne organe za notranje zadeve z zahtevo za ugotavljanje državljanstva Republike Slovenije za njihove delavce. Delodajalci imajo pravico zahtevati podatke o državljanstvu šele po poteku roka za vložitev zahteve za izdajo osebnega delovnega dovoljenja ih še to samo v primeru, kadar obstaja dvom o državljanstvu (torej šele po 18. oktobru 1992). Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije zato obvešča delodajalce, posameznike pa zlasti zaradi varstva njihovih pravic, da v prehodnem obdobju 90 dni, ki ga določa Zakon o zaposlovanju tujcev, upravni organi za notranje zadeve ne bodo ugotavljali državljanstva na zahtevo delodajalcev po predloženih seznamih zaposlenih in ne bodo izdajali potrdil o državljanstvu na zahtevo posameznikov. Zaradi ogromnega števila zahtev je izvedba teh postopkov objektivno nemogoča. Pri tem ministrstvo ugotavlja, da so postopki večinoma tudi nepotrebni, saj se državljanstvo Republike Slovenije lahko dokazuje z odločbo o sprejemu v državljanstvo, z ugotovitveno odločbo o državljanstvu Republike Slovenije, s slovenskim potnim listom, z izdanim potrdilom o državljanstvu Republike Slovenije in z izpiskom iz rojstne matične knjige, v katerem je navedeno državljanstvo. Poleg tega Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije obvešča javnost, da bo do 18. oktobra 1992, ko se izteče rok iz prehodnih določb Zakona o zaposlovanju tujcev, storilo vse potrebno, da bi vsi slovenski državljani, ne glede na starost, prejeli na naslov svojega stalnega prebivališča potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije in o stalnem prebivališču v Republiki Slo- veniji. Potrdilo bo imelo veljavnost javne listine, ki ga bodo državljani Republike Slovenije lahko uporabljali v vseh postopkih, v katerih bodo uveljavljali pravice kot državljani Republike Slovenije, torej tudi za urejanje pravic iz delovnega razmerja. Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije DRUGA PLAT ŽIVLJENJA Pred dnevi me je želja spoznati nove kraje, nove ljudi in nove načine življenja pripeljala v Prlekijo in v osrčje Slovenskih goric. V opuščeni osnovni šoli na Svetinjah, v neposredni' bližini znamenitega Jeruzalema, nastaja bivalna skupnost ljudi, ki so se odločili ukvarjati se z bio kmetijstvom in sadjarstvom ter kraju vrniti življenje. Saj predobro vemo, kaj se zgodi, ko šola in z njo mladež izginejo v dolino. Svetinje so na eni naših redkih vinskih cest, kar pove, da so se ugnezdile med vinograde in topole, mehkoba pokrajine pa človeka izjemno pritegne in mu da dihati. Šele tu človek spozna utesnjenost mesta, ki je v svojem vsakdanu težko opazimo. Tako v Svetinjah poteka »Svetinsko poletje«. To je vrsta taborov akcij in prireditev ter predavanj. V juniju so evidentirali opuščene sadovnjake in pašnike, ki bi bili primerni za bio kmetijstvo, pridružili pa so se jim tudi invalidi, ki so tukaj pridobivali izkušnje za samostojno življenje in se usposabljali za delo. Tkali so, pletli, imeli likovno delavnico itd. Očitno gre pri takšnem načinu za vraščanje prizadetih oseb v življenje in delo s povsem mehkimi metodami, kar je v tujini znano, pri nas pa šele v povojih. Med strankami se za tovrstno dejavnost ilav-dušujejo predvsem Zeleni. Preteklo nedeljo so Svetinje oživele s starimi šegami in obrtmi, s pravo domačo prleško in prekmursko glasbo in petjem, z dobrotami, ki so jih pripravile domače kmetice, s prikazom izdelovanja klopotcev, košar, lončevine, zidakov itd. Zvečer sta prireditev popestrila s skupnim koncertom Vlado Kreslin in Zoran Predin. Trlo se je mladeži in starejših, kraj je ves dan dihal mladostno, nikakor nisi imel občutka, da gre za manj razvito okolje. Ne, gre za drugačno vrednotenje okolja in pokrajine ter ljudi, ki se zmorejo zliti v eno. Na moje veliko zadovoljstvo ni šlo zgolj za enkraten dogodek, temveč gre za dogajanje. Tako življenje piše nove strani. Milan Bratec TE' časopis slovenskih delavcev • nplavska pnotnostiebila ustanovi iena20 novembra1942»DE-glasiloSvobodnihsindikatovSloveniie»lzdajaČZPEnotnost,61000Ljubliana,Dalmatinova4,poštnipredal479»Direktoringlavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942,311-956 ! ° 1 9Rfi 313-942 . Časoois ureiaio: Sašo Bernardi (fotoarafija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska Jernej Jeršan, Dušan Semolič 24. julija 1992 Napol bivši predsednik social- "TT"! ri demokratskih unionistov dr. ; g » I f i i 1 I 1 Rastko Močnik se še ni uspel »SS, odpovedati metodam, kakršne so bile značilne za boljševike. -----------—r-rr^^^------- Taka oznaka bi sicer bila čudna za človeka, ki je bil eden glavnih na sceni ti. »civilne družbe«, ko je ne bi potrjevala njegova dejanja. Slovenska levica se namreč pogaja o združitvi levih, levosredinskih in socialnih strank. Močnikova izjava Dnevnikovi novinarki Sonji H. Vogrič (Skupina sedmih, Dnevnik, 7. 7. 1992) je bila več kot samo prezgodnje razkritje. V najbolj občutljivem trenutku pogajanj je njegova izjava dobila povsem določen pomen, saj je pogajalce postavila pred dovršeno dejstvo. Močnikova izjava pa je pokazala še nekaj, namreč da se v SDU še vedno niso znebili kompleksa avantgardizma. Če je povezovanje levice njihova naloga, potem so vsi drugi samo objekt zgodovinskega Mož z misijo !« uma, ki se je utelesil v SDU. Da »MM ni tako, vedo povedati vsi, ki so v pogovorih na levici sodelo- // vali, saj je pobud in idej o zdru- ževanju levo od »političnega _____________ ifuk ^ centra« bilo kar nekaj in Močnik si težko lasti prednost pred drugimi, bolj pravilen pogled na za- US; Škof k3r ^ ^ P°d0bnih Pri' Še več, ta Močnikova izjava je ^ f*. HUf postavila pod vprašaj prav ti- J MM sto, kar je bil njen namen. Gre ŠWr namreč za prenovitelje. V tre- ♦" flf nutku, ko so se vsi zavezali, da f 4 c W pogovori se niso za javnost, m ko je bilo jasno samo to, da je še vse nejasno, je taka izjava za brani dnevni časopis lahko samo postavila vse prizadete pred zid. Če je bila Močnikova izjava mišljena tako, kot je bila izrečena, potem je prenoviteljem napravila medvedjo uslugo. Izjava za časopis naj bi enkrat za vselej zagotovila sodelovanje prenoviteljev v skupni levi listi, zvezi ali stranki. Učinek pa je bil ravno nasproten, saj se večina majhnih strančic nagiba za lasten nastop. Ne gre samo za strah zaradi premočnega partnerja. Gre tudi za enostavno ugotovitev, da bi sodelovanje izvenparlamentarnih in novih strank na levici s prenovitelji, ki so največja parlamentarna stranka, pomenilo pravzaprav priključitev v SDP. Močnikova javna proglasitev ene od možnih opcij v javnost, namreč povezovanja vseh sedmih strank na levici, spominja na predvojne boljševiške metode. Tokrat so komunisti kaj radi porinili policiji v roke nič kaj hudega sluteče zaveznike iz vrst naivnih demokratov; šele kraljevska policija je naredila komuniste iz tistih, ki so hoteli biti samo njihovi partnerji. Morda je primerjava prehuda, toda iz zgodovine boljševizma se da o takih metodah marsikaj naučiti. Politični »moro« na slovenski levici se tako nadaljuje po formuli: osem, sedem, šest, pet, štiri, nič. Ko bi šlo za fante na kaki primorski šagri, bi bilo veselo. Ker pa gre za temeljno zadevo, za preživetje socialdemokratske opcije v slovenski politiki, je tako početje neodgovorno in neresno. Mprda pa bo bolj veselo, ko bomo imeli obnovljeno nasprotje med »liberalci« in »klerikalci«. V svoji viziji slovenske postkomunistične družbe je ustanovitelj SDZ, Dimitrij Rupel, videl samo to opcijo. Preigravanja na levici jo bodo uresničila prej, lažje in bolje, kot bi nekdanji »Rdeči Dim« to svojo vizijo dosanjal. Največja ironija bi bila, ko bi mu jo Močnikova histerična nestrpnost podala na pladnju. Rastko Močnik si po vsem svojem več kot dvajsetletnem prizadevanju na civilnodružbenem robu kaj takega ni zaslužil, najmanj pa od samega sebe. Kaj menijo predstavniki parlamentarnih strank o volilni zakonodaji lili j < Na črni listi za odstrel SDP-jevcev v Janševih »Premikih« beremo imena Mirana Potrča, Leva Krefta, Sonje Lokar in Petra Bekeša. Za nekdanjega predsednika samoupravne skupščine Mirana Potrča se nam ni treba čuditi, da se je znašel na njej, saj je že s samo funkcijo simboliziral stari režim. Sonja Lokar si tudi s solzami ni uspela sprati boljševiškega rdečila v očeh nekdanjega »ortodoksnega marksista« J. Janše. Kdor pozna politično prezgodovino ^ Leva Krefta, ta se bo z Janšo strinjal. Edino Peter Bekeš ne-1 kako ne spada mednje. Pogajalec Naša stranka se je pri pripravi volilne zakonodaje vseskozi zavzemala, da bi se tudi s to zakonodajo naša država približala najbolj demokratičnim modelom volilnih sistemov. Pri tem smo se zavzemali tudi za to, da bi ta zakonodaja upoštevala dejstvo, da gre pri nas šele za začetke demokracije, da je naš politični prostor močno heterogen in pluralen, pa spet ne profiliran, kar pomeni, da bi volilni sistem moral omogočiti udeležbo na volitvah čimveč političnim strankam in da bi moral tudi bodoči parlament ustrezno odražati to raznoterost našega političnega prostora in političnih interesov v njem. Zlasti zakon o volitvah v državni zbor tem zahtevam ne ustreza dovolj. Res smo v predhodnih fazah dosegli soglasje, naj zakon temelji na proporcionalnem sistemu in naj bo v posameznostih korigiran z elementi večinskega sistema. Predlagani zakon pa je vnesel toliko in takšnih elementov večinskega sistema, da je s tem v končnih posledicah proporcionalnost v bistvu izničena. Ker smo prepričani, da je za nadaljnji razvoj naše družbe nujno potrebno, da ima čimveč političnih subjektov možnost neposredno soodločati o strateških določitvah naše mlade države in da bi polarizacija političnega prostora zgolj na dva ali kvečjemu tri politične tabore bila izrazito škodljiva in morda celo usodna za prihodnost naše družbe, bomo socialisti podprli vse tiste amandmaje, ki odpravljajo oziroma blažijo tiste učinke zakonodaje, ki gredo v smeri pretiranega poudarjanja oziroma favoriziranja večinskih elementov. Ni demagogija, ko poudarjamo, da mora zakon zagotoviti tudi iz-venparlamentarnim strankam enakopravne možnosti za nastop na bližnjih volitvah, pri čemer ponovno izražamo nezadovoljstvo, ker jih nismo bolj neposredno pritegnili k pripravi volilne zakonodaje in ker predlagana zakonodaja ni prisluhnila njihovim nesporno upravičenim zahtevam. Za socialiste je zlasti pomembno, da bi sprejeli amandmaje, ki zadevajo možnost strank, da v vseh volilnih okrajih nastopijo s celotno kandidatno listo (pri tem bomo podprli tudi varianto, ki bi omogočala, da stranka za vsak volilni okraj prilagodi vrstni red kandidatov s svoje kandidatne liste); podprli bomo amandma, ki predlaga, da bi na drugi ravni delitve mandatov upoštevali samo preostanke doseženih glasov na temeljni ravni. Izrecno bomo podprli tudi amandma Liberalno-demokrat-ske stranke o možnosti upoštevanja t. i. nacionalne liste pri delitvi mandatov na državni ravni. Po sodelovanju v Gorjupovi RK ZMS je Bekeša odneslo na stranski tir politike, tako kot tudi večino Gorjupove garniture. Tudi danes daje prednost stroki pred politiko, saj ni profesionalni prenovitelj. V nasprotju s piscem »Premikov« pa bi si bilo želeti, da bi Peter Bekeš ostal v politiki, prenoviteljski ali kaki bodoči socialdemokratski. Peter Bekeš je namreč rojen pogajalec. Da resno misli, pa je pokazal tudi s svojim zadržanjem ob zamenjavi vlade, ko je novi opoziciji ponudil svoje predsedništvo v skupščinski komisiji za nadzor nad udbo. To je bila ena redkih posrečenih potez SDP-ja v sedanjem sklicu slovenske skupščine, saj je šlo za načelno potezo in ne za izraz dobre volje. SDP je namreč stranka, ki si je brez potrebe nakopala hipoteko komunizma oziroma njegove jugoslovanske samoupravne izpeljanke. Večina bivših gorečih komunistov je pristala v demosovskih strankah. Toda to nikakor ni opravičilo za prenovitelje, češ da so se samodejno očistili karieristov in podobne navlake. Ravno nasprotno. Sedanji antikomunizem včerajšnjih gorečnežev je po metodi tak, kakor so se naučili na partijskih tečajih, le predznak je zamenjan; toda vse to pade še vedno na prenovitelje kot »grešne kozle demokracije«. Komunistična partija je bila taka, kot je bila, prav zato, ker je vladala s pomočjo Starmanov, Riglerjev, Štrajnov, Žižkov, Toplakov, Zagožnov, Lukačev. Seznam je predolg in preveč rdeč. Kdor je želel s temi tovariši sedeti v isti stranki, mu ni bilo treba čakati na Demos ali na odkritje »liberalne demokracije«, saj je to možnost imei že tedaj, ko ZKS še ni bila SDP. Bekeša te zadeve obremenjujejo manj kot nekatere njegove poslanske in strankarske kolege. Njegova lastnost ni pragmatizem, ki je v osnovi nenačelen in ki pomeni samo razkroj nekdanje doktrinarne politike. Če je pri bivših oblastnikih pragmatičen pristop pomenil način izhoda iz komunizma in je bil zato dobrodošel, je prav ta lastnost danes značilna za »cinično generacijo« konkurenčne LDS. Bekeš je pokazal, da se da pri sogovorniku zbuditi zaupanje le tako, da ostaneš načelen, ne da bi načelnost zamenjeval z doktrinar-nostjo. Bekeša je zato sivina sedemdesetih in osemdesetih let pustila nepoškodovanega. Da pripada prenoviteljski frakciji in ne fundamentalistom v SDP, pa je pokazalo njegovo prizadevanje, da se pokoplje preteklost. Ko se je pisala »antidolomitska izjava«, Bekešu ni bilo težko izgovoriti besede »totalitarizem«, za nekdanjo boljševi-ško prakso KPJ/KPS. Moram pristaviti, da tudi toliko osiranemu Cirilu Ribičiču ne. To pa je nekakšen lakmusov test, s katerim odkriješ komunističnega vampirja. Peter Bekeš je politik, ki ima svojo SDP za »stranko demokratičnih reform«. Da bi SDP to res postala, mora preživeti letošnje volitve vsaj enako močna, kot je bila doslej. Ker pa ji to lahko uspe samo s pametno koalicijsko politiko - kar veija tudi za ostalih šest strank levo od centra - je nagradno vprašanje, kdo bo slovenski Mitterrand. Mladen A. Švare Sami smo vložili, kar zadeva 48. in 49. člen, tudi svoja amandmaja. Na ustavni komisiji smo ju poimenovali kompromisno oziroma mehko varianto. Upam, da bo skupščina tema dvema amandma-jena naklonjena, ker resnično olajšujeta položaj majhnih in izvenparlamentarnih strank. Prav'tako bomo iz istih razlogov socialisti podprli vse tiste amandmaje, ki blažijo pogoje za pravico vlaganja kandidatnih list oziroma posameznih kandidatur. anketa Darja Lavtižar-Bebler, sss To so torej poglavitna stališča poslanskega kluba socialistov. Ob predpostavki, da bi omenjeni amandmaji, torej vključno z amandmaji Socialdemokratske stranke, gospoda Magajne in kluba prenoviteljev k 90. členu, dobili potrebno podporo, bomo socialisti za predlagano zakonodajo glasovali pozitivno. Kar - zadeva predlog. Stranke krščanskih demokratov in Slovenske ljudske stranke, naj bi našim državljanom, ki nimajo stalnega bivališča v Sloveniji, omogočili glasovanje po pošti, pa poudarjamo, da temu načelno ne nasprotujemo, terjamo pa, da morajo biti zagotovljene vse nujnel predpostavke, ki zadevajo nesporno istovetnost volilcev, ki oddajo svoj glas po pošti. Ravno v tem pk tičijo ta čas nepremostljivi problemi. Slovenija nima v vseh državah, kjer živi veliko slovenskih državljanov, svojih diplomatsko konzularnih predstav- DARVVINOV ZAKON VOLILNE ZAKONODAJE ništev, brez posebne meddržavne pogodbe med takšno državo in Slovenijo pa ni mogoče organom te države z našo zakonodajo naložiti, da bi denimo njihovi notariati ugotavljali identiteto tamkaj živečih slovenskih državljanov, ki naj bi oddali svoj glas po pošti. Problem je še večji ob dejstvu, da predlog zakona o volitvah v državni zbor uvaja poleg volilnih enot še volilne okraje in pri vsakem državljanu, ki stalno ne prebiva v Sloveniji, bi morali ugotoviti, v katerem okraju bi pračvza-prav moral voliti in kateri so kandidati v konkretnem volilnem okraju. Brez zagotovitve vseh potrebnih predpostavk za korektno izvedbo volitev po pošti bi bile možne številne zlorabe in nekorektnosti, nenazadnje bi lahko dobili sem tudi glasove mrtvih duš. ne pozabiti, kako strogi smo pri predpisovanju forme identifikacije volilcev, ki stalno živijo v Sloveniji in volijo na domačih voliščih. Parlamentarna razprava in odločanje o predlogih treh volilnih zakonov - zakonu o volitvah v državni zbor, o volitvah v državni svet in o volitvah predsednika republike - zlasti pa o zakonu o volitvah v državni zbor, je minuli teden znova potrdila, da želijo stranke opozicije (SKD, SLS, NDS, Liberalna stranka) »vzeti mero« volilnemu sistemu po svoji podobi, ne glede na že dosežen . kompromis parlamentarnih strank ob sprejemanju osnutkov omenjenih zakonov. Dogovor strank o proporcionalnem sistemu z večinskimi korektivi poskuša opozicija vedno znova približevati večinskemu sistemu, ki bi vseboval proporcionalne popravke sistema. Prav zato pozicija ni in ne bo sposobna prodreti s korektivi volilnega sistema, ki bi sistem odprli tudi za .manjše stranke in ki ne bi določali časa za oblikovanje slovenskega političnega prostora. Zakon o volitvah v državni zbor so tokrat dokaj kritično ocenjevali v svojih razpravah tako poslanci pozicijskih kot opozicijskih strank. Neodvisni poslanec Andrej Magajna je zakon ocenil za nedemokratičnega, antiplurali-stičnega, elitističnega, netolerantnega do manjših strank, pri čemer ga je krščanski demokrat Nace Polajnar odločno zavrnil, rekoč, da se strankarska demokracija pač ravna po naravnih zakonih, po katerih močnejši preživijo, šibkejši pa ne in da gre enostavno za novo prerazdelitev politične moči na Slovenskem. Da bo zakon zaradi kompromisov zapleten, kontradiktoren, podrejen velikim političnim strankam, saj je njegova, naj večja hiba prav v volilnih okrajih, je menil liberalni demokrat Mile Šetinc, vendar je pri tem poudaril, da ga bo njegova stranka tako kot vrsta drugih pozicijskih strank podprla, ker bi sicer lahko zašli v težko rešljivo ustavno krizo. Emil Milan Pintar, poslanec SDSS, pa je poudaril, da zakon ni primerljiv z evropskimi sistemi, ker ne omogoča stabilizacije političnega sistema. Socialistična poslanka Darja Lavtižar Bebler pa je izrazila bojazen, da bo zakon spolariziral slovenski politični prostor. Janko Halb, poslanec SLS, pa je bil prepričan, da daje zakon prednost urbanim . okoljem in se je zato zavzel za domicilni princip pri kandidiranju, medtem ko je Anton Tomažič, poslanec NDS, tako kot vedno doslej, vztrajal pri trditvi, da je zakon prevara, saj volilci ne bodo volili kandidatov, ampak predvsem stranke. Člani ustavne komisije so pred zasedanjem skupščinskih zborov storili vse, da bi o predlaganih dopolnilih k zakonu dosegli dvotretjinsko soglasje. Ustavna komisija je tako dosegla soglasje o vsebinskem posegu v določbe, ki urejajo drugo delitev mandatov na republiški ravni. Podprla je predlog poslancev SDP, po katerem bi za drugo delitev mandatov upoštevali le ostanke glasov, ki jih strankarska lista ni izkoristila z neposrednimi izvolitvami poslancev v volilnih enotah in dopolnilo poslancev LDS, da bi za drugo delitev mandatov stranka vložila državljansko (nacionalno) listo za polovico mandatov, ki jih je sicer dobila v drugem krogu. Komisija je podprla tudi predlog SDP, da bi se stranka na volitvah lahko pojavila s svojim znakom oziroma simbolom poleg svojega imena. Sprejela pa je tudi predlog, da naj bi stranka za podporo kandidatni listi zbrala le tri in ne predlaganih osem podpisov poslancev. Komisija je zavrnila tudi vrsto predlogov, zlasti socialistične stranke in SDP, katerih sprejetje bi omogočilo tudi manjšim strankam, da se enakopravneje spustijo v volilno tekmo, zlasti predlog glede načina kandidiranja v okviru volilnih enot. Med pomembnejšimi predlogi, ki jih je zavrnila, pa je tudi možnost, da bi Slovenci po svetu, ki nimajo urejenega državljanstva, volili na način, kot bi to urejal zakon za tiste, ki to imajo. Predlogov, kako naj bi volili slovenski državljani po svetu, je bilo sicer več, še več pa je bilo zadržkov vsebinske narave glede na to, da nekatere države takšno možnost volitev prepovedujejo v svoji zakonodaji, ker v posameznih primerih volilcev ni možno identificirati. Tisti, ki imajo dvojno državljanstvo, pa tako ali tako volijo v kraju, kjer trenutno prebivajo. Med predlogi, ki jih je zavrnila ustavna komisija, se je znašel tudi predlog Demosa, da bi moral vsak kandidat pri volilni komisiji deponirati izjavo, ali je do volitev pred dvema letoma sodeloval s službo državne varnosti kot njen agent in ali je občasno uporabljal gradiva SDV. Novi Demos pa je tokrat v zadnjem hipu, na podlagi svoje strateške ocene dogajanj v slovenskem prostoru, zaigral na karto zagotovitve ustavne pravice vsem slovenskim državljanom v tujini (gre za izseljence, zdomce, pripadnike manjših ipd.), ki jih je okoli sto tisoč in ki naj bi volili v kraju, kjer živijo. Pri tej zahtevi se. mu je kot jeziček na tehtnici pridružila tudi večina poslancev Stranke zelenih in Socialdemokratske stranke, ki je v odnosu med pozicijo in opozicijo vzpostavila potrebno večino za zavrnitev celotne volilne zakonodaj :. Skupščinski zbori so tako, drug rt drugim, zavrnili zakon o volitvah v državni zbor in tako volitve preložili za nedoločen čas, s tem pa tudi celotno sprejemanje zakona praktično vrnili na začetek. S tem so se še enkrat zamenjali že tako trhli temelji sedanje vladne koalicije in potrdile domneve o nezanesljivosti teh dveh strank pri sprejemanju ključnih vladnih in parlamentarnih odločitev. Velika Demosova koalicija je tako pokazala na neko novo nastalo latentno zavezništvo in nedoločeno solidarnost, za katero*bi lahko rekli, da ni bila zgolj slučajna, ampak porojena predvsem iz položaja obeh strank v levosredinskem prostoru, ki se ne moreta vključiti v »primemo« (vsaj za večino članov) koalicijo s preostalimi strankami vladne koalicije. Namen Demosa je bil vsekakor sproducirati politično vsebino volilne zakonodaje ki pa je v nasprotju s predlagane obliko. Tako se je znova pokazalo, da latentne velike koalicije z večinskimi odločitvami ne morejo več produktivno delovati, ampak da je v sedanjem razmerju parlamentarnih sil to možno samo z na pogajanjih doseženimi kompromisi, ki pa so ves čas izpostavljeni nevarnosti blokade odločanja. Lahko bi tudi dejali, da je sam parlament pokazal, kako delujejo proporcionalne komponente v volilnem sistemu. Prav zato vidi sedanja opozicija utrditev svoje bodoče pozicije v razširitvi večinskega načela in omejitvi proporcionalnega. Lahko bi celo dejali, da SKD ni šlo toliko za blokado volilne zakonodaje in odlaganje volitev, ampak bolj za to, da z zavrnitvijo zakona ponovno dokaže moč Demosa, tako novega kot obnovljenega starega. SKD zato tudi ni hotela prevzeti krivde za padec zakonodaje in je vztrajala, da gre za zagotovitev spoštovanja ustave. S padcem zakonodaje pa je omogočila, da bo pozicija veliko sprejemljivejša za nadaljnje kompromise o zakonskih rešitvah, pa tudi za odstopanja od že dogovorjene proporcionalnosti. Sam Lojze Peterle je na petkovem srečanju z dr. Francetom Bučarjem izjavil, da pri amandmaju o pravici slovenskih državljanov po svetu, da volijo, ne nameravajo odstopiti, o vseh drugih pa so se pripravljeni pogovarjati in s tem odpreti možnost, da bi bila volilna zakonodaja po hitrem postopku sprejeta v začetku septembra, volitve pa izpeljane v ustavno predvidenem roku do konca decembra. Zakon o volitvah v državni svet je bil sprejet z veliko manj dopolnili le v zboru združenega dela, medtem ko so zbori dokaj neobremenjeno razpravljali o zakonu o volitvah predsednika republike in sprejeli različna dopolnila, tako, da bo tudi ta zakon potrebno še dodatno medzborovsko usklajevati. Branka Prezelj 24. julija 1992 □ TE SINDIKALNA VOJNA ALI ZDRAVA KONKURENCA? SEnEM DNI V SINDIKATIH Ko so pred dnevi v eni od hčera mariborske Livarne - družbi Armature pripravljali ustanovni zbor Neodvisnosti - Konfederacije novih sindikatov Slovenije, so se v Mariboru v javnosti pojavile govorice, češ da delavci v Livarni izgubljajo zaupanje v Svobodne sindikate in da iz njih množično izstopajo. Ali obstaja kakšna povezava med tema dvema dogodkoma ali pa gre samo za ponesrečen splet okoliščin? Predsednik sindikata kovinske in elektroindustrije v mariborski Livarni Branko Medik trdi, da so zaupniki oziroma aktivisti Neodvisnosti - Konfederacije novih sindikatov Slovenije v pripravah na svoj ustanovni zbor v Livarni uporabljali nekatere metode agitacije za svoj sindikat. Najbolj nekorektno je po mnenju Branka Medika agitiral »delavec, ki je tudi član Narodne stranke in ki dela v več izmenah«. Ta delavec naj bi na oglasne deske v Livarni »izobešal lažne izstopne izjave iz Svobodnih sindikatov, delil majice z znakom Neodvisnosti ter širil različne neresnične in neuresničljive obljube«. Branko Medik pravi, da so se s tem delavcem oziroma zaupnikom Neodvisnosti - javno ga ni želel imenovati - pogovarjali in ga opozorili, da »nepravilno pridobiva članstvo«, kar je najprej upošteval, kas- neje pa je nekorektno agitacijo nadaljeval. Branko Medik je prepričan, da je omenjeni zaupnik Neodvisnosti takšna navodila dobil bodisi od svojih nadrejenih sindikalnih funkcionarjev »od zunaj«, ne %ključuje pa niti tega, da so tčga delavca k takšnemu ravnanju spodbujali posamezniki iz stranke, ki ji pripada. Branko Medik pa tudi sicer precej pikro ocenjuje ustanovni zbor podružnice Neodvisnosti v Livarni. Tako pravi, da je bil predsednik Neodvisnosti - Konfederacije novih sindikatov Slovenije France Tomšič v spremstvu še treh »zunanjih članov« na obisku v Livarni, vendar se s člani svojega sindikata in delavci sploh ni sestal, pač pa je v spremstvu dveh zaupnikov iz Livarne obiskal samo direktorja oziroma predsednika poslovnega sistema Antona Vončino in se z njim pogovarjal eno uro. Verjetno so se, Branko Medik sklepa Medik, pogovarjali o načinu izvedbe ustanovnega zbora Neodvisnosti tako, da ne bi motili delovnega procesa v Livarni. Branko Medik se je ustanovnega zbora podružnice Neodvisnosti v Livarni - Armature udeležil. Na njem je bilo osem delavcev, v poročilih Radia Maribor pa so kasneje prebrali informacijo, po kateri naj bi na ustanovnem zboru za sindikat Neodvisnost pridobili približno 300 novih članov. »Po naši uradni evidenci je bilo v KNSS v Livarni Z odrekanjem ustvarjeno premoženje mora ostati delavcem PISMO DELAVCEV IZLETNIKA REPUBLIŠKIM ORGANOM Sporočamo vam, da smo v Izletniku Celje že večkrat obravnavali teme o lastninjenju družbenega premoženja. Za pričujoče pismo smo se odločili zato, ker bi na vse odgovorne naslove radi sporočili, da se ne strinjamo z dosedanjimi predlogi o lastninjenju družbenega premoženja in da smo se tudi že naveličali »barantanja« s to temo. V Izletniku Celje združuje delo nekaj nad 800 delavcev, pretežno so to vozniki avtobusov, sprevodniki, mehaniki in drugi. Izletnik Celje smatramo za »naše« podjetje, ker smo ga razvijali in gradili res le mi in prav nihče drug. Zato Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije je na odborih posameznih dejavnosti obravnaval doslej predlagano lastninsko zakonodajo in oblikoval stališča. Ker so stališča in zahteve, zlasti odborov za potniški in blagovni cestni promet, identična opredelitvam, ki so jih delavci Izletnika iz Celja naslovili na Skupščino Republike Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije in Svobodne sindikate Slovenije, smo se odločili, pismo v celoti objaviti v delavskem glasilu. sedaj, ko je delavcem odvzeta pravica do upravljanja in ko mora t.i. družbena lastnina dobiti lastnika, z začudenostjo in zaskrbljenostjo poslušamo razne predloge o tem, kdo vse naj bi postal lastnik te naše lastnine. Podjetje Izletnik smo dolga leta gradili in razvijali izključno iz lastnih sredstev, ki smo si jih dobesedno prikrajšali pri ustih, kar pomeni, vsa leta izgradnje in razvoja smo dobivali skromne plače zato, da bi obstali in obdržali naše kupce, potnike. Pridružujemo se vsem ugotovitvam in trditvam v DE, kjer razpravljajo o lastninjenju družbenega premoženja. Strinjamo se, da se manjši del družbenega premoženja od- stopi t.i. državi oz. skladom. Ta del je lahko največ 20%, 80% kapitala (bivši poslovni sklad) pa pripada samo in izključno tistim, ki smo ga ustvarjali s svojim delom in odrekanji. Nadalje sporočamo, da delež posameznika v tem premoženju ne more biti enak za vse, temveč MORA BITI odvisen od delovnih let v podjetju in od prispevka delavca, t.j. zasluženega osebnega dohodka. Tistim, ki se sprašujejo, kaj pa naj delijo delavci v negospodarstvu, pa tole: Mi mislimo, da delavci v negospodarstvu prejemajo svoje osebne dohodke od države - proračuna oziroma davkov iz gospodarstva. Za delavce v družbenih dejavnostih in državnih organih mora biti pravzaprav najbolj pomembno to, da bo gospodarska dejavnost dobro delala. To pa bo le pod pogojem, če bodo delavci v njej imeli pravi motiv za delo. Le-tega pa bodo imeli le v primeru, če bodo vedeli, da delajo predvsem za sebe in šele nato za druge, ne pa obratno. Namen našega pisma smo povedali. Sestavili smo ga zato, da bi vam sporočili, kako nam ni vseeno, kaj se bo zgodilo z našim premoženjem, in to, da teh svojih žuljev nikakor nismo pripravljeni deliti s tistimi, ki niso ničesar prispevali. Želimo, da strokovnjaki pripravijo o lastninskem zakonu nov predlog za Skupščino, ki bo enostaven, vsebinsko pravilen oziroma pošten in hitro izvedljiv. Naš predlog povzemamo, kot sledi: 80% lastnega kapitala podjetja naj pripada zaposlenim in upokojenim delavcem po kriterijih: - delovne dobe in - višine osebnega dohodka. Delnice kupijo delavci z 10% udeležbo, ki ostane kot dodaten kapital v podjetju. Do največ 20% vrednosti kapitala delavci odstopimo pokojninskemu in razvojnemu skladu države Slovenije. Mihael Mlakar, predsednik delavskega sveta podjetja Boris Kočevar, predsednik upravnega odbora Branko Vrečko, predsednik Svobodnih sindikatov . Izletnik Celje Ana Jovanovič, dipl. oec. direktorica podjetja vključenih do 10. julija letos 52 članov, večina v družbi Orodjarna,« pravi Medik in dodaja, da v času priprav na ustanovitev podružnice Neodvisnosti v Livarni v mesecu juliju ni izstopil iz Svobodnih sindikatov niti en član. Branko Medik se ne strinja niti z oceno gospodarskih in socialnih razmer v Mariboru, ki jo je po svojem obisku v Livarni, Metalni in Swatyju dal za mariborski Večer France Tomšič. Ta je dejal, da po oceni vodstva Neodvisnosti mariborsko gospodarstvo ni v najhujšem položaju v Sloveniji, ker je tudi drugod po državi precej podobno. Medik ocenjuje, da je socialni položaj v Mariboru, ki je največji industrijski center, najtežji in da je že naravnost »obupno«, Neodvisnost pa po njegovem mnenju težak položaj izkorišča in seje lažne obljube. »Vendar pa,« pravi Medik, »bom dal takoj ,kapo doT pred sindikatom Neodvisnost -KNSS, če bodo svoje obljube uresničili, čeprav se mi zdi to skoraj neverjetno. Zaenkrat še niso veliko pokazali, samo Svobodnim sindikatom so posamezniki poskušali krniti ugled. Če pa bodo v boju za delavske pravice in interese boljši od nas, pa si bodo zaslužili vse - tudi naše - priznanje.« Predsednik podružnice Neodvisnosti — Konfederacije novih sindikatov Slovenije v družbi Orodjarna in v vsej Livarni Vlado Meglič ima, razumljivo, o delu svojega sindikata drugačno mnenje. Meni, da se pošteno borijo za uresničitev kolektivne pogodbe s »klasičnimi sindikalnimi sredstvi«, vendar pa s Svobodnimi sindikati težko najdejo skupni jezik. Meglič ocenjuje, da Svobodni sindikati v Livarni ovirajo delo KNSS, kar je »problematično«, saj bi morali po njegovem mnenju sindikati v boju za delavske pravice sodelovati, hkrati pa biti konkurenčni in drug dru- gega kontrolirati. »Baje dobivajo navodila za to, da nas ovirajo, od svojih ,ta višjih*...« dodaja Meglič. Sicer pa ocenjuje, da je ustanovni zbor KNSS v družbi Armature uspel. Kako je potekala agitacija za zbor in kako se je odvijal ustanovni zbor, ne more povedati, ker ga tiste dni ni bilo v službi. Je pa obveščen, da ima podružnica Neodvisnosti v Armaturah že okoli 40 članov. Predsednik Neodvisnosti - KNSS v Armaturah je Edvard Dokl, »delavec, ki dela v več izmenah in ki je tudi član Narodno demokratske stranke«. Dokl ne zanika, da je član Narodno demokratske stranke, vendar pa odločno poudarja, da strankarstva ne meša v delo sindikata. O tem se je posvetoval tudi z nekim pravnikom, tako da mu je, kakor sam pravi, popolnoma jasno, kje je ločnica med delom v stranki in sindikatu. Ocenjuje, da je ustanovni zbor KNSS v Armaturah uspel, saj so si zadali več konkretnih nalog. Tako bodo konkurenčen sindikat Svobodnim sindikatom, borili se bodo za boljši standard zaposlenih, prizadevali pa si bodo tudi za boljše sodelovanje z vodstvom podjetja. »Doslej delavci niso imeli dovolj informacij,« pravi Dokl in dodaja, da se tudi »nič ne naredi«, da bi se v Livarni upoštevala kolektivna pogodba. Po njegovih besedah so plače v nekaterih obratih tudi do 40 odstotkov nižje, kot jih določa kolektivna pogodba, so pa tudi oddelki, kjer -imajo boljše plače. Plača kvalificiranega delavca je trenutno okrog 20 tisočakov. Edvard Dokl zavrača trditve, da je nekorektno agitiral za svoj sindikat. Pravi, da so v Neodvisnosti pripravljeni sodelovati s Svobodnimi sindikati, vendar sodelovanja ne more vedno ponujati samo ena stran... Sicer pa meni, da morajo biti sindikati konkurenčni in drug drugega kontrolirati, da se ne bi »zlizali« z vodstvenimi strukturami oziroma z »delodajalci«... Edvard Dokl ima drugačen podatek o številu članov KNSS v Armaturah kot Meglič. Pravi, da jih je v članstvu KNSS že okoli 50. Ne ve, ali so izstopili iz Svobodnih sindikatov, po njegovem mnenju pa bi ne bilo korektno, če bi bili člani dveh sindikatov hkrati... Medsebojni odnosi dveh sindikatov v Livarni so že takšni, da presegajo tisto, čemur pravimo »konkurenca med sindikati«. Sedaj lahko samo še ugibamo, ali se bo v Livarni razvila sindikalna vojna in kdo jo bo, če jo bo, sprovociral, ali pa se bo med sindikatoma razvila zdrava konkurenčnost v interesu delavcev. Sindikalna vojna zagotovo ni v interesu Livami-nih delavcev, lahko služi samo kakšnim »višjim« interesom v medstrankarskih »špetirih« v predvolilnem boju. Na srečo »javnost« in delavci v Livarni precej budno spremljajo, kaj počnejo sindikati in njihovi zaupniki, kako kdo agitira za svoj sindikat, in nenazadnje tudi, kdo govori resnico in kdo ne... Čas je že in prav kmalu še bo pokazal, koliko je kdo pripravljen pa tudi sposoben storiti za delavske pravice. Tomaž Kšela KONČNO UGODNI STANOVANJSKI K REDITI Milijarda tolarjev za nova stanovanja Stanovanjski sklad Republike Slovenije je na nedavni seji upravnega odbora sprejel sklep o novem razpisu stanovanjskih posojil. Razpoložljiva sredstva v višini milijarde tolarjev so namenjena graditvi ali nakupu novih stanovanj, pa tudi razširitvi, prenovi ali sanaciji in večjim vzdrževalnim delom na že obstoječih. Vloge za pridobitev posojil bo sklad sprejemal do 30. oktobra letos. Posojilni pogoji so bistveno ugodnejši od bančnih, saj je realna obrestna mera samo 3 odstotke, najdaljša odplačilna doba pa 15 let. Kot poudarja v. d. direktorice sklada Mira Becele, se s tem razpisom pričenja uresničevati poslanstvo sklada kot institucije, ki naj skrbi za strateško reševanje stanovanjskih problemov pri nas. Sedanji razpis je namenjen vsem slovenskim državljanom, ki svoje stanovanjsko vprašanje rešujejo prvič ali pa dosedanje stanovanje prenavljajo, sanirajo ali nadomeščajo z novim. Celoten razpis z vsemi podrobnostmi je bil ta teden objavljen v dnevnem časopisju; višina posojila je omejena na 40% vred- nosti primernega stanovanja. Krediti seveda niso namenjeni za nakupe družbenih stanovanj po stanovanjskem zakonu, upravičenci pa bodo po- sebej stimulirani glede na višino sredstev, ki jih bodo lahko prispevali sami oziroma pridobili od občine ali delodajalca, pod enako ugodnimi pogoji, kot jih daje sklad. Upravni odbor predvideva, da bo 700 milijonov tolarjev porabljenih za nakupe in gradnjo, 300 milijonov pa za prenovo, sanacijo in obsežnejša vzdrževanja. Na seji je upravni odbor odobril tudi podpis pogodbe, s katero bo sklad postal soustanovitelj Gradbenega centra Slovenije; le-ta bo poleg strokovnih nalog organiziral svetovalni center za občane, ki bodo gradili ali obnavljali stanovanja. To bo edino mesto, kjer se bodo zainteresirani občani lahko seznanili z najnovejšimi tehnološkimi dosežki, tako na področju kakovosti gradbenih materialov kakor varčevanja z energijo, posebna pozornost pa bo posvečena ekologiji doma. s 24. julija 1992 SEnEM DNI V SINDIKATIH VLADO (ŠE ZADNJIC?) ZALOTILI NA NAPAČNI NOGI Po dvodnevnih pogajanjih predstavnikov železničarskih sindikatov s podpredsednikom slovenske vlade Hermanom Rigelnikom in njegovimi sodelavci so stavkajoči železničarji z ministrom za promet Marjanom Krajncem podpisali sporazum o prekinitvi stavke. To je bilo v ponedeljek ob 13. uri, nekaj ur, preden bi po »voznem redu« stavkajočih železniška stavka ohromila celoten železniški promet v Sloveniji, saj bi obstali tudi mednarodni potniški vlaki, dan kasneje pa notranji potniški promet. Čeprav po ločenih tiskovnih konferencah, ki sta ju na to temo pripravila stavkovni odbor sindikatov Slovenskih železnic in slovenske vlade, lahko sklepamo, da so stališča pogajalcev še precej vsaksebi, pa najbrž dogovor pomeni precejšnje olajšanje za obe strani. Železničarji, ki so računali na tradicionalno delavsko solidarnost, so z objavo statističnih primerjav njihovih povprečnih (resda tudi nekaterih izstopajočih, kar je bil precej nefair udarec) plač v javnosti precej podpore izgubili. Z ohromitvijo prevozov delavcev na delo pa bi se toleranca in razumevanje za njihove težave najbrž prevesila na drugo stran. To še posebej, če upoštevamo škodo, ki jo je stavka povzročila gospodarstvu, za katerega neredne dobave lahko pomenijo konec konkurenčnosti in poslov s tujino. Za vlado bi nadaljevanje železničarske stavke pomenilo precej več kot samo to. Preteči stavkovni val, ki ga je zaenkrat ustavila, bi terjal precej večje vloge, kot je bila tista, ki jo je morala pokriti v tej igri. Kljub temu, da oba ministra, ki sta sodelovala pri reševanju spora, prometni, Marjan Krajnc in za delo, Jožica Puhar, nista novinca v svojih re- sorjih, je očitno, da so Slovenske železnice bivši in sedanji vladi ušle iz rok ter da sedanja vlada zaenkrat ne more ponuditi konsistentnega sistema za tega in druge slovenske monopoliste in so jo - v našem primeru železničarji - zalotili na napačni nogi. Očitno je, da je prejšnja, Peterletova vlada kolektivne pogodbe podpisovala na hitro in s figo v žepu. To velja tudi za - s stališča delavk in delavcev v tekstilni industriji, lesarstvu, kovinski industriji, ali pa če hočete v šolstvu - železniško kolektivno pogodbo, ki je kar primerno razkošna, vsem morebitnim upravičenim dodatkom na zahtevnost dela navkljub. Povod za železničarsko stavko je bilo po besedah njihovih vodij zamuda pri izplačilu junijskih plač. Zgodilo se je namreč, da je splošni gmotni položaj posegel tudi v priposestvovane pravice železničarjev, ki si jih doslej nihče ni drznil ogrožati. S sindikalnega stališča zadosten razlog za stavko, s stališča slovenske družbe, njenega gospodarstva in životarjenja dobršnega dela slovenskih delavcev, pa hudo marginalen! Globljih vzrokov, sistemsko neurejenih odnosov, pripomb, ki jih menda železničarji naslavljajo na svoj poslovodni odbor in na ministrstvo, pa seveda stavka niti približno ni razrešila. Prej je povzročila, da so o problemih železnic zadnjič razpravljali tako neorganizirano, panično, nenačelno in ad hoc ter bodo železničarji imeli v prihodnje veliko bolj pripravljenega, tr- dega in neizprosnega partnerja. Delež od tega, da bi nasprotovali rednemu prejemanju osebnih dohodkov zaposlenih na železnici, tudi zahtevnosti dela petih ali šestih tisočev zaposlenih v operativi ne podcenjujemo, toda za povečanje hitrosti na naših železnicah in večji osni pritisk je potrebno precej več, kot pa dramatično in trmasto, tvegano in brezkompromisno igranje s pregretimi živci tistih, ki še nismo na dopustih. Igor Žitnik NEPOLOZENI ASFALT BO VLADO VELIKO STAL Trem za dela na nizkih gradnjah zelo usposobljenim slovenskim podjetjem (SCT, Gradis in SGP Primorje) in njihovim delavcem se, kot kaže, obetajo črni časi. Z ustavitvijo del na odsekih avtocest Hrušica - Vrba in Malence - Šmarje - Sap (rok izgradnje je bil februar 1992, investitor je Republiška uprava za ceste RS, ki je izvajalce obvestila o ustavitvi del) bo ostalo brez dela okoli 2.000 delavcev. Posledica ustavitve del bodo tudi zagonski stroški ponovnega začetka gradnje (ki naj bi državo stali najmanj 10 milijonov nemških mark) in stroški in škoda neposrednih in posrednih izvajalcev. Največja škoda pa bo nastala zaradi velikih neizkoriščenih sredstev, ki so bila do sedaj vložena v izgradnjo omenjenih odsekov. O tej problematiki in težavah v gradbenih dejavnostih nasploh (poprečne plače delavcev se gibljejo med 18 in 20 tisoč tolarjev) so na torkovi novinarski konferenci govorili predstavniki Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije in omenjenih gradbenih podjetij. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v letih 1990 in 1991 so izvajalci v skladu z možnostmi plačevanja opravljenih del na zahtevo republiške uprave za ceste kot investitorja že upočasnili tempo gradnje. Kljub temu pa je investitor v lanskem letu, predvsem pa letos pri plačilih opravljenih del ves čas kasnil tudi do štiri mesece. To so morali izvajalci premeščati z lastnimi sredstvi in krediti. Investitor jim zato za opravljena dela, obresti in stroške, povzročene s podaljšanjem roka, dolguje okoli 30 milijonov nemških mark. Izvajalci gradbenih del na omenjenih odsekih avtocest so o teh problemih, predvsem pa o posledicah ustavitve del obvestili med drugim tudi predsednika vlade dr. Janeza Drnovška in ustreznega • ministra, vendar odgovora še niso dobili. Sami iščejo vse možne poti za rešitev teh problemov in zaenkrat (še) ne razmišljajo o skrajnih poteh, kot na primer železničarji. Kot prvo pripravljajo vse potrebno, da bodo zaščitili svoje premoženjsko pravne interese pred sodiščem. Predsednik ZSSS Dušan Semolič je opozoril, da bodo pri zaščiti interesov in pravic delavcev v tej dejavnosti svoje storili tudi Svobodni sindikati Slovenije. Na vprašanje enega od novinarjev, če je bil investitorju (vladi) postavljen kakšen rok, do katerega je treba razmere urediti, so povedali, da roka ni. Ta bo prišel sam po sebi, saj če ne bo plač... Predsednik Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti s Slovenije Franc Berginc je novinarje opozoril na velike težave v panogi, ki se bodo po njegovi oceni z vso silo pokazale že septembra. Dodatne bo povzročil še zakon o zaposlovanju tujcev (saj je v gradbeništvu največ delavcev iz bivših jugoslovanskih republik). Pri tem je omenil problem dijakov šol gradbene stroke. Slovenska gradbena podjetja so namreč pred leti kadrovala za te šole učence iz drugih republik bivše Jugoslavije. Ti so letos v Sloveniji končali šolo. Po zakonu o zaposlovanju tujcev ne morejo dobiti dela, morali so odditi iz dijaških domov, nimajo zagotovljene nastanitve in prehrane. Ostane jim le to, da se vrnejo v BiH, kjer divja vojna. Pavle Vrhovec Na podlagi določil 81., 82., 84. in 91. člena Stanovanjskega zakona (Ur. I. RS 18/91 in 19/91) in 17. člena Pravilnika o porabi sredstev Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (Ur. I. RS št. 19/92) Upravni odbor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije po sklepu z dne 14. julija 1992 objavlja RAZPIS POSOJIL STANOVANJSKEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE I. SPLOŠNA DOLOČILA Na razpisu posojil Stanovanjskega sklada Republike Slovenije lahko sodelujejo državljani Republike Slovenije, ki 1. prvič razrešujejo svoje stanovanjsko vprašanje z nakupom ali gradnjo primernega stanovanja ali stanovanjske hiše (v nadaljevanju stanovanje) na območju Republike Slovenije; 2. jim je zaradi spremenjenih družinskih, zdravstvenih ali socialnih razmer dosedanje stanovanje na območju Republike Slovenije postalo neprimerno, pa ga bodo zato - nadomestili z novim, - razširili z dodatnim nakupom oziroma gradnjo ali - zaradi spremenjenih zdravstvenih razmer funkcionalno prilagodili. 3. svoje stanovanjske razmere izboljšujejo ali razrešujejo z vlaganjem sredstev v - prenovo, - sanacijo ali - obsežnejše vzdrževanje lastnega stanovanja. Za prenovo se šteje preureditve oziroma prezidave znotraj obstoječega tlorisa, ki omogočajo funkcionalnejšo izrabo prostora v prid stanovanjske površine ali primernosti stanovanja. Za sanacijo se šteje modernizacija instalacij in sanitarne opreme. Za obsežnejše vzdrževanje se šteje odstranitev arhitektonskih ovir in odprava pomanjkljivosti stanovanja zaradi zastarelosti ali dotrajanosti posameznih elementov. 4. Na razpisu ne morejo sodelovati tisti, ki si rešujejo stanovanjsko vprašanje z nakupom stanovanja po določilih stanovanjskega zakona. 5. Ocena razpoložljivih sredstev je 1 milijarda SIT, od tega predvidoma 700 milijonov SIT za nakup in gradnjo ter 300 milijonov SIT za prenovo, sanacijo in obsežnejša vzdrževalna dela. II. RAZPISNI POGOJI Vsi upravičenci za dodelitev posojil morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. so državljani Republike Slovenije in imajo stalno prebivališče na območju Republike Slovenije; - 2. svoje stanovanjsko vprašanje rešujejo na območju Republike Slovenije; 3. imajo v letu 1992 sklenjeno kupoprodajno pogodbo za nakup stanovanja ali leta 1990 in kasneje izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo na komunalno opremljenem zemljišču ali veljavno potrdilo o priglasitvi del: 4. bodo v primeru, da imajo neprimerno stanovanje in kupujejo drugo primemo stanovanje, zaprosili le za razliko v površini med dosedanjim in novim stanovanjem; če pa bodo neprimerno stanovanje odtujili, bodo kupnino v celoti namenili za nakup drugega stanovanja; 5. so kreditno sposobni; 6. stanovanjsko vprašanje ne razrešujejo z nakupom stanovanja po stanovanjskem zakonu; 7. niso sami ali njihovi ožji družinski člani, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, imetniki stanovanjske pravice oziroma najemniki primernega stanovanja, ki jim zakon omogoča nakup po stanovanjskem zakonu; 8. niso sami ali njihovi ožji družinski člani, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, lastniki primernega stanovanja na območju Republike Slovenije, oziroma ne uživajo stanovanja, katerega solastniki so, oziroma niso lastniki ali solastniki stanovanja, v katerem brez lastne krivde ne morejo živeti, ker je to zasedeno, pa ne gre za stanovanje po drugem odstavku 113. člena v povezavi s 125. členom ali po 155. členu stanovanjskega zakona; III. VIŠINA POSOJILA IN POSOJILNI POGOJI 1. Višina posojila, ki ga lahko dobi upravičenec, je lahko največ 40% vrednosti primernega stanovanja, upoštevajoč tudi eventualno dosedanje posojilo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije; če bo obseg razpisanih sredstev glede na število prosilcev omogočal, je lahko odobreno posojilo iz sredstev tega razpisa višje kot 40% vrednosti primernega stanovanja, zlasti pri prednostnih kategorijah. 1.1. Za izračun posojila bo za vrednost stanovanja upoštevana cena - 1200 DEM/m2 za nakupe in novogradnje, - 900 DEM/m2 za prenovo, - 400 DEM/m2 za sanacijo in obsežnejše vzdrževanje v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan odobritve. 1.2. Kot primerno stanovanje se upošteva naslednja stanovanjska površina v m2: število ožjih primerna družinskih članov stanovanjska v gospodinjski površina skupnosti m2 1 2 3 4 5 6 7 8 nad 8 44 52- 63 63- 76 69- 85 85 - 102 98-110 111-125 133 133 + 8 za vsakega nadaljnjega ožjega družinskega člana 2. Obrestna mera za odobrena posojila po tem razpisu R + 3%. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah. Odplačilna doba je največ 15 let in je odvisna od višine odobrenega posojila in kreditne sposobnosti prosilca. Odobreno posojilo se obvezno zavaruje. IV. KRITERIJI ZA OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA ZA DODELITEV POSOJIL Višina odobrenega posojila posameznemu prosilcu je ob upoštevanju višine razpisanih sredstev odvisna od: - primernosti stanovanjske površine, - premoženjskega stanja prosilca oziroma njegove družine, - socialnega, demografskega in zdravstvenega položaja prosilca oziroma njegove družine, - stopnje in načina razreševanja stanovanjskega problema, - višine lastnih sredstev ali sredstev ugodnih posojil, ki jih je pridobil od občine in/ali delodajalca. Ob upoštevanju gornjih kriterijev imajo naslednje kategorije prosilcev prednost oziroma jim bo dodeljeno večje posojilo: - mlade družine, - družine z večjim številom otrok, » - družine z manjšim številom zaposlenih, - mladi, - invalidi in družine z invalidnim članom oziroma z otrokom, motenim v telesnem in duševnem razvoju ali trajno nesposobnim za delo - prosilci z daljšo delovno dobo, ki si prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, - razširjene družine, - nepopolne družine z mladoletnim otrokom, - uporabniki hišniških stanovanj, ki se morajo zaradi razlogov iz prvega odstavka 157. člena stanovanjskega zakona izseliti. Za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 35 let in še noben otrok ni šoloobvezen. Za družine z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije otroci. Za družine z manjšim številom zaposlenih se šteje družina, v kateri prosilec ali za delo sposoben član ni po svoji volji oziroma krivdi nezaposlen oziroma začasno nezaposlen. Za mlade prosilce se štejejo samske osebe, mlajše od 30 let. Pri invalidnosti prosilca ali člana njegove družine se upošteva invalidnost s 100% telesno okvaro, ugotovljena s sklepom ali odločbo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za invalidnost se šteje tudi motnja v duševnem in telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo, potrjena od Centra za socialno varstvo. Za daljšo delovno dobo se šteje najmanj tretjina delovne dobe. Razširjena družina je družina, v kateri živijo tri generacije ožjih družinskih članov prosilca, kot.jih opredeljuje 6. člen stanovanjskega zakona. V. NATEČAJNI POSTOPEK Državljani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisnih pogojnih morajo oddati svoje vloge najkasneje do 30. 10. 1992. Vloge oddajo prosilci na posebnem obrazcu Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, ki ga bodo lahko kupili od 15. 9. 1992 na pooblaščenih enotah PTT v Sloveniji. Poleg v vlogi zahtevanih podatkov in dokazil, ki jih pooblaščene organizacije potrjujejo na vlogi sami, morajo prosilci k vlogi priložiti še: 1. letu 1992 sklenjeno kupoprodajno pogodbo za nakup stanovanjske enote ali leta 1990 in kasneje izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo na komunalno opremljenem zemljišču oziroma soglasje k priglasitvi del, 2. predračun izvajalcem za gradnjo, prenovo, sanacijo oziroma obsežnejše vzdrževanje stanovanj. 3. dokazilo o statusu stanovanja, v katerem stalno prebivajo (kupoprodajna pogodba, darilna pogodba, sklep o dedovanju, zemljiškoknjižni izpisek itd. oziroma najemna ali podnajemna pogodba), 4. potrdilo pristojnega občinskega upravnega organa o prijavi pričetka gradbenih del za gradnjo stanovanjske enote, 5. sklep ali odločbo SPIZ o 100% telesni okvari prosilca oziroma družinskega člana, 6. mnenje Centra za socialno delo za otroka, motenega v duševnem in telesnem razvoju ali trajno nesposobnega za delo, 7. mnenje Centra za socialno delo za status samohranilca prosilca ali drugo dokazilo o nepopolnosti družine, 8. potrdilo o šolanju vzdrževanih polnoletnih otrok, 9. potrdilo občine oziroma delodajalca o višini odobrenega ugodnega posojila za stanovanje, za katerega kreditiranje prosi po tem razpisu oziroma dokazilo o porabi lastnih sredstev za kreditirano stanovanje. Vloge morajo prosilci oddati osebno na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije, Ljubljana, Dunajska c. 22 od 1. oktobra do 30. oktobra 1992 na način, ki bo določen v vlogi. Sklepe o odobritvi posojil bo sprejel odbor za porabo sredstev v varianta v 21 dneh po zaključku roka za vložitev vlog za odobritev posojila. Vsak prosilec bo pismeno obveščen o rešitvi svoje vloge v 40 dneh po zaključku roka za vložitev vlog za odobritev posojila. CNJ c~-ioc^jcsjc^CNJCTiOic— i—icrsco-^f CV1 <—I OO OO OO lO 0> 0> 05 L— L'— CO CO CS1 [■— CO c~- 05 05 05 1—I lO CO CO CSJ CO CO CO co^ csf 05 05 1—4 T—I C-C~C— t^O> CSIC0050> 1—li—ICSICSI CNJ CNJ CSI CNJ CN1 CNJ CN] CXI CO CO CO ^ CO o>co cocococo cocr>coo>cr>o> cococooj CO CO^ CZ^ CO CO CO COCO CO CO co o> COCO CO CO CO CO CO CO CO 05 cq csj io co ’ co CNJ (OJ co co co co co co CO LO ! * r—< I ^ co co co 05 co r—4 T—H LO ' -t ^ lO lO 05 co ^ io co co co '“h -»■< co t— C— tr-CO CO LO io lO LO co cd LO <1> S-( >o a» •go ■s V, 1as a, s-T cd ^£! 11^ & B -g cd J-g f! lili II f! ll i* ^ aa g > 2 3 Cd JD > o OJ ^ 'N > IH 3 M > cd 'o |l'il o § ShIS !s 2 g| o? m a> •f—jCT' =i p §m -!<) 3 o c p “>0 "S °° 3 ” co O 'a ^ >•3 4-9 03 w r^ as (/) PC w >N 3 fl ra O ° B i B 2 '3 ^ b 13 S B M M S slHHHlž m 3 ^ S 03 o o o ^ t!iD a; o a i$U% a"a2g.jg|fsg||a n .c'i. ^ -e “ P 6 a S ‘3 ,«r 3, r^H cb o N o o, ^ ^ -CJ o >g g ^ ^ Ti S“|2|i.-3s gc^pp-l s-S - ^ v d) ^ OJ ° g ^ w ^ 3 ca 3i > B m .rt O .3 g S, 3 rt '■^ to 3^ cflP« 2 ^ > 2 C « 3 o .3 3 -3»^ (3 rt o ^ 0B2§.sl?iH3lHI ii-f4i^!I=i-&iis > -Tl -r-j >0 (D >y ^ p^ cu ^ ^ Št!! S I s 5 e-s ffs P=lll3!!l&P4 10 ^ g S.tP P o g M ^ i g I B .S |1 g 11 £§ S>t3 I N | ^ ati! 111 9 “II |! I iHII 41 filfllp I !■; s 0 ? ■S ^ sssi-j« ai S 1.^11 »|1 0.^5 N rt N 11 N 3 g ?p-g->B > B rg B ^ 'B 2 3 3 „I!“J!S£?-C 'S “■*!¥" s a— »***mmm •r—J 03 3 T ¥ 1 > P p rt I o •5’ > »^ 3o 0.3, §> I > 41« 1 ^ -3 c 1 IM Plin fai€;s*li ^ oj o3 S 5 M w T3 T3 jntl I,..-....................-... .•.................•.................................... > > > 0^ 0^ 0^ •j7T7TT 03 o3 03 r—H f—H 1—H 000 4-» 4-> 4-J CO CD T-H CM CO CO CM CD cm’ 03 ID t-H T—I CM > 0^ •I r—H r—I o o ID CM |¥ o CD 0) ^ co rej - 'O g ■g 02 .S> OJ OJ "S ’% v s s s s D ,12 T-H CM CO 2* I S D D D > ^ 1-5 N N N o. S t-; | | | •rt O S O D H3 5 6 CC £ >*3 o 5 o 6 43 fl o 3 »■rt C/2 O to • rt S co D N CO P3 D O > D N 3 te xs o a > v.«: :•:•:• 1 •:•:•: ::% :‘x :x:: •M*! 1 ■.v. ...... *> >:::: :::::: m ::::: :.:•:• » :# !\v >:::: .*...• :% :•:•:• ‘M*! >Iv k* s s: Si >:.:• •:::« ....• i ............................................ ......................... ............................................................................................ ***** ***•*' M*J ap P “ o^>y H 2 g n ^ * > -8 O T5 O C 3 O xi rt > N 52 N T3 C O .52 o g 13 <2 o O 32 O) Pd T3 3 ¥ > S s 2 B 3 O ^ g “ P4 .u g" a!g O oi ^ „ O ^ ^ | 3 3, S O g X CO 0) 3 P2 S^rS.N > rt'o^ sPs rt s as P P Js •■£ 3 S 03 O O 0 - rt !§ <2 e D. O rt P2 N o rt :pl= > •3 ao_ o ž g°^ o 03 N > O) w 2 “S a ° s rt « W 2 o 3 ^ 3 ,5 S g x tu g S;3-1b>3| ^ 4 £ '5 S P!!p0 .Si, > o op g « G C/3 Jg|p^'3|¥ - 3 S4> 0^>Srt O' ■s-lpjppl s . o '3 U a?d B | a¥g S « > S ^ O 0 N tt g tš x a,x >|g a! .3 ^ - T) $2 O g 12 m >i .-^5 03 D c-4 ^3 x $<6 a > ^ o. 3 p o B g|-5b^2¥!N 'Sa*'£2o3GCMr3Cea<£ o -M ec ^ N g^g-g "I OP_2^1 P>0 T. I &1I o 0 e g 1 ” o IH a s ^ I s > s -57 .§ C3) CO 3lI°ag|S§g,"|?l «a>oi2®§s¥° s?-5' rt .3,n > ti.S2Botž.s,>m^rtxSrtcfig>^73 • rt P ^ t« ^ > -- F-4 K> Pll£žfplHg> >o3SS>g £ s p O d) CC cC -rt ^ t) A. W) S •p ■« B sr 2 g ^ a;S N g « S š. o" g 5 3 S.S4 3 ^ ^ r« j&S §■=3 ' P M X ^•3.> o O) O ;S 3 ■D .E C š t! TJ te Ir <1 i.S5 i g-g igs IfaJSltl.ss p".* Ti .. I g M 'o £ > 2-.a rt a'"^B : x 2 “ 9 ipfigpii 2 « rt-q ^ .22 p rt 'rt -N O x >0 ■£ g a « g S ^ g•t.-S a § C S s g 2 5* 2 'g a ^ o >0 g0 x g ^ HtF/ ! k s P ! ~ c .* ° 23S>x^0cmx oagrt^s^x.S C ^ a' “ a2 d S2"|| £ g XX 3 O C cC OJ TJ aŠ3gO > O wB « S 2 “ -^Ip^tllo S "^NpaN^aNo^o .So ax W S)>m 3 ca * a « 03 >C3 CO N a4 5%% * .rt O ce^ P ii "-s ž S * ¥¥l ce^-i 5 Sx” •^1 gl-S - >4> 5 ^ ec = S a I I 1«Š |as ^ «.S X sB-a) --3 ed 'tJ o ’>a %% 0*0 - §50 ^ «g|l- i $ Ss li 1 I 1 :! I I c^- C3 & O SA O ^C5 • »rt .s= g: -S 03 ^5 c« ti O) o CC 2 & O 'TS >x •x*: •.v. x«: vi*' ;Xr Xv x::: •x«: •x:: Xv •x*: ...... :::::: SS •X*. :*x •X*: x*: •x.: :& vi*. Sv v:*: Xv i:S ...... Xv vM :S:: :;s •X«: :x:: :x:: SŠ :S:: vM :::::: ...... Si: i;S :&o >« g ^ > 2»§ ac o o S 2 raH ^ rt X o; •rt ^ ^ r—H > g'3 2 llgg 4) co >0 A _ ^ a g-- ° 1 « > co -rt, O^TJ • £ N 03 o p x o x * « * SJD *32 S-° --_ g m B o d1 ^'2 p 04« Q'^h-r:iS Pd 1& - 8^1 St5-g-i5 90 *-a •-? D CO ^ P^-rt hJ as .“aSB 2 g|^| o pg M ox gxn.g|-a I .g rt 3 OjTiig^- •ggp^pp Bpl 2^1 a '* S)¥2 rt g.g g +JrtX,NT3PCq •aPpo|rt Xxp,„X355c 'a|Š slg gfl 2 a * -p o S-3.n>>>>B x g p-^aS 2 2 “šsss^.s,; 03 E OD O x X ^ li§ixsl!l ^DcoOT^Aprt to N > tUD.S d d C M 2 S a 0> 2 S a— — 52 &CT3 S O ^ M T3 O a a '5 'S x.S 0 X oiž X O s '^1 o g __ o 'O IM — 05 - a 5 S >U *H 4) >»5 a I3« s sz > a as v Žžš ■d HI rt ' X * x d > 13 o rt X X >co CO O > •rt fl) >N H-» -a ce ^ | -CO I '-o • **» C S ^ o ti ■§'° a8 2 g-B -S CS r 4) co 1 O • O "3 r ^ ^ h3 .iB.p :e>11 "f -f •S ^ G ^ ^ S « 2 •r^ >0 rt * rt •rt >co ci »ie -rt A d r^ aB X O s , >N t? P B k ^ 2I CD Tj š o § .& •^2^.1 s ~ •rt ss4 § i S P ^ r-d C3 C3 »V ^ § § ?i»§^ « Co 2 -^Tj giS^3 0 '~g ^« g p B x x ’§ .s ^■3 n-S e aS I o-š. S, «x o-S o a - - ^ rt ^ 'r-t rt |p •l3SXgx'g-oS5tž^g«„i; s-š 1 §1 g« M a^o ”«’C gx S eS^'3 e-S S R,*1iiiMiiif d X ;| ° § š N -c ^ g S d P -g -2 g 'S ii'3,3-Š’2 5«g£5tž5§ e0o§.Sg230 *-S « -ti o p g >0§^>pCO?Š^QO'S^^>rt?'M^-.rt O •§ .rt ^ ^ g S ^ r2 -g O ell&il&illl-lM o-a «3SS:1Sp ■ 4 5 -C : rt g X X p -g -g o n g a j’-« g g1«- S 3 ^ X J. g. p S o -g. a o 5d rt Tj n ^ ^ ^ 4) co o T? rt st Spg^e^oSg.Slg _e B p u 12 « S1^ .^liuiitiil O -ao *po -rt g«!1 * li“-s,Sglllll %* p s CO ^ e x a ■■S -3 e “liimlillfi* ifiliilH 3 » S 'S' * a g s 1 -£3 o e X -g O p S s a a^ o « 'S s g x -g.^ g^saS-pp-oig gx g g a|^ g g-g>*.|,-gs d-S 2 I l-Ki rt o -rt 0 S S >» * • P a X 8 P "P 'S g S w X 'S >Q O O -2 IS’ 8 •2 8» x P'~ S tž S 'X 'O R « P - §IN o S'| .S s ^1! Co r~-n O « p g p p 2 « ^«0 g-g g ^ IX e "3 s -q -q a 0® p š p ^ p g s .0 a § CO o X u o . a a x o, g N g Q X g U O 05 PToggPPp^K^^S i-lfllia t!!! o ^ >S ^ o Sv A ^ rt SrtTj S o -v S H5^ p^ p g N O O rt rt co --' n 15 S *>w a '5‘tf|pS5'° g V »,'s 8 o i » B g S a oj 3 «*-§ 2 -S •5’^ S x g | ax d a2 8 N N ^ S 8 - S s-p s a-s - rt s » š^II^p ~ “ a»11 8 S "2 N ^ H a g 0 a a ar« RS o s^1 g 2 o o g ^ .rt^ •£5 S £ rt -co rt rt - x' ^ š g § •2 ! “ '£ s a ^ ^ a S i3 o e rt Tj rt S .6 N IS’ a x N g - ■'<‘ N 2 N rt rt (v, A O OS rrt ^ '■g -1, a'P 8 u»oSSia^o ^gSas>2poNtpoNa ,sIip!!:S^?ooS'-rN '5'|atžx 5;g § f-§ S •§ -S e x 1/3 s- o s- a g^^^SrtOrtOrt-ro^ « - ^ S rt 43 Tj ^ rt S. ^ A rt (i) ra rt rt w - rt cj y d 'O ga o 3 a-2 g-« a ^ a e e n 8 p “ d p^-s: Is s |'s •X S d 5 3 lil!!!! II 0 -x-S4-Co| § I I §4§ o|^ ali g lHa|ll5-|18p - III s || a al rs 0 N g -8,S o § •£ » ‘S § O ^ >§ • ž g e-l «p g § *!fSf!f p ° b •-1 1 p “ ¥|pSpI|'|^.^ O A P, Q rt p. rt §•»^02 g raOP^OOrt^^^ » il.8.p^sa§ s ° -s g ^ 2 s a Sgl§agp^|g I S:! 1 I 1 S?! i;S CM ID CO CO ^ m co to I o O O T- 1 co 7 o to “ s i 2. i 1= Š. o> Sx lX Oi' H e x „ :s> a o ^ s •HlSoPSpgpe S,-i5 a g g«isgt5xagRgN»N _o^||» p s n | 0 ¥ g S -Islllp 0 .2 -S 0 ^ §>5 x ei*isiiilS A co ^ rt ^ o s ^ ^ rt ^ rt ^ •A, Tj rt 3 ^ g S* :::v S i >:>: 1 i iii :::::: V... V... Ss :::::: •x*. Ši x*: :x- i vv i :x. ...... I S Si: f;:;: «:: :%: «:: i I :•:•:• x.; m*:« i: Vf: ■:V: m %•: m ^ .s a i i ce o w 9 o tUD §2 s > o 9 ce 2 CO rH d Tt co D Ifllll >s « e g® |x¥l ° Q o D N d > •2. ’5? Tj »A ‘S "če d d S o »d •24 c? Tj Tj O £ rt I CC >rt »§ >o rs 03 C3 ■no C/3 CQ S “ c sp-si Hiši ol aax-Sa S o-SSb-S-- g g - ^ s Iflllslg -nhsii 3?S3“-S O 30 > P O »* > •2 a 4x S S 3X O rO cPgBS^raN £^Bxp3”(ug l!|l!l|5| o d A aM ts ,0 d O < O < 03 tu :=? S2 ~ 03 = « co .E & o »2 S »2 ’E .N ec N •2 le a .S ‘t/S o 'd s »d 0 A »d 13 > S >o A d 1 J O A S i g 111 x h g o c ^ > p c p •£ 'rf X .P J CO +7 o 3¥- § .2 a ra« S ■j~p co rr Tj d ^ o S d ^>'co I”1 X px x a o X fc—4 p a p 'm ^ 3 0) lil lf& P A o ^ g r- o; gx a M52 P • i g d rt 4-J -r—} rt d d? ^ V, d o rt A d d N •rH (L) d'51 G ni >N ^ O d d d t« ra +3 gx BS d x m M O) 3 o S cu O >N M dj X B •g o Ibp 3 a n rt '2 I Jis > o X '3 a p ra N X c t« x x d '3 S, * 'C1 >M ra SE D O • I——a r—H 4-5 rt ,*X TJ ax a ce d Tg’ gl 0 ,5 01 . o o AS-st! • >I S o3| o x I ^ g a n N d | N ° X X > aos o n d| G O) O co cC , O i X So_Q X o" d 2 o) -a, » d ra o g S .3 ^ 9S 3X 'v rt 'rt rt tj >CO co d «»ow s-^ p a • r—I CO ‘ rH r-' Cu J—< siU^^glS. g ^ 0) >N .2, 0) ,-, ■timu« ltlšl|«|.t| g|II| ^Sg'g«^'§>^>-2 2° Z 8 ifl -r4 A >co> N »d A co A d ■4-3 "S •5’ o a x p a '3 ra *U O co •£4 •S ce G A • rH a 1 ra _y ‘3 X s o g ra > 1 3 ra ra •'—» —>4-> H-» X o o d « * •2.^ ^S Š 2% I a|| .2,^ o-S'G S > x ra « ^ o d ra -3 x '3 3 •- .rt 3 ra -c « O -ra « X X d : P S >0 ra o « X 3 x bo > > 3 O 0> O _ > cu g S1- 8 « > P ra X -ra * X ^ _3 "p » d o p S N a S i p ai § > o > d P P q X B X > | ra > 0 S ,2 s S X S P o^ra o > “ 3 ° w 2 a o 2 d •rH • N ^ S A rt ^ rd ^ .2, 1 -2 3 ra ra S .H x x>N m > S 2 > o ra o ra X P ra ? g aag g M * £ •- 3 x «: p > 0 3 S o •h x g!« S" x o x O - p“S ra 43 ^ ^ BOlrt o ^0X0 O B>raSS a o a, ap^; x “ d ra " “ *-p * ss P ra X >g d ji g m A o CO ce S s P « g, ra 'G ra * ra ^ d bo o rt <0 52 P P X > O 0) ra ‘t- •g i x i a o 3 g a ^ > p o §)B •X o * ° 8 -2 a * „ -8. o rt Tj cC ■ 1—3 g -H X ^ -O X 8x"3.3. .s.g| = § > ao^o ra d) p -r-. _ BD-P 2 X 3 3 X p Is-gi a a£|3.| >Sxx ra x 9 N pS O) d l|gl = ‘ O (D 8 3>g d ce ^ S g'G §x ° g s§ .P N >m * Q S) ¥2| a os ^ m >rt D •rd rt N |og 2>stf Po plPlI N s 8 ax ra 3 x >w 01 x a ra M x £ a •rt -S 2 S • S* N P ra a ^ « o «i§ Bo s > S 3 p 0 .U| I .sl : o ) rO <1» • co ce •rt - o * | ^g>gs p.2 * o>* d > -D G rt AGh ^Tj Hllflllilii .“B 8 - > ° Sxx' ^£^«“3—2°m o|o.SS.^|“> r^H 9 rd ^ rt tH —! M a A a tuo rt > cC cC A "aJ .r-4 XX o 3-g ai o w rt >p § § ž-loi > X p. ra , a) tžB b X 'P ai > p ^ II > X P o 'P d * • 5 X Ž-2. pS -3 O N 3 ^¥>8 g x §, lisi 4-* co rt _ X ^ |x *:a °X a¥ PS CC IIIIMIII!! i«I š I ip IIU1131H1 f ._S3.g.|o.5=l^«;tJ4ES.o’!ca.„§.«rB5aS'SSp3!! #|5sll!rll!kfsršta .lil!-!«aflfll > BoXx * 3^W gB . ^ ' b x |8|.L ^. 2 o^-gi-a) 3 aS a3' ax S x S 8 a o X ra ra X S .B ra O :s O 8 a 1 co s ce -. r-H CC .3.« ° rt M X ra S^x B Gx ^ at5-§ 8 -3.^ ra o p X So S5 ” o >ra S P o BO X X x p o ra o * 8 a pq a g o ¥ ¥d * ^ 'p X §>“8 > 2 « 9 S p .g p rt G r^ rt CO rt d N *d rt 'g* o > o tiD O Tj d •rH S o Tj d rt Tj rt •rH S j? ra x O O •rt X O 3 gN X d g¥ >X II l! . III P ^ o 8 5^ ra o d •1—5 rj G :3l^|2l rt ■' > jo CO A 5 • >0^- 2s|| __ -rH D G d HH O ^ A 05 M K* 'rH -r—l O g^.24-3 2 55 rt .S rt o Tj CO d^ > £} ^ d CC ^ rH rt tUD^CO -A I i-°si •8, > > x o > 7n 0 B "9 ra > d ^ >o o »2 5 -S > •"U B g X •S.sIp^ s I d A o ce n m&i% x-§x > o ' 2 a > fp 1 S 2 ^8« g, PrS^^ B-K 2 .S .2 a. pNa>xMbWo o > ra'5" O oB g-o ° X aw g o^.p-§ «3 3 9 ” •§ aM cuco > ES e S x 2 > 0 rt > 22 'S 1 rt N > rt G A •c A l«a=® “toi7 « 3? So o ^ d •-* S 3 p3 S :* o >« __.... ;p bo o a j X qj.K^>nX b 3a^ŠI^'§&Š*l!ls| • rt ^ rt »d ce cu ' -I—J-rH d rd i«lrt -|2mŽ||g ^g-B ra* raB •3 ra bopB'0)-!^ p -g- O O Ti .rt rt ^Ix n2^ p 2 o * :a^ O ox S 8U g X ^ ra — a * g3 * g P o * P ^ 'G ¥ P - •£ g^3 O-g aB. a 3 g :g | S .rt X O) £ a « ra ra -S tl^ £ B ^ ^«op o.|*^|> « g .2. 2 P * a-g ^ O ra g.| P-H l>g “-§ g^ g sililS^S^Is p ra S BOoB ra ^ g5-^ S G Pg.rt^ ra« * S 0.2 gg rax 2'G . > M a a * B x CD ^ S ^ g > >S| ->§_s ^dw >_ ItlPHIMIlIlltl! 8 i!tiMiI=li!!° n •r-» co 4-5 Tj O C w > p ‘3 -s ^ 'ra - B — o ra > ■^l:s rt 73 ra o P 01.2, O ^ Jj x #¥p ^ « >N S a-S^l ra^a^S G O N r-* O. ' !!llilfflllll!t & “P Tj co >>*|f g P*- co A co g A^§ ^ *“ co > fllllfc HBHIHlil S* § _ >0 Ctf O p ^ p -p ^ •§ ^ .g g g x O t>0 rt ° o-5-g a'C ^ x 3 -2. p a p ra c p g g'> _ ^ gB gx:&-L ^ g,!^- ag-GB MS2^o«_3 O .rt rt -H - p 'g S N j! li ^ - 2 'o A i |až£ ra .3 _ bo d P 01 o rag?a g d.rt^ g p .g^go x — "* 3 g" a— ra P .° m S » o “ -Š o o ra X ¥'g 'G > 2 a g o • ra ^ B O D 'd co A G -j Q.rt rd - ra aB ^¥'8 B.ib-g N g a-S 8 n B g p « grtN3x2PS;S*rart /~' 'd ce 2 g o g' O -3 p 'ra > O m s-“3 asi: o *d tuo G o _ A G co rt rt Tj N O ‘ ce Tj D r-, _ * x N e § p p o S S > -i—s-r—» O CO 8^1 iU*l S £ ra B, ra P o X N P 3 3B * |P P 2fx i -rH O I co - B 8.2 8 2 ara>f iš-^la 'p of b B ^pB p J tta«’Srcp 2 “ >* " ^ p - N x .ra p 0“ N.g D d5 ■p1 2 •d.-ri’ So^Bp.^pgp^pp . P ra x X P B ^ >BgŽ o-^ g ax gfg dB N P^>B^;8:GSgB|>gPB o > 3 H * ra 3 ° * M rt — P gx sl.:a- Bona sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 27 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup alijDrodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061 326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061 317-298; žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delavnik od 9. ure do 15.30. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Sobe v Kranjski Gori - s TWC, za dve, štiri ali pet oseb. Cene nočitve od 10 do 15 DEM, polpenzion 25 do 29 DEM. 2. Opremljene sobe ob Kolpi pri Starem trgu - sobe za 2 do 5 oseb, skupna jedilnica, TWC. Najem 12 DEM na osebo na dan. Zdravilišča 1. Bivalni kontejnerji v Podčetrtku - za 4 osebe, cena 45 DEM v tolarski protivrednosti. Termini v avgustu. 2. Naravno zdravilišče »Triglav« Mojstrana - bivanje v dve-, tri- ali štiriposteljnih sobah. Cena polnega penziona 24 DEM, polpenziona 21 DEM. Cene za šole v naravi: za predšolske otroke 13 DEM, za osnovnošolce 15 DEM in za dijake do 18. leta 16 DEM. Morje 1. Počitniške hišice v Bašaniji, Savudrija: objekt s 4 sobami s po 4 ležišči. V vsakem objektu so skupne sanitarije. Termini v avgustu. Cena penziona 22 DEM v tolarski protivrednosti. 2. Počitniška stanovanja v Maredi pri Novigradu: dvosobna stanovanja v počitniškem naselju, v celoti opremljena, trgovina v naselju, plaža idealna za otroke, možnost bivanja za 5 oseb. V sezoni 35 DEM. 3. Počitniški dom Poreč - tri- in štiriposteljne sobe. Sedemdnevni termini od 26. julija dalje. Nočitev z zajtrkom 11 DEM v tolarski protivrednosti. Prosto po 22. avgustu. 4. Oddih v Poreču - možnosti najema apartmarjev v Lanterni, Picalu po 15. avgustu. Cene od 29 do 53 DEM; triposteljni apartma 29 DEM, štiriposteljni apartma 37 DEM, petposteljni apartma 45 DEM, šestposteljni 53 DEM. Apartmaji imajo opremljeno kuhinjo, bivalni prostor, spalnico (4-, 5-, 6-posteljno), kopalnico in verando oziroma balkon. Termini v avgustu. ŽIVLJENJE TEČE Piše: Mag. Aleksej Cvetko Pridobitev in uživanje pravice do pokojnine Kdaj pripade uživalcu pravica do pokojnine, je odvisno od tega, ali je bil v času uveljavitve pravice zavarovan ali ne. Če je bil zavarovan, mu pokojnina pripada od prvega naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja oziroma opravljanja samostojne dejavnosti - prenehanje zavarovanja -, če pa ni bil zavarovan, mu pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev za nazaj. Pod enakimi pogoji se od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju izplačevanja starostne ali invalidske pokojnine umrlemu izplačuje družinskemu članu družinska pokojnina. Uživalec pokojnine, ki ponovno sklene delovno razmerje ali prične prejemati plačo iz drugega naslova, ali prične opravljati drugo dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, v času ponovnega zavarovanja nima pravice do izplačevanja pokojnine. Tistemu uživalcu, ki prične opravljati samostojno umetniško ali drugo kulturno dejavnost ali pa jo nadaljuje, enako pa to velja tudi za dejavnost izumitelja, avtorja tehničnih izboljšav in kmetijsko dejavnost, se na njegovo željo tudi v tem času izplačuje pokojnina, čas opravljanja take dejavnosti pa se mu v takem primeru ne upošteva pri eventualni ponovni odmeri pokojnine. Če se družinska pokojnina izplačuje samo ožjim ali samo širšim družinskim članom, pa ti ne živijo skupaj, se na zahtevo upravičencev družinska pokojnina deli na enake dele. Družinska pokojnina, ki jo uživajo člani ožje in člani širše družine, pa ti živijo ločeno, se najprej razdeli na del, ki gre članom ožje oziroma širše družine, nato pa se vsak del razdeli na enake dela. Kadar družinsko pokojnino uživa več upravičencev, pa kateremu od njih ta pravica preneha, se ostalim članom odmeri nova pokojnina, ki jim pripada od dneva, od katerega komu od njih preneha pravica do pokojnine. Člani ožje družine so zakonec, otroci in posvojenci, člani širše družine pa so vnuki in ostali otroci brez staršev, pastorki, bratje in sestre, starši in posvojitelji. Pri tem je zanimivo, da zakon določa, da se tako za vnuke kot tudi druge otroke brez staršev pri priznavanju pravic do družinske pokojnine štejejo tudi otroci, ki imajo sicer žive starše, so pa ti popolnoma nesposobni (nezmožni) za delo. Vdovi ali vdovcu, ki izgubi pravico do družinske pokojnine zaradi sklenitve nove zakonske zveze oziroma zaradi življenjske skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izenačena z zakonsko zvezo, lahko ta pravica ponovno oživi, če je ni pridobil iz nove zakonske zveze pod naslednjimi pogoji: - če je po prenehanju nove zakonske zveze še ostal otrok ali več otrok iz prve zakonske zveze, ki imajo pravico do družinske pokojnine in jih preživlja, - če so izpolnjeni pogoji, zaradi katerih ima glede na svojo starost pravico do družinske pokojnine. (Se nadaljuje) 24. julija 1992 POCENIMO ŽIVLJENJE Polpenzionska ponudba na otoku Sv. Nikola pri Poreču: 22 DEM na osebo- dve-, tri- in štiriposteljni apartmaji s TWC. Cena polpenziona v hotelu Neptun ali Zagreb v Poreču je 33 DEM. 5. Dom v Portorožu - eno-, dve- ali triposteljne sobe, etažni TWC. Sedemdnevni termini od 6. julija dalje. Cena penziona 25 DEM, otroci do 3. leta brezplačno, do 10. leta 50 odstntkov popusta. Turistična taksa 41 SIT. Ugodne možnosti za športno rekreacijo, 6. Počitniški dom v Fiesi - ob obali prijetnega zaliva, tri- in štiriposteljne sobe, etažne sanitarije. Termini od 26. junija dalje (od 5 do 10 dni). Cene: penzion odrasli 30 DEM, otroci do 10. leta 25 DEM v tolarski protivrednosti. Turistična taksa ni vključena. 7. Naselje v Nerezinah - otok Mali Lošinj - dvosobno stanovanje za 6 oseb, cena 44 DEM, in garsonjera za 3 osebe, 33 DEM. 8. Penzion Piran - tri- in štiriposteljne sobe, TWC ali etažne sanitarije; cene od 20 do 30 DEM, odvisno od storitve in terminov. 9. Lesene hišice v Moščeniški Dragi - za 3 osebe, polpenzion odrasli 17 DEM, otroci 13 DEM. Pokličite 062 303-251. 10. Počitniška hiša Crveni vrh pri Savudriji - tri spalnice, dnevni prostor, kuhinja, kopalnica, velika veranda, ograjen vrt. Dnevni najem 65 DEM. 13. Rovinj - taborjenje - bivanja v šotorih za dve ali štiri osebe, možnost tudi za skupine v večjih šotorih. Termini 8., 15. in 22. avgusta. Cena paketa 147 DEM v tolarski protivrednosti, prevoz organiziran iz Ljubljane. Kličite 061 133-010, gospod Iztok. Prikolice Pod to sliko, ki jo je naš fotoreporter posnel te dni pred karavanškim predorom, bi lahko zapisali: begunci se vračajo ali: znanilci boljših časov slovenskega turizma. Jože Novak, pomočnik komandirja postaje mejne policije Karavanke pa nam je pred zaključkom redakcije posredoval podatke, da se turisti, zlasti nemški, v resnici vračajo. »Begunci se vračajo« smo napisali zato, ker so lani tuji turisti panično odvažali svoje čolne z Jadrana. Kot je dejal Novak, je bil minuli vikend promet skozi karavanški predor kar živahen, še večjega pa pričakujejo naslednje vikende, ko bo, po starem, turistična sezona na vrhuncu. Vprašanje je le, ali bodo ti turisti namakali noge in čolne v slovenskem ali pa istrskem morju. B R Foto: S. B. n W[i[L,Q[}££L< IH 0@[M lil IIP m I! Jjj ■ Renautt vrtn\ Kam'0'' . ntU pralni ^i, ... ^fOapar^ez0,ii,... J s:&;: Vsak teden nova priložnost za bralce Večera! Pl v KffiKi Nagrade tedensko, VECje mesečno, Še VECje '> c"nor nanraHnom •Sroharmil /SiM :je v super nagradnem žrebanju! Vse o nagradni igri in nagrad« vsak ponedeljek v dnevniku Večer! 1® ai AVTOHIŠA J\ RENAULT lili •tehnaL_,!^,boR •..... .................... VEČ POT DO BOGASTVA DELAVSKA HRANILNICA, d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 7. 1992 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revolarizacijska stopnja za julij 1992 znaša 5,9% mesečno, preračunano na letni nivo 97%. Obrestne mere za tolarske depozite so: MESEČNE LETNE 1. Prikolica v AC Izola - opremljena za 4 osebe, baldahin, senčna lega. Desetdnevni termini v avgustu. Cena 1.500 SIT na dan. Cena septembra 1.300 SIT. B. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO Lastnike počitniških zmogljivosti, tudi vikend hišic na slovenski obali in v Istri, ki bi želeli ponuditi proste termine v času dopusta, vabimo k sodelovanju in trženju na naši Borzi. Veliko povpraševanje je po prostih zmogljivostih v naših zdraviliščih. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: ob potrditvi rezervacije takojšnje vplačilo 30% celotnega zneska, preostali del mora biti poravnan 12 dni pred pričetkom letovanja. Pri odpovedi za že rezervirani oddih, daljši od 30 dni, zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri odpovedi, krajši od 15 dni, zaračunamo stroške in 20% celotnega zneska. Pri krajših odpovednih rokih zahtevamo plačilo v celoti. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 10%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 15 dni pred začetkom letovanja. Želimo vam prijetno bivanje, kjerkoli že ste - Borza sindikalnega turizma. Metod Zalar, direktor borze Posebna ugodnost za privatne osebe: Za vezavo sredstev od 31 do 90 dni: - komisijski krediti pod pogoji, ki jih naroči naročnik. Kredite lahko dobijo delavke in delavci, člani tistih sindikatov,; ki svoja sredstva varčujejo v Delavski hranilnici. POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE: KAKOVOST SO LJUDJE! Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881 ali na Agenciji v Trbovljah, tel. 0601 21-092,22-213. OBRATNA AMBULANTA Prim. doc. dr. Anton Prijatelj Kako sem strašno žejen! m i VEČERU®*1' »Dve mrzli točeni«, »Dvadeci belega, ampak mrzlega«, »Mrzlo koka kolo« in podobno slišimo v poletnih dneh v vsakem lokalu, kjer točijo pijačo. Vroče je, potimo se, žejni smo, pili bi, ogromno tekočine bi popili in res jo spijemo. Stara mati me je ob vročih dneh, ko sva skupaj nabirala maline, učila: »Ne pij, bolj ko boš pil, bolj boš žejen.« Poskušal sem se držati njenih navodil, pa mi navadno ni uspelo, žeja je bila prehuda in sem pil. Čaj seveda, ki smo ga nesli s seboj, ko smo nabirali v gozdu maline. Verjetno še marsikdo danes pravi, ne pij, če si žejen, še bolj boš žejen. Vendar to navodilo velja le za tiste prijatelce vinske kapljice, ki ne morejo mimo gostilne ali bifeja, ne da bi se ustavili in popili dva deci ali pa še več. Za tiste pa, ki delajo v vročini, ali za tiste, ki se zelo potijo, ta stari nasvet ne velja. Poskušal bom razložiti, zakaj. Pri delu v vročini se začne človeško telo greti. Da se ne bi preveč segrelo, se začne človek potiti. S potenjem človek izgublja energijo in se hladi. Ko začne znoj ali pot hlapeti, se telo zopet hladi. Ker telo izloča znoj, izloča torej vodo, v krvi je manj vode, kri bi se zgostila, če človek ne bi čutil žeje. Takrat mora piti tekočino, da se kri v telesu zopet primerno razredči in je potem v telesu dovolj tekočine. Napisal sem tekočine, ne alkoholnih pijač, niti piva ne! Pri težkem fizičnem delu v vročini lahko delavec izgubi več litrov znoja, če te tekočine ne nadomesti, lahko omedli, lahko nastopijo tako imenovani toplotni krči. Zato mora delavec izgubljeno tekočino v vročini nadomestiti. Priporočam šipkov čaj, ne ledeno mrzlega, malo zakisan s C vitaminom in prav nič sladkan. Prav isto velja za bolnike, ki jih žeja, če imajo vročino. Tudi tem dajemo mnogo tekočine, seveda ne mrzle, niti ne alkoholne. Kaj človeka najbolj odžeja? Težko je napisati recept, ki bi veljal za vse ljudi, za vse kraje, za vse navade. Ponekod pijejo čaj. Pravijo, da so Angleži, ko so bili kolonizatorji v Indiji, pili ogromno čaja. Ne vem, ali zato, ker so bili Angleži in navajeni na čaj, ali zato, ker jim je bilo vroče in jim je čaj pomagal premagovati vročino, potenje. Drugi zopet prisegajo na koka kolo, tretji na pivo. Prav gotovo je, da je v vročini, ko se potimo, pitje mrzlih, ledenih pijač, kar se da prijetno. Zdravo pa ni! V Dalmaciji vedo povedati, da imajo sedaj, odkar ima vsaka hiša hladilnik, mnogo več vnetij želodčne sluznice kot nekoč. Morda je za to kriva tudi ledena pijača. Potenje hladi, človekovo telo, torej je zdravo. Prepotena koža pa zahteva nego, torej jo je potrebno redno umivati. Posebej velja opozoriti starše, da otrok potrebuje pijačo. Še posebej jo potrebuje, če ima vročino, in še posebej poleti. Še največ pa je potrebuje ob prebavnih motnjah, ko sledi vročini bruhanje in driska. Vemo, da v nerazvitih deželah največ dojenčkov umira ali podhranjenih ali zaradi pomanjkanja tekočine ob nekaterih boleznih. Pomanjkanje tekočine ali, kot zdravniki radi uporabljamo tujko, dehidracija je tudi pri nas marsikaterega otroka pripeljala v bolnišnico. Žejo premagujmo s tekočino, čajem, sadnimi sokovi, brezalkoholnimi pijačami, celo z juho. * C1 r#7 Cm M M J 24- julija 1992 KAŽIPOT Z mečem zakona nad vozel dogovora Na področjih, ki zadevajo materialni in socialni položaj delavcev in njihovo pravno varnost, se v zadnjih dneh dogodki kar vrstijo. Če smo se sindikati prejšnji teden še dogovarjali z vlado o pogojih in vsebinskih izhodiščih za socialni sporazum, o možnih oziroma potrebnih spremembah obeh splošnih (in panožnih) kolektivnih pogodb, smo bili v ponedeljek seznanjeni z načrti vlade, da plače v javnem sektorju začasno uredi z zakonom. V torek pa nas je vlada prek sredstev javnega obveščanja seznanila, da pripravlja določene omejitve na področju plač tudi v gospodarstvu. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije v celoti podpiramo cilje ekonomske politike vlade, ki so predvsem v nadaljnjem zniževanju inflacije, sanaciji gospodarstva in bank, pocenitvi države, kar vse zagotavlja ponoven gospodarski vzpon. Ta pa za nas pomeni nova delovna mesta, zmanjševanje brezposelnosti, zagotavljanje večje socialne in materialne varnosti zaposlenih. Seveda pa so poti za dosego teh ciljev lahko različne. Ena izmed takih poti bi lahko bil socialni sporazum med vlado, zbornicami, delodajalci (in Banko Slovenije), s katerim bi se vsi partnerji dogovorili za enakomerno porazdelitev bremen izhoda iz sedanjega gospodarskega položaja. Ta pot je najzahtevnejša, pa verjetno tudi najdaljša. Socialni sporazum bi tudi moral biti most za uveljavitev kolektivnih pogodb kot najpomembnejšega instrumenta zagotavljanja materialne, socialne in pravne varnosti in položaja zaposlenih. Seveda pa smo v Svobodnih sindikatih Slovenije odločno zavrnili zasnovo socialnega pakta, v katerem naj bi se dogovorili samo o znižanju izhodiščnih plač in njihovi počasnejši rasti ter o počasnejši rasti cen nekaterih življenjsko pomembnih proizvodov in storitev. Vlado je mogoče razumeti, da je (zaradi zelo kritičnih gospodarskih razmer in nesorazmerno visokih stroškov države) posegla po zakonu, ker lahko z njegovo močjo hitreje doseže cilje, ki jih je določila s svojo ekonomsko politiko. Urejati sedanje razmere v Sloveniji z močjo zakona in ne s socialnim sporazumom, pa pomeni, da vlada ne verjame in ne zaupa v socialno partnerstvo, da ne zaupa sindikatom in jih ne priznava za enakovredne sogovornike in partnerje, da ponovno diskreditira kolektivne pogodbe kot instrument urejanja položaja in pravic delavcev. V svobodnih sindikatih smo takemu načinu urejanja za delavce najbolj občutljivega področja plač vedno nasprotovali in ga zavračamo tudi danes. Smo pa za zakon(e), s katerim bi vlada uresničila s socialnim sporazumom sprejete obveznosti, smo pa tudi proti‘ zakonu, s katerim vlada »utira pot« socialnemu sporazumu. Na isti seji kot predloge interventnih zakonov je vlada določila tudi osnutek socialnega sporazuma, ki je sicer po vsebini najboljši doslej, vendar njegov pomen ob predloženih zakonih zbledi. Kakor tudi zbledi pomen začetka pogajanj z Gospodarsko zbornico Slovenije o splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Se mar, kljub priseganju na tržno gospodarstvo, spet vračamo v obdobje državnega administriranja? Gregor Miklič PLAČE SO (SPET) DEŽURNI KRIVEC Plače v državni upravi, družbenih dejavnostih in družbenih podjetjih,, v katerih so izjemno visoke (povprečje več kot za polovico višje od povprečja v gospodarstvu) in njihovo gibanje vpliva na rast plač v drugih podjetjih, želi vlada omejiti z začasnima zakonoma. S sindikati, zbornico in drugimi podpisniki bodočega dogovora o socialnem miru pa se bo skušala dogovoriti, da bi izhodiščna plača za 1. tarifni razred v gospodarstvu dosegala le 55 odstotkov povprečne plače v gospodarstvu, da bi spravila pod nadzor plače vodilnih delavcev in da bi izdelali in uvedli norme za nagrajevanje vodilnih kadrov. Hkrati bo za protiutež uvedla oster nadzor na rastjo cen. Za omilitev vpliva morebitne bodoče inflacije namerava vlada uporabiti v vseh primerih enako lestvico možnega povečevanja plač glede na gibanje inflacije. Od sindikatov terja protiuslugo (kar je seveda normalna vsebina socialnega pakta): za čas veljavnosti pakta oziroma omenjenih zakonov in pakta, to je največ šest mesecev ali do konca tega leta naj bi sindikati ne zaostrovali svojih zahtev po plačah in naj ne bi položaja reševali s konflikti, se pravi stavkami. Čeprav si vlada želi, da bi do podpisa dogovora o socialni stabilnosti čirhprej prišlo, in je v ta namen že pripravila svoj predlog dogovora, socialni pakt ta hip ni v ospredju, temveč sta »na odru« oba zakona o omejevanju izhodiščnih plač, v družbenih dejavnostih in državni upravi ter v nekaterih monopolnih gospodarskih organizacijah. Bistvo obeh je želja vlade, da se izhodiščne plače ta trenutek ne bi večale, ampak ostale na sedanji ravni, takoimenovana eskalacijska klavzula pa je v primeru z dosedanjo hudo omejevalna. Res pa je, da ta trenutek nimamo izračunov, ki bi novo eskalacijsko lestvico primerjali s tisto, ki jo je vlada najprej predlagala in so jo sindikati kritizirali, češ da omogoča praktično zamrznitev plač. Po novem plače mirujejo, če je inflacija nižja kot 3 odstotke mesečno (prvotni predlog je segel do 5 odstotkov inflacije). Po tem pa je mogoče plače poviševati po stopničkah: pri inflaciji med 3 in 5 odstotki se izhodiščna plača lahko poveča za 40 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin, pri inflaciji med 5 in 8 odstotki se plače dvignejo za 50 odstotkov rasti življenjskih stroškov, pri inflaciji med 8 in 10 odstotki bo moč plače povečati za 60 odstotkov rasti košarice in pri inflaciji, ki bo večja kot 10 odstotkov (ministrica za delo Jožica Puhar meni, da je ta možnost zgolj teoretična, naj bi bila eskalacija 70 odstotkov rasti cen v košarici. Ta lestvica je univerzalna za vse priložnosti in vse plače, ne glede na to, ali jih bo v naslednjih mesecih urejal zakon ali sporazum o spremembi, kolektivnih pogodb. Ji. k.>R .. Vlada je skupščini Slovenije minulo sredo predložila oba zakonska predloga s prošnjo, naj jih poslanci sprejmejo po hitrem postopku (o uspehu ali neuspehu te pobude pišemo na prvi strani). Razlog za takšrio ukrepanje je po mnenju vlade splošno pomanjlRanje denarja. Ne gospodarstvo ne proračun nimata denarja za pokrivanje plač. V Gospodarski zbornici »kričijo«, da bi gospodarstvo obubožalo, če bi izplačevalo plače po kolektivnih pogodbah. Vlada pa stoka, da bi za plače v družbenih dejavnostih in javni upravi po sedanjih »lestvicah« morala dati iz proračuna samo za izplačila v juliju okofi 1,5 milijarde tolarjev več kot mesec prej, do konca leta pa bi se tovrstne obveznosti povečale skupno za 6 milijard tolarjev - ne da bi se plače ta čas kakorkoli povečevale. Vlada je menda hotela na plače vplivati le prek kolektivnih pogodb (skratka, z dogovorom o spremembah - zmanjšanju - tarifnega dela), je pa ugotovila, da gre tako prepočasi, glede na akutno nevarnost, da bi plače po dosedanjem sistemu povzročile razpad ekonomskega in socialnega sistema. Plače bodo torej spet reševale gospodarstvo in proračun. Vprašanje je samo, čez koliko časa bodo podjetja nekoristno zapravila prihranke pri plačah in država prihranek pri proračunu, in se bo mila tožba o plačah, ki podirajo gospodarski in socialni sistem, ponovila. Kot se je v zadnjem desetletju (naj mi bo odpuščeno, da ne segam dlje v »zgodovino«) ponavljala po potrebi trenutno vladajočih struktur. Boris Rugelj GORENJEV NASVET VLADI V Gorenju Gospodinjski aparati, enem največjih slovenskih Podjetij (po prihodku, izvozu in številu zaposlenih) so podrobno Preučili temeljne vzroke za slab Polletni rezultat. Pričakujejo, kot srno že pisali, okrog 300 milijo-Pov tolarjev izgube. Težko je, ^?t poudarjajo v podjetju, poteg-Piti črto ločnico med notranjimi in Vnanjimi vzroki. Polletne izpuhe tudi ne želijo povsem objektivizirati, vendar vsega ni mo-9oče pripisati samo odločitvam ln slabostim znotraj podjetja. Spisek notranjih ukrepov za Preventivno sandcijo podjetja je ^ar obsežen, te dni ga v progra-rnih in sektorjih operacionalizirajo in vrednotijo predvidene Ppinke. Temeljni cilj vseh notranjih prizadevanj je znižanje stroškov povsod tam, kjer je to mo-Poče. Za javnost pa so zagotovo še Posebej zanimivi ukrepi eko-Pomske politike, ki naj bi jih sprejela slovenska vlada. Pri ,ern v Gorenju Gospodinjski aParati dopuščajo oceno, da so Pa prvi pogled predlogi celo na-lvPi oziroma enostranski, in dodajajo, da sedanja ekonomska Politika ne bo uspešna, dokler Po bodo njene posledice rast Proizvodnje, naložb in zaposlo-Vanja. Sicer pa predlogi zadelo premoženje države Slovenijo v nekdanji Jugoslaviji, evidenčne devizne pravice, razmerje med devizami in tolarji, nelikvidnost podjetja, carinsko Politiko in problematiko javnih Podjetij. Slovensko premoženje ^ hekdanji Jugoslaviji: Država Slovenija mora končno prevzeti ®krb za slovensko premoženje ''.drugih delih nekdanje Jugosla-pe. Za nepremičnine podjetij '°bjekte, poslovne prostore in stanovanja) naj bi država izdala P°Pjetjem vrednostne papirje, s katerimi bi lahko odplačala popila bankam, kar bi predstavilo tudi prvi korak k sanaciji Pank. v delitveni bilanci Jugo-lavije bi bilo potem premoženje Ujetij premoženje Republike Slovenije. Istočasno v Gorenju Gospodinjski aparati ponovno predlagajo, naj se ocenijo terjatve slovenskih podjetij, prav tako obveznosti, seveda po posameznih državah oziroma republikah, in to po stanju dne 7. 10. 1991. Možne kompenzacije bi opravili prek proračuna; podjetja, ki imajo obveznosti, bi dobila posojila Republike Slovenije (z devizno klavzulo in 6-odstot-nimi letnimi obrestmi), podjetja s terjatvami pa bi dobila obveznice Republike Slovenije z enako zapadlostjo. Za saldo terjatev, ki ga ne bi bilo mogoče pobotati, pa naj bi Republika Slovenija izdala obveznice z zapadlostjo 15 let. Evidenčne devizne pravice: Ob prehodu na nov denarni sistem in ukinitvi tako imenovanih evidenčnih deviznih pravic (EDP) bi morala Banka Slovenije izplačati podjetjem razliko med izplačano in dejansko tržno višino EDP, prav tako tudi nadomestilo za neizkoriščene EDP, vključno z obrestmi. Tečaj tolarja: Določiti bi bilo treba novo razmerje med valutami in tolarjem oziroma hitreje usklajevati vrednost tolarja v primerjavi z valutami. Na gibanje deviznega tečaja bi bilo treba vezati tudi plače in proračun, prav tako komunalne storitve in storitve javnega sektorja. Stečaji: Pred ponovno uvedbo stečajev zaradi nelikvidnosti podjetij naj bi podaljšali rok plačila prispevkov na 30 dni po izplačilu plač, vsaj začasno za 6 mesecev. V tem času bi si podjetja lahko preračunala doslej plačane obresti od 6 do 30 dni po izplačilu plač. Po 6 mesecih bi postopoma lahko skrajševali rok zapadlosti, vendar ne na manj kot 15 dni po izplačilu plač. Predlagani način plačila prispev- kov in poračuna bi moral veljati tako za proračun kot za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Carinska politika: Z zadnjimi ukrepi stimulira izvoznike, morala pa bi še dodatno spodbujati izvozno gospodarstvo pri uvozu opreme, ki je ne izdelujemo v Sloveniji. In to ne samo s 50-odstotno nižjo stopnjo, ampak z dodatnim znižanjem osnove za toliko odstotkov, kolikor prodaje je bilo v zadnjem letu pred uvozom realizirano z izvozom. Javna podjetja: Sanacija javnih podjetij ni mogoča samo z enkratnim dejanjem. Proračun bi moral tem podjetjem zagotoviti za najnujnejše potrebe, podjetjem dolžnikom pa odobriti posojila za zapadle obveznosti za najmanj 24 mesecev, seveda pod pogojem, da sproti poravnavajo tekoče obveznosti. M. L. NAJBOUSA POTEZA TA HIP? Ali začenjata Slovenija in Hrvaška trgovinsko vojno? Ali pa je bil opozorilni strel slovenske vlade - njen odlok, da je treba od zdaj naprej za blago, uvoženo iz Hrvaške, plačati izravnalno davščino od 1 do 8,5 odstotka - začetek treznih pogajanj o gospodarskih odnosih med partnerjema, ki sta močno odvisna drug od drugega. Žal so se pogovori na mešani hrvaško-slovenski gospodarski zbornici začeli včeraj po zaključku redakcije našega časnika, tako da nismo mogli ugotoviti, ali je vladni korak slovenski strani v teh pogovorih pomagal ali škodil. Vsekakor pa so se predstavniki slovenskega gospodarstva na te pogovore odpravili z mešanimi občutki, saj so dan poprej na upravnem odboru GZ soglasno ugotovili, da rrtora Slovenija reagirati strpno, modro, brez čustev ali nervoze, morebitni ukrepi pa morajo biti zelo domišljeni. Obenem pa naj Hrvati vedo, da Slovenija ni pripravljena stalno »požirati« takih ukrepov sosedne države, kot je bila uvedba carin na uvoz slovenskega blaga na Hrvaško. Vojka Ravbar, namestnica slovenskega zunanjega ministra, nam je zatrdila, da je ta ukrep v skladu z interesi gospodarstva, o čemer pa je podvomil podpredsednik GZ Dagmar Šuster. Povezanost obeh gospodarstev je prevelika, da bi povratni ukrepi lahko bili najbolj moder izhod. Šuster ima boljše predloge, žal pa o bolj učinkovitih potezah ni hotel spregovoriti. Kako pomembni gospodarski partnerki sta si Slovenija in Hrvaška? Zelo pomembni, je pribil Šušter in povedal najnovejše podatke: junija je Slovenija izvozila za 495 milijonov dolarjev, od tega na Hrvaško za 91 milijonov dolarjev ali 18,4 odstotka vsega junijskega izvoza. Polletni rezultati pa so takšni: od 2,78 mili- Dagmar Šuster: S partnerji se je treba pogovarjati modro, strpno, domišljeno jarde dolarjev vsega slovenskega izvoza je na Hrvaško odpadlo 448 milijonov dolarjev, uvozili pa smo od te sosede za 390 milijonov dolarjev. Zato je razumljiv apel večine gospodarstva, da je treba odnose s tako pomembno gospodarsko partnerico in k temu še sosednjo državo urejati modro, kljub številnim težavam in odprtim vprašanjem ter nekaterim »temperamentnim« potezam nasprotne strani, ki kar »kličejo« po podobnih nesmotrih. S tem seveda ne trdimo, da je odlok slovenske vlade o uvedbi posebne uvozne takse kot izravnalne davščine, s katerim je uvoz iz Hrvaške postavila ob bok uvozu iz drugih držav, »potez u korist svoje štete«, kot radi pravijo naši južni sosedi. Če je Drnovškova vlada dobro pretehtala poziciji na slovensko-hrva-ški šahovnici, je morda le naredila najboljšo potezo ta hip. V takih partijah pa se učinek tako ali tako pokaže šele po nekaj naj slednjih potezah. Boris Rugelj 10 ri 7? ______immm wm& REŠILNI PAS Z LUKNJAMI Socialno varstvo, ta zadnji vagon družbenega vlaka, kot ga nekateri slikovito imenujejo, prihaja z zamudo na prvi tir; ta mesec naj bi po skoraj enoletnem premoru v republiški skupščini sprejeli zakon o socialnem varstvu. Socialnovarstvena politika ima ta čas dve temeljni nalogi, reševati povečane socialne stiske ljudi in izoblikovati in vzpostaviti nov koncept pluralistične sociale, povezan v enovit nacionalni socialnovarstveni sistem. rodniškega dopusta in otroški vir preživljanja naj bi bila po dodatek, bo* urejal posebni za- novem 52 odstotkov zajam-kon, ki še ni nared. V ministr- čene plače. Dobila jo bo oseba, stvu za finance se močno tru- starejša od 65 let (moški) in 60 dijo, da bi tudi na tem po- let (ženska), brez vsakršnih dročju znižali že dosežene dohodkov, premoženja in brez pravice. kogarkoli, ki bi jo bil dolžan Denarna pomoč kot edini preživljati. Gre skratka za po- Zakon na široko odpira vrata samostojnemu osebnemu delu in spodbuja konkurenčnost. Veliko pozornost namenja razvijanju dobrodelnosti in drugih oblik prostovoljnega dela na področju so^ cialnega varstva. Predlog zakona o socialnem varstvu daje zato največjo težo novega sistema preprečevanju socialnih stisk in težav, pripravam posameznika in družbenih skupin na prevzemanje novih življenjskih nalog. To pa naj bi dosegli z različnimi oblikami storitev, ne pa z dajatvami, kot smo bili doslej navajeni. Ali drugače povedano, po novem bo denarnih pomoči zelo malo, več pa bo svetovalnih; kako si pomagati iz težav. Gre za storitve, ki v prvi vrsti. pomenijo pomoč pri pre-priznavanju in opredelitvi socialne stiske in oceno možnih rešitev (prva socialna pomoč), svetovanje za izboljšanje socialnih zmožnosti (osebna pomoč). pomoč družini na domu, za dom in socialni servis, ra-siični zavodi za mladino in odrasle, pomoč delavcem v podjetjih. Ostrejši cenzus Ohranjeno je najpomembnejše ogrodje sistema socialnega varstva, ki se je razvilo preteklem obdobju: dogo-• crjena raven minimalne soci-aine varnosti kot cenzus za pridobitev kakršnekoli soci-alno-varstvene pravice (le cenzus je mnogo ostrejši), enotna, računalniško vodena ‘■'o.denca prejemnikov po-oči, občinski centri za soci-,no delo in mreže posebnih in splošnih socialnih zavodov. Socialno varstvo bo poslej poznalo le še dve dajatvi, denarno pomoč kot edini vir preživljanja in denarni doda-tek. Predlog zakona o socialnem varstvu je tako v primerjavi z zaenkrat še veljavnim sporazumom, ki pozna kar 16 vrst pomoči, drastično zmanjšal število in vrste socialnih pomoči. Nekatere pravice, kot denimo denarna nadomestila osebnega dohodka v času po- ! pa znova! Vroči meseci ao kot nalašč za lenarjenje in lah-; kotno branje, zakaj morda ne tudi za pisanje!? Znova vam ponujamo možnost, da vsebino našega časopisa oblikujemo skupaj. No, nič budo zahtevnega ne pričakujemo od vas. Le vašo jezo, ogorčenje in prizadetost na eni ter veselje, smeh in radoživost na drugi strani želimo deliti z vami. In kaj ponujamo? Svojo zgodbo, pripoved, razmišljanje, zapis, humoresko ali satiro, pesnitev ali pa spis kar tako poskušajte oblikovati v največ šestdesetih vrstah. Ponujamo vam dva temeljna okvira zgodbe • ZJEZILO MB JI • NASMEJAL SEM SE Dovolj široko, kajne? Zgodbe bomo (če bo treba, tudi s posegom lektorja) objavljali v poletnih mesecih in jih seveda honorirali Jeseni bomo najboljše Še posebej nagradili. Zato le sedite za stroj ali h hčerkinemu zvezku in si dajte duška. Zgodbe so lahko tudi anonimne, svoje ime in naslov (za našo rabo) pa le navedite. Naš naslov Je znan: BS, časopis slovanskih delavcev, Ljubljana, Dalmatinova 4JU1. POHITITE 1 Šest mesecev in petnajst dni po roku določenem z zakonom, je bila 15. julija 1992 končno ustanovna seja upravnega odbora Republiškega zavoda za zaposlovanje, ki deluje kot javni zavod in ni več v sestavi Ministrstva za delo in s tem v državni upravi. V skladu z zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposlenosti upravlja zavod 15-članski upravni odbor. V njem je 5 predstavnikov delodajalcev, 5 predstavnikov sindikatov in 6 predstavnikov vlade. Sindikati v upravnem odboru zastopajo delavce. Zakon o zaposlovanju iz začetka leta 1991 je bil prvi, ki je v Slovenijo uvedel načelo tripartitnega upravljanja socialnih zavodov, kakršno pozna Zahodna Evropa. Enako kot v Nemčiji delo uradov za delo oziroma zavodov za zaposlovanje upravljajo predstavniki sindikatov, delodajalcev in vlade. S kančkom optimizma pričakujemo, da bo slovenska skupščina še v tem mesecu končno potrdila tudi sestavo začasnih skupščin Zavoda za zdravstveno zavarovanje in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. S tem bodo izpolnjeni pogoji, da sindikati začnejo soupravljati tudi ta dva za zaposlene tako pomembna zavoda. Imenovanja začasnih skupščin in upravnega odbora so se zavlekla zaradi razumljivih težav začetnega obdobja delovanja novega sistema socialnih zavarovanj, ko se pravila igre šele oblikujejo in ko socialni partnerji prvič prevzemajo nove naloge^ Zato z veseljept poročamo, da je prva seja upravnega odbora Republiškega zavoda za zaposlovanje pokazala visoko pripravljenost vseh navzočih za sodelovanje in delo. Predsednico upravnega odbora je v skladu z zakonom moč, ki jo dobivajo starejši ljudje brez kakršnihkoli sredstev in je bila tudi dozdaj omejena na ozek krog upravičencev. Do denarnega dodatka je upravičena oseba, ki sebi in svoji družini ne more zagotoviti socialne varnosti v višini cenzusa, opredeljenega v zakonu. Za razliko od sedanjega sistema se socialna ogroženost ne ugotavlja v primerjavi s povprečno plačo, ampak v primerjavi z zneskom zajamčene plače. Kamen spotike To je bil v dosedanjih razpravah tudi osrednji kamen spotike. Svobodni sindikati so zahtevali, da bi tudi v prihodnje ugotavljali socialno ogroženost s povprečno, ne pa z zajamčeno plačo, saj slednja bistveno znižuje cenzus in s tem v zvezi tudi število upravičencev do te pomoči, pa tudi njeno višino. Pri tem je sporna metodologija, po kateri v vladi izračunavajo prag golega preživetja posameznih skupin upravičencev, saj ni bila dosedaj javno predstavljena in strokovno ovrednotena. Vse kaže, da je sledila logiki najnižjih možnih stroškov preživetja. Znano pa je, da je zajamčena plača bistveno nižja od dejanskih stroškov, kot jih kaže košarica življenjsko nujnih dobrin. Razvite države, ki so urejene tudi kot socailne države, vežejo socialne dajatve na povprečne plače. To osrednjo sporno točko zakona skuša vlada v obrazložitvi preprosto zbrisati nec. A o kakšnih dejanskih izračunih ni ne duha ne sluha. Centri za socialno delo so v razpravi ob osnutku zakona posebej zahtevali, da je treba v izjemnih primerih dodeliti denarni dodatek tudi mimo cenzusov. Predlog zakona zdaj to dovoljuje, vendar tako, da takšna pomoč ne more preseči zneska denarne pomoči kot edinega vira preživetja. Dodeljevali pa naj bi jo le takrat, ko bi lahko pomagala pri premostitvi trenutne materialne ogroženosti. To bi zapolnilo vrzel dosedanjega dodeljevanja začasnih in enkratnih pomoči. Denarni dodatek bo moč dobivati največ šest mesecev. Potem bo treba na novo dokazovati upravičenost. Umetnost preživetja To pa vedno ne bo lahko. Kdor bo želel dobiti denarni dodatek, se bo moral vključiti v razne aktivnosti, kjer se bo učil umetnosti preživljanja z lastnim delom. Skratka, od socialne pomoči se ne bo nihče preobjedel, pomenile bodo le skrajni izhod v sili, njihova višina pa bo takšna, da bo posameznika naravnost prisilila, da si bo moral čimprej poiskati ustrezno delo. Vse lepo in prav. Vendar, kje in kako si v sedanjih razmerah poiskati ustrezno delo. Brezposelnost narašča, oživljanje gospodarstva še ni steklo v zadostni meri. Glavna hiba nove zakonodaje je zato v tem, da ni naravnana na sedanje razmere. Socialne pomoči bodo po novem v večini ! primerov podobne rešilnemu pasu, ki ga vržeš utapljajo- Denarni dodatek Po predlogu zakona o socialnem varstvu je posameznik upravičen do denarnega dodatka, če mesečni dohodek na družinskega člana ne doseže višine, ki znaša: # za otroke do dopolnjenega šestega leta starosti 29 odstotkov zajamčene plače; # za otroke od sedmega leta starosti do dopolnjenega j 14. leta 34 odstotkov zajamčene plače; # za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega j šolanja 42 odstotkov zajamčene plače; # za odrasle osebe 52 odstotkov zajamčene plače. z dvema stavkoma: »Predlagatelj je posebno skrbno proučil vezanost cenzusa za upravičenost do denarnega dodatka na zajamčeno plačo. Po opravljenih izračunih in primerjavah je bilo ugotovljeno, da je bila vezava na zajamčeno plačo umestna.« In ko- čemu se človeku - vendar pa pasu z luknajmi, ki puščajo na vseh koncih in silijo utapljajočega, da si skuša na vsak način pomagati z brcanjem in plavanjem. Drugače bo utonil in mnogi se zaradi tega ne bodo vznemirjali. Marija Frančeškin imenovala vlada že maja letos. Naslednja štiri leta bo upravnemu odboru predsedovala Jožica Puhar, ki je sicer ministrica za delo. Za njenega namestnika je bil izbran Miran Kalčič, ki je v upravnem odboru predstavnik vlade. Miran Kalčič je bil pred volitvami nekaj časa minister za delo, sedaj pa je pomočnik generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Upravni odbor je Mirana Kalčiča izvolil na predlog predsednice, čeprav je sklenil v statut zavoda zapisati načelo, da morata biti predsednik in njegov namestnik v bodoče iz vrst različnih socialnih partnerjev. V upravnem odboru predstavljajo vlado še: Brane Semolič (svetovalec vlade iz ministrstva za znanost in tehnologijo), Miro Pivk (pomočnik ministra za industrijo in gradbeništvo) ter Franc Dolenc (iz ministrstva za zdravstvo, družino in socialno varstvo). Delodajalce predstavljajo predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije: Drugo Mežnar (vodja pravne službe GZS), Ana Brglez (izvršna direktorica Zlatarne Celje), Marko Svetina (odgovoren za kadre v GIP Pionir, Novo mesto), Vidi Brandt (obrtnik) in Bogdan Štepec (pravnik Zadružne zveze Slovenije). Predstavniki sindikatov pa so: za Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije Gregor Miklič (član predsedstva Sveta ZSSS) in Lidija Jerkič (dipl. pravnica SKEI), Štefan Skledar (podpredsednik Konfederacije novih sindikatov Neodvisnost), Slavica Varmuž (Konfederacija sindikatov 90) in Vladimir Tkalec (Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije). Upravnemu odboru in zavodu zaželimo srečno delo! Od njih bo v marsičem odvisna usoda zaposlenih in brezposelnih Slovenije! Lučka Bffhm 11 EE 24. julija 1992 RAVRARkOMANDA Tudi v Sloveniji zaudarja po Balkanu OŽIVLJANJE SOVRAŠTVA NE VODI V EVROPO Dnevni tisk je že poročal o incidentu, ki se je zgodil v nedeljo, 12. julija 1992, v cerkvi sv. Urha v Sostrem pri Ljubljani. »Neznanci« so se znesli nad zgodovinsko razstavo o dogajanju v domobranski postojanki na sv. Urhu med drugo svetovno vojno. Poškodovali so umetniško skulpturo kiparja Marjana Keršiča-Belača in nasilno odstranili spominsko železno knjigo, ki je visela na zidu cerkve. Vse to se je zgodilo neposredno po tem, ko je predsednik društva Nova slovenska zaveza po maši na Urhu govoril o vlogi domobrancev med drugo svetovno vojno in po njej. V svojem govoru je zahteval vrnitev božjega hrama za tiste namene, zaradi katerih je bil postavljen, poslušalce pa razgrel še z besedami: »Laž je nesmrtna duša komunizma, in če imamo kje spomenik tej laži, ni bolj kričečega spomenika, kot je prav sv. Urh... Sredi leta 1942 so komunisti pod pretvezo od-' pora proti okupatorju začeli pobijati slovenske župane, duhovnike, učitelje, pomembnejše kmete in fante, ki so spadali v katoliške vrste...« Incident na Sv. Urhu je le eden izmed podobnih primerov revanšističnega znašanja nad spominskimi obeležji narodnoosvobodilnega boja. Od ustanovitve društva Nova slovenska zaveza, ki je v svoj program zapisala, da se bo zavzemala za odstranjevanje iz javnega področja vseh spominskih zaznamovanj in poimenovanj, ki »izhajajo iz državljanske vojne«, je bilo oskrunjenih večje število tudi drugih pomnikov NOB. Največ poškodb, skrunitev ali odstranitev pomnikov je bilo na Gorenjskem (20), na Primorskem (18), Dolenjskem (10), v Ljubljani z okolico (7) ter na Štajerskem (4). Zlikovci niso izbirali: prizadeta so tako zaznamovanja, posvečena vojaškim enotam kot OF in žrtvam okupatorjevega nasilja. Revašisti ne prizanašajo niti pomnikom pobitih talcev. Najbolj izpostavljena skrunjenja so znamenja v odmaknjenih oz. manj obiskanih krajih. Nekatere poškodbe so načrtno opravljene tako, kakor, da bi jih povzročili zob časa ali vremenski vplivi. Takoj po tem incidentu je Borut Šuklje, minister za kul- turo, na zahtevo Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije sprejel delegacijo borčevske organizacije, ki jo je vodil njen predsednik Ivan Dolničar. Delegacija je ministru, ki je pristojen tudi za področje spomeniškega varstva, zastavila vprašanje, kaj namerava ukreniti v zvezi s tem dogodkom. Povedala mu je še, da se ZZB NOV Slovenije stalno sooča s poizkusi prevrednotenja NOB, z napadi na njegova izročila in vrednote, pa tudi na posamezne udeležence NOB. Tudi močan, organiziran in načrtno usmerjan pritisk za preimenovanje šol, ulic, in ustanov, poimenova- nih po dogodkih iz časa iz NOB, nikakor ne pojenjuje. Minister Šuklje je obljubil, da bo ministrstvo za kulturo ukrepalo - v okviru svojih pristojnosti. Kaj pa naša policija in javnost: se bosta končno zganili? V zakonu o društvih namreč stoji »črno na belem«, da je »prepovedano ustanavljati društva z namenom, da bi razvijala dejavnost, ki pomeni spodkopavanje svoboščin in pravic občana, zagotovljenih z ustavo, ali razpihovanje nacionalnega, rasnega ali verskega sovraštva ali nestrpnosti oziroma, ki napeljuje na kazniva dejanja ali spodbuja h kaznivim dejanjem, krši- tvam javnega reda ali na žalitev javne morale.« V 63. členu veljavne slovenske ustave, pa da je »protiustavno vsakršno spodbujanje k neenakopravnosti, sovraštvu in nestrpnosti, k nasilju ali vojni.« Ali po takšnih dogodkih, kakršen se je zgodil na Sv. Urhu, ta besedila res niso uporabna kot utemeljitev za prepoved delovanja društva Nova slovenska zaveza?! Naj se zato - dokler ne bodo uporabljena (kar pomeni - v razmislek predstavnikom oblastnih organov, ki so v republiški skupščini prisegli, da bodo skrbeli za zakonitost), omejimo le na naslednji komentar oz. ugotovitev: Delovanje društva Nova slovenska zaveza vse bolj spodkopuje upanje, da bo med ljudmi, po priznanju krivic in krivde, ki smo jih drug drugemu povzročili med drugo svetovno vojno in po njej, končno prišlo do odpuščanja in sprave. Nasprotno: posamezniki, zasvojeni s sovraštvom do NOB in z revanšizmom, zavestno oživljajo medvojna nasprotja in krnijo ustvarjalno moč slovenskega naroda v njegovih prizadevanjih za dosego višje, evropske stopnje duhovne in materialne blaginje. Iz programskih smernic društva Nova slovenska zaveza izhaja, da po svojih usmeritvah in pravilih deluje pod varstvom slovenske Cerkve, da »ne bo zavzemala stališč in odločitev, ki so v nasprotju s stališči in odločitvami uradne Cerkve« vendar od predstavnikov Cerkve doslej še ni bilo slišati poziva, naj to društvo končno preneha razpihovati sovraštvo in gojiti revanšizem do vsega, kar spominja na NOB in kar ni v skladu s pogledi njegovih članov na našo polpreteklost. Večina Slovencev želi, da bi med nami (ne glede na veroizpoved, politično prepričanje) končno prišlo do soglasja, kako samostojni, neodvisni Republiki Sloveniji zagotoviti lepše čase, kot jih živimo zdaj - v kar pa razpihovanje sovraštva med ljudmi ne vodi. O še tako bolečih vprašanjih bi se zato morali pogovarjati strpno, kulturno - če resnično želimo spravo in ljudem dobro. Pogovarjamo pa se še vedno po balkansko! (V. B. KAKO POTEKA REORGANIZACIJA ZADRUG Republiški odbor sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije Slovenije ugotavlja, da se je večina zadrug lotila reorganizacije premišljeno in s ciljem, v teh za kmetijstvo nedvomno najtežjih časih po vojni z reorganizacijo zagotoviti obstoj in razvoj podeželja in kmetijstva kot dejavnosti. Napotila Zadružne zveze so bila sicer dana dokaj pozno, vendar bi bila v celoti uporabna, če se ne bi v zadnjem trenutku vmešala politika in, v želji pripraviti čimbolj pikanten volilni golaž, izničila vsa pozitivna hotenja stroke in sindikata. Zakon o zadrugah, ki je bil edini sprejet iz paketa zakonov o lastninskem preoblikovanju, jemlje vse ustvarjeno premoženje delavcem v zadrugah in ga daje zadružnikom, to je kmetom kot nedeljivo zadružno premoženje. Hkrati zakon jemlje tudi 45 odstotkov premoženja delavcem v živilsko predelovalni industriji in ga daje istim naslovnikom. Pri tem pa zakon ne rešuje nadaljnjih lastninskih vprašanj, kar pomeni, da pušča popolnoma odprto olastninjenje tistih, ki so to premoženje dejansko ustvarili. Tistim, ki jih je država s pomočjo tega zakona okradla, sicer obljubljajo nekakšne državljanske delnice, za katere pa nihče ne ve, ne kako in ne koliko naj bi jih posameznik, če jih sploh kaj bo, prejel. Enako nihče ne ve, kakšne pravice bodo iz tega naslova izhajale, saj so mnenja o lastninskem preoblikovanju podjetij še vedno močno različna. Na eni strani imamo torej zadružnike, ki so dobili skoraj osmino vsega premoženja države Slovenije, in na drugi strani nekaj čez 30.000 okradenih delavcev, ki niso dobili ničesar, da-siravno so to premoženje skupaj s kmeti ustvarjali. Nemogoče bi bilo dosledno razmejiti, koliko tega premoženja so ustvarili eni in koliko drugi, ker gre pri posameznih zadrugah za različne obsege sodelovanja in ker pestro organizirane zadruge v preteklosti niso opravljale zgolj kmetijske oz. z njo neposredno povezane dejavnosti. Imamo zadruge, ki so bile v pretežni meri servis kmetom, in takšne, ki jim je ta dejavnost predstavljala manj kot 10 odstotkov celotnega brugo prometa. In ravno radi te pestrosti je zakon dopustil različne oblike organiziranja. Zakon sam torej ni povzročil neposredne škode. Škoda je nastala, ko so prvaki Ljudske stranke in gospod Oman ugotovili, da se v tem kaotičnem prostoru lahko gospodari edino z metodo »RAZDELI IN VLADAJ«. Izkoristili so zakon za ščuvanje kmetov proti delavcem. Med kmete so krenili s parolo, da nikakor ne smejo dovoliti, da bi bili delavci člani zadrug, čeprav zakon to dopušča. Delavcu v zadrugi so obesili krivdo za vse zablode realsocialističnega kmetijstva, niso pa mu priznali niti najmanjše zasluge za ogromen gospodarski potencial, ki z zakonom prehaja v njihove roke. V tej politični igrici je svojo vlogo odigral tudi bivši kmetijski minister, ki je že v času svojega prisilnega odhoda poslal vsem zadrugam mnenje, da je članstvo delavcev v zadrugi sporno. Svoje mnenje je utemeljil z lažjo, da bo položaj delavca v novi zadrugi reševal zakon o soupravljanju, ki je pred sprejemom. Ravno v tem grmu pa je jedro spora. Zakon je sicer kot osnutek nekje v skupščini. Nihče pa ne ve, kdaj in kakšen bo sprejet. Ob tem se nujno poraja zaključek, da bodo delavci, ki ne bodo vplačali članskega deleža, v sužnjelast-niškem odnosu pri lastniku kapitala, kajti njihovega mezdnega položaja, ki ga pozna kapi- talizem, ne ureja noben zakon. Če upoštevamo dejstvo, da v večini zadrug .že v preteklosti niso dosledno izvajali določil kolektivne pogodbe in da v 37 zadrugah delavci še do danes nimajo zaposlitvenih pogodb, potem je edina varianta, ki zagotavlja človeka vreden položaj delavcu v zadrugi, članstvo in s tem pravica do predstavnikov v upravnem odboru. Pretežni del zadrug se je tako tudi reorganiziral in si s tem zagotovil enotno nastopanje delavcev in kmetov. Ohranil je interes strokovnega kadra za delo v takšni zadrugi in kažejo se tudi že prvi pozitivni rezultati (Šmarje, Sevnica, Litija). Nasprotno pa je povsod tam, kjer so na delu politkomisarji Ljudske stranke, tako ekonomski položaj kot odnos delavec-kmet izredno kritičen. Prihaja do nesmiselnih medsebojnih obtoževanj, ki so bolj kot rezultat poslovanja plod političnih intrig (Ilirska Bistrica). V sindikatu delavcev kmetijstva in živilsko predelovalne industrije torej najodločneje protestiramo proti: - politizaciji reorganizacije zadrug, - poizkusu, da se prek delavčevega hrbta obračuna z zablodami realsocialističnega kmetijstva in njihovimi nosilci, - doslednemu razlastninjenju delavcev v zadrugah, ob zakonsko nerešenem odnosu med delodajalcem in delojemalcem. Hujskaška politika Ljudske stranke in posameznikov ima lahko samo negativne posledice, ki se bodo izrazile v neenotnem delovanju stroke in kmeta, v nezainteresiranosti stroke za delo v zadrugah in v končni fazi kot resna ovira za izvajanje težko pričakovane strategije razvoja kmetijstva. Srečko Čater »Prednje stopiš še danes. Molči torej in idi k patru polkovniku!« Po teh besedah se ponižno oglasi moj znanec z vseučilišča svetega Simplicija, rekoč: »Naj grem ž njim, saj veš, pater poroč-nik, kako potrebujem zaslužka! Ako grem ž njim, morda mi kaj da, saj veš, da sem lačen domalega vsak dan!« Ta ponižna in ginljiva prošnja ni padla na kamen. »Torej pojdita skupaj,« izprego-vori načelnik straže, »in če ti kaj da, mi je tudi prav, ker vem, da si res siromak! Vendar, da ne bosta Počenjala kaj napačnega, naj vaju spremijo štirje stražniki. Straža, naprej!« Ko se postavijo stražniki predenj, reče še: »Frater Konstancij, sedaj grem v mesto na ženski oddelek. Ako bi me iskali, veš, kje Vte dobiš. Na ženskem oddelku!« Odpro mu železni paž, in s svojim trebuščkom se vali po poti v mesto. - S profesorjem pa se napotiva k patru polkovniku. Iz glavnega predora kreneva na levo stran v teman in nizek hod- Ivan Tavčar: nik. Straža štirih bosonogih vojakov krene za nama. »Skoro ugledaš spoznavalce blaženega Antona od Kala in potem rad priznaš, kako se je človeštvo izpopolnilo v zadnjih stoletjih!« Tako se baha profesor z vseučilišča svetega Simplicija. »Da, da, človeštvo je popolno, in svetnike imamo že kar na zemlji.« »Svetnike?« vprašam začuden. »Sam se prepričaš in skoro. Zdaj zdajci dospeva k najdražjemu zakladu, katerega straži gologlavi naš polk!« Radovednost moja je prekipela do vrhunca. Takrat sva prikora-* kala na obširen prostor; bilo je to nekako široko dvorišče, nad katerim se je raztezala steklena kupola. Na stotine lučic je brlelo po stenah in svetilniki so viseli od stropa, da se je razširjala žareča svetloba z njih. Po stenah so se šopirili zlati napisi: »Triumf ali največji uspeh teorije blaženega Antona od Kala.« Ves bataljon gologlavih benediktincev je imel tukaj svojo stražo in malone tisoč bajonetov se je lesketalo v tem svetem prostoru. Tudi je klečalo po tlaku nekaj pobožnega ljudstva in zamaknjeno zrlo na železni stolp, ki se je dvigal sredi razsvetljenega prostora proti stekleni kupoli. In v tem stolpu je bil oni zaklad, ki ga je stražil ves bataljon gologlavega polka in o katerem so pripovedovali zlati napisi po stenah, da se kaže v njem naj'-večji uspeh teorije blaženega Antona od Kala. Omenjeni železni stolp je bil razdeljen v več nadstropij, v katerih so bivali najpopolnejši spozna-valci te teorije. Stanovanja so bila pri krita človeškim očem; tam notri so bili ti svetniki sami zase. Ondi so izvrševali Bogu všečna dela - vsaj tako mi je pravil moj znanec z vseučilišča svetega Simplicija - vendar jih ni smel nadzirati nihče, kar je bilo tem pametneje, ker se je smel svet leta 4000. po Kr. rojstvu zanašati nanje brez strahu, da bi ga prevarili. V pritličju železnega stolpa sem ugledal nekake celice, katerih ena stena je bila odprta proti občinstvu. Semkaj so prihajali včasih spoznavalci blažene teorije, da so s podobo svojo budili zbrano ljudstvo k posnemanju in gorečnosti. Kadar se je prikazal ta ali oni spoznavalec v celici svoji, takoj se je začelo povelje patra majorja, ki je načeloval stružečemu bataljonu, in vse kohorte so vzdignile orožje pred njim. Tako so tiste dni častili spoznavalce blagonosne teorije blaženega Antona od Kala! »Vse celice so prazne!« mi šepne spremljevalec. »Zgoraj molijo! Nekoliko počakajva, in skoro se prikaže ta ali oni, ko je vendar obilo vernega ljudstva v svetem hramu!« Obstanem torej in v naglici prezrem, da je vseučiliščni profesor pokleknil na kameniti tlak. Takoj stopi k meni vojak in me sune v rebra, da se mi nehote upogne koleno in da sem hipoma na tlaku tik znanca svojega,- Gotovo bi me bil vojak pretepal še nekaj časa s suličnim ročnikom, da se ni začul glas patra majorja, kličočega stražo k pozornosti. Resnično, tedaj se v sprednji celici odpro vratca v ozadju in - v celico stopi prvi spoznavalec blažene teorije. Meni se je videl čuden svetnik, ali znanec z vseučilišča svetega Simplicija mi zašepeta: »Svet mož je, toda v stolpu so še svetejši! Sicer je pa dopuščeno, da stopiva bliže!« Stopiva torej bliže. »To je oče Protazij,« me poučuje profesor svetega Simplicija. »Nekdaj je bil bogat, lep človek in glavo si je mazilil z dišavami, kolikor so jih dobivali po vseh jutrovih deželah. Celo toli pregrešen je bil, da so ga nekdaj mestni stražniki izteknili, ko je pristavljal lestvico k zidu ženskega oddelka, da bi se bil pritihotapil k nedolžnim devicam. Da se ni odkupil z denarjem, hudo bi ga bili kaznovali. Slučajno pa so mu tiste dni prišla v roke knjiga blaženega Antona od Kala. Berilo ga je tako pretreslo, da je krenil na stezo pokore. Razvnel se »+ je proti prejšnji svoji ničemurno-sti in se zaklel, da se noče odslej ni umivati, ni česati, ni prej zavijati v čisto perilo, dokler mu prejšnje ne pade s telesa! In zvest je ostal obetu svojemu in sedaj ga vidiš pred sabo jako popolnega!« »+■ V tem je blaženi spoznavalec pokleknil v tesni svoji celici in neprestano kričal: »Pokorite se, kakor jaz! Pokorite se!« Obleka je res kar kapala s tega izvrstnega spoznavalca preiz-vrstne teorije. Oblečen je bil v zgolj cape, in njega perilo je bilo prav tako črno, kakor je bila črna polt njegova. Nikdar se ni umil, nikdar česal. 'tm Nadaljevanje prihodnjič 12 EE 24. julija 1992 NAJPOMEMBNEJŠA stran VREME Piše: Andrej Velkavrh Vroče in suho Zadnje dni nas osrečuje sončno, suho poletne vreme. O vročini ne bi mogli govoriti, čeprav so temperature tudi do 30 stopinj ali kakšno več. Za ta čas, to je t. i. obdobje pasjih dni, so značilne tudi višje temperature. V sredo, 22., je bil za vreme pomemben dan. »Ako Magdalena deži, dež se še rad obdrži.« No, tokrat smo jo srečno odnesli. Sonce je lepo sijalo, torej lahko sklepamo, da bo vreme še nekaj časa tako ostalo. Pa ni le Magdalena tista, ki nam lahko pokvari vreme in letino. Že naslednji dan, četrtek, je bil pomemben za vinsko letino. •■Če pasji dnevi (23.) dež prineso, obilo sladkosti vincu vzemo.« 25. julija pa praznuje svoj god svetnik Jakob. Ljudskih vremenskih izrekov se na ta dan kar tre. -Jakoba jasno če je nebo, tudi za božič bo krasno ko ribje oko; oblačno ti priča odjuga božiča.« Čeprav smo še sredi poletja, pa se misli že začenjajo obračati proti zimi. »Na nebu megla petindvajsetega dne, hudo zimo napove.« In »Če Jakob žejo trpi, zima nič prida ni.« Konec tedna se bo nadaljevalo sončno vreme s temperaturami, kot so te dni. V soboto popoldne se lahko pojavi kakšna vročinska nevihta. Ob morju pa še to ne. Dr. Janez Drnovšek, predsednik slovenske vlade, je trmast kot bik, ko gre za ceno pšenice. Stvar ne preseneča, kajti sedanji predsednik slovenske vlade je bil svoj čas predsednik jugoslovanske države, ki je še zadnjo bilko rešitve videla v famoznem Markovičevem anti-inflacijskem programu in konvertibilnem dinarju. Oboje pa je začelo iti po zlu, ko je Markovič s selektivnimi krediti za kmetijstvo začel popuščati Slobodanu Miloševiču in srbskemu kmetijskemu lobiju. Drnovšek se je (iz)učil na tujih napakah, kar iz čisto otipljivih gmotnih interesov ni všeč slovenskim nacionalistom. Slovensko gospodarstvo mu bo za jugoslovansko izkušnjo nekoč še hvaležno. Kmetičev sindrom Slavko Kmetič, predsednik stavkovnega odbora železničarskih sindikatov, je, po njegovih besedah, takoj telefoniral na ministrstvo za finance, ko je vlada povečala plače družbenim dejavnostim in upravi, rekoč, da se to ne bo dobro končalo. In se res ni! Ker vlada ni mogla pravočasno izplačati povišanih plač, je Slavko začel stavkati. V prvem primeru je ravnal kot poslanec vladajoče koalicije, v drugem pa kot sindikalist. Kmetič je zbolel za tako imenovanim Tomšičevim sindromom. Vse drugo je čisto navadno »mute-nje«. Krajnčeva telepatija Marjan Krajnc, prometni minister je dve leti v Peterletovi vladi govoričil o cestah, naredil pa seveda ni nič. Pač, kakšnemu obetajočemu Toplakovemu predlogu je vrgel poleno pod noge. Zdaj vse kaže, da namerava do konca mandata v tej vladi govoričiti o železnici. Rezultat je že vnaprej znan. Bog nas obvaruj še Krajnčevega mandata v naslednji, kakšni tretji vladi. Potem bo govoril o PTT in telekomunikacijskih reorganiza--cijah. Upati je le, da sta z Drnovškom vsaj v telepatski navezi, ki kar kriči po tem, da bi moral Krajnc v pokoj. Dr. France Arhar, guverner BS in trn v peti tistemu delu javnega sektorja, ki bi kar trošil, ne da bi vedel, kje bo za to vzel denar, se je zdaj polotil plač v bankah, ki ustvarjajo rdeče številke. Glede tega je dejal, da kolektivna pogodba ne bi smela dosti pomagati tistim, ki ne ustvarjajo dovolj. Prav narobe, prav kolektivne pogodbe so tiste, ki bodo izgubarske in parazitske banke spravile v stečaj. Pravilno pa je ugotovil, da to ni njegova stvar, temveč domena delničarjev in upnikov. Seveda šele potem, ko bodo tudi znotraj bank odpravili socializem. Davki in obresti nam pijejo kri! Kuli INDUSTRIJSKO MESTO V UKRAJINI AVTOR: BORUT LEVEC SLOVENSKI MLADINSKI PISATELJ BOLGARSKI PISATELJ (LJUBEN) NAUKO KEMIJSKI ANALIZI ALAJSKA ■AZNOST KOŠARKARSKI KLUB IZ RIGE ZAČETEK AZBUKE VELIKA NERODNA ŽENSKA KULTUI SREDI! SIBIRIJE IRNO iSČE JEZERO NA POLOTOKU JAMALV RUSIJI MESTO V BELGIJI JAPONSKA NABIRALKA BISEROV MAŠČOBNA ORGANSKA KISLINA VITEŠKI DVOBOJ V SREDNJEM VEKU O*' 4* ŽIVALSKA .NOGA MONDENE TOPLICE V BELGIJI RIBJA JAJČECA SLAVONSKA POŽEGA FRANCOSKA IGRALKA (ANNA) DELOVALEC RAKET AFGANISTANSKI POLITIK (MOHAMEDI LUKA V ALŽIRIJI GRŠKA SOJENICA ČETRTI RIMSKI POVEZAVA ROKE S TRUPOM ROMUNSKI SKLADATELJ (GEORGE) KRVOLOČNA VODNA ZVER RAZUZDAN FRANCOSKI PLES 4USLIM/ ŽENS GRŠKI BOG VOJNE PUBLICIST TAUFER SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI ZEMELJSKI UDOR LETOVli PRIPU KITAJSKA UTEŽNA MERA STAROGRŠKI KIPAR RASTA )0A PRI IVO ZORMAN LONČENA PIŠČAL STRUPEN KEMIČNI PLIN ČRNA POLJSKA PTICA FRANCOSKA SLIKARKA (SUZANNE) Nagradna križanka št. 30 Rešeno križanko nam pošljite do 4. avgusta 1992 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p. p. 479, na dopinici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 30. Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev. Rešitev nagradne križanke št. 28 PSIKA, AKTIVIST, REVOLUCIONARKA, EVA RAS, STA-NIOL, DENAR, TAO, AVE, SRAKOPER, KANIN, TI, DAR, TRN, RT, ANSA, ŠM, ROKE, VŠIV, MILIJARDA, NAMAKANJE, RAOS, ILORIN, IRIARTE, KININ, GAD, DAN Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 28 1. Jasna Jager, Prušnikova 78, 61210 Lj-Šentvid 2. Rok Simončič, 25. maja 2, 61270 Litija 3. Tone Gostič, Lukovica 15, 61225 Lukovica Nagrade bomo poslali po pošti. ^-Humoreska---- Ne, predsednik vlade pa ne A »Če si česa ne želim, si nikakor ne želim tega, da bi postal predsednik slovenske vlade,« je slovesno dejal tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok, ko je zvrnil »kruglico« piva na svojem običajnem mestu za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte. Lahko bi bili zajedljivi in bi mu rekli, da sploh nima možnosti, da bi postal predsednik slovenske vlade, saj je kandidatov na koše, tako iz politične kot tudi strokovne sfere, a se nismo hoteli prepirati, zato smo samo vprašali: - Zakaj pa ne? »Vsaj v demokraciji ne,« je še poudaril tovariš Neposredni. - In zakaj prav v demokraciji ne? »Zato, ker je predsednik vlade zadnji pes na verigi.« - Kako to? »Vsi ministri so bolj pomembni od njega. In z njimi ima šef vlade same težave.« - A mislite na kmetijskega ministra Protnerja, ki je kmetom obljubil povišanje cene pšenice na 20 tolarjev za kilogram, češ da sta se tako domenila z Drnovškom, pa je ta to takoj zanikal? No, navsezadnje pa je le moral pristati na tistih 20 tolarjev... »To bi se še dalo požreti, če bi bil ministrski predsednik, ampak imamo pomembnejša ministrstva. Predvsem zunanje.« - Aha, mislite na tisto Ruplovo izjavo, da se Srbi in Hrvati pretepajo, kako si bodo razdelili Bosno? »Ja. Prmejduš, saj se bomo morali po takšnih izjavah nazadnje pretepati še mi s Hrvati.« - No, če je tako hudo, bo pa Drnovšek že znal Rupla odstaviti ... »Ha, ha. Rupla pa že ne.« - Zakaj pa naj bi bil Rupel kaj posebnega? »Ali se spomnite, da je Rupla hotel odstaviti že Peterle, pa mu je Rupel zabrusil, da ga je izvolilo slovensko ljudstvo in da naj gre kar Peterle, ki nima več večine v parlamentu.« - Ze, že. Ampak Drnovškova mlada je vendarle kompetentna in strokovna in ima večino v parlamentu... »Ha, ha. Rupel ima Drnovška še bolj v žepu kot Peterleta.« - Zakaj? »Zato, ker bi mu v primeru, da bi ga hotel odstraniti, še bolj upravičeno dejal, da je njega, Rupla, izvolilo ljudstvo, medtem ko Drnovšek sploh ni kandidiral na volitvah in torej niti poslanec ni.« V - Ja in kako bi potem rešili takšen spor? »Tako kot s Peterletom. Drnovšek bo moral iti, Rupel pa bi postavil novega, še bolj kompetentnega šefa vlade.« - In vi to ne bi hoteli biti? »Hvala lepa, raje bom še en pir!« Bogo Sajovic Šef Ko je šef prebral analizo Ekonomskega inštituta o »majskem gibanju denarja«, iz katere je zelo jasno razvidno, da država troši, kot da ne bi bili v globoki gospodarski krizi, temveč v časih gmotne blaginje, se mu je na ustnicah nehote pojavil prijazen nasmešek. Kar zavriskal pa je, ko je ugotovil, da nikogar več ne zanima maksimiranje akumulacije, temveč zgolj še plače. Šefu ob vsem tem seveda ni šlo v glavo, zakaj smo in še delamo tak rompompom o ukinjanju socializma samoupravnega tipa, saj takšnega socializma, da si vsak, ki je dovolj pri koritu, lahko vzame, kolikor hoče, in da za to nikomur ne odgovarja, še nikoli nismo imeli. V hipu mu je bilo tudi jasno, da se ta idila lahko enkrat za vedno konča le s privatizacijo, ki bo prinesla na površje lastnike, ki jim ne bo vseeno, koliko ustvarjenega dobička bodo požrle plače in koliko si bo od njega vzela država. To pa zanj pomeni samo nekaj: še naprej govoričiti o tem, kako nujno potrebujemo zakon o lastninjenju in hkrati narediti vse, da ta zakon nikoli ne bi bil sprejet. Pač po principu tistega, ki išče _ delo zato, da ga bognedaj res ne bi našel. Šef je bil še posebej zadovoljen s svojim razmislekom, ko je ugotovil, da podobno razmišljajo tudi naše politične stranke, ki skušajo račun za takšno početje pokriti z deficitnim državnim zadolževanjem in plačevanjem prihodnjih rodov. Delajo prav to, kar je nekoč počela njihova slavna predhodnica ZKJ. Horoskop Hi Strupen jezik Irski dramatik George Bernard Shaw (rojen 26. julija 1856) je imel bister um ter hiter in zelo strupen jezik. Z njim je zbadal marsikoga in marsikakšna njegovih strupenih bodic se je ohranila do današnjih časov. Svojo »strupeno nadarjenost« je pokazal že v otroškjh letih, ko se je nekoč sprl s svojo guvernanto, ker ni bil pripravljen na vprašanje iz zgodovine. Guvernanta ga je začela oštevati in na koncu svoje pridige še dejala: »Ko sem bila v tvojih letih, sem znala na pamet našteti vse angleške kralje.« Mali Shaw je strupeno odvrnil: »To vam pa rad verjamem, saj ko ste bili vi mladi, jih je bilo res še zelo malo.« Shavvov sodobnik, angleški državnik lord Arthur James Balfour (rojen 25. julija 1848) pa je prav strupeno sovražil Ameriko in Američane. V svoji veliki mržnji do njih si je izmislil zgodbico, ki jo je rad pripovedoval prijateljem: »Ameriški trgovec ni vedel, kateri poklic bi izbral za svojega sina, zato ga je zaprl v sobo, v kateri je bilo tudi sveto pismo, ček in jabolko. Odločil se je, da bo sina, če bo, potem ko bo čez nekaj časa pogledal v sobo, bral sveto pismo, dal šolati za pastorja, če se bo ukvarjal s čekom, bo bančnik, če pa z jabolkom, pa poljedelec. Res je čez nekaj časa pogledal v sobo in videl sina, kako sedi na svetem pismu s čekom v žepu in je jabolko. »Tedaj je sklenil, da bo njegov sin, ko odraste, politik.« V tem tednu so se rodili še nemški skladatelj Johann Sebastian Bach, švedski politik, generalni sekretar OZN Dag Hammarskjčld, grški skladatelj Mikis Theodorakis, južnoameriški vojskovodja Simon Bolivar, nemški pisatelj in dramatik Frank VVedekind, nemški filozof Ludvvig Feuerbach in slovenski kipar Peter Loboda. Qenj