inovoles
LETO X.	ŠTEVILKA 6	Straža 5. julija 1972
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA »NOVOLES« STRAŽA PRI NOVEM MESTU
*ooo*o*o»o©o*o®©eo«o«o«o«o«o*o»o«o*o»o«o*o*o«oo*o
4. julij - Dan borca
Organizacija ZB Novoles vsako leto za 4. julij, organizira za svoje člane krajše izlete po znanih partizanskih krajih Slovenije. Za letošnji Dan borca so organizirali izlet v Begunje in Dražgoše.
Vseh 46 članov ZB se je na izletu prijetno počutilo. Glavni organizator teh vsakoletnih izletov je naš Tone ";pelko, ki je tudi letos pripravil prijeten dan za vse udeležence.
Kmalu nova
Ambulanta v Straži je vsa leta svojega obstoja vedno nabito polna. Kar 'ko je gledati, še težje pa čakati po več ur v nabito polni čakalnici da prideš na vrsto.
Novolesovi delavci izgube ogromno svojega časa. ko potrpežljivo in vdano čakajo, da pridejo na vrsto za zdravniški pregled. Letos bo ambulanta v Straži še vedno nudila tako sliko, drugo leto pa upamo, da bo že bolje. Novoles bo verjetno že letos začel graditi svojo ambulanto, ki bo stala zadaj za upravno stavbo in bo namenjena izključno našim delavcem.
ambulanta
Tako bo odpadlo vse nepotrebno čakanje, delavec bo hitro in temeljito opravil zdravniške preglede, s tem dobil možnost do pravočasnega in hitrejšega zdravljenja .obenem pa bo zabil manj časa v čakalnici.
(Poleg splošne ambulante pa bo izgrajena tudi zobna ambulanta, ki bo dostopna tudi ostalim prebivalcem Straže in okolice).
Ambulanta v Straži bo s tem razbremenjena in zdravstveni delavci bodo lahko delali v boljših pogojih. S tem bo veliko pridobil Novoles pa tudi sama Straža.
Spominski dan na ta datum v naši polpretekli zgodovini je namenjen temu. da si prikličemo v zavest po eni plati, kaj smo v tem času dosegli na temelju samoupravljanja, po drugi plati pa, da premislimo, kakšni so naši nadaljnji cilji in kako iih bomo dosegli. Eno je gotovo: v bitki za socializem in resnično svobodo delovnega človeka je samoupravljanje prepričljivo postalo edina možna usmeritev našega družbenega razvoja v prihodnjosti.
Odveč bi bilo na osnovi vseh dose-danih izkušenj ponavljati, da samoupravljanje ni formula, ki lahko na mah v najkrajšem času odpravi vse težave našega materialnega in duhovnega razvoja in onemogoči pojavljanje vsakovrstnih elitizmov, ki se skušajo uveljavili kot jamstvo ustvarjanja delovnemu človeku ustreznih pogojev živ-'mnja. Toda prav tako lahko z gotovostjo na temelju izkušenj in spoznanj teh 22 let potrdimo, da je samoupravljanje v rokah delovnih lju-
27. JUNIJ
dan samoupravljalcev
di tisto revolucionarno sredstvo, ki omejuje in odpravlja vse take in po-<l' bne težnje pri njihovih zgodovinskih koreninah. S spreminjanjem družbenoekonomskih odnosov in demokratičnih političnih oblik nastajajo š pomočjo samoupravljanja vse boljši pogoji za demokratično in humanistično družbo, za premagovanje odtujenosti delovnega človeka od rezultatov njegovega dela in za razvijanje njegove ustvarjalnosti in celovite osebnosti.
Iskati moramo nove in popolnejše oblike, s pomočjo katerih bo še v večji meri zagotovljeno odločanje delovnih ljudi o vseh družbenih zadevah. Smisel ustavnih dopolnil v celoti je prav v tem, da z razvijanjem družbenoekonomskih in političnih odnosov na samoupravnih temeljih postanejo delovni ljudje resnični »gospodarji svoje usode«.
Bitka za te cilje je realna revolucionarna naloga in obenem nadaljevanje še nedokončane revolucije.
Iz delavskega sveta
Soteska - kmalu novi proizvodi
Že večkrat je prišlo na sestankih delavskih svetov pa tudi sindikata do raznih vprašanj in ostrih debat o prihodnosti obrata v Soteski. Vsi ta leta nazaj so si delavci v tem obratu želeli večjih rekonstrukcij in modernizacije svoje proizvodnje.
Do sedaj se v ta obrat res da ni veliko vlagalo. Asfaltirali so le cesto in opravili nekaj tekočih popravil. Letošnje leto pa bo za Sotesko nekakšna prelomnica. Po dolgotrajnih pripravah je bil sprejet sklep, da se v obrat v Soteski vpelje plastifici-ranje iverk. Ta modernizacija je ena prvih v Novolesu, kjer ni prisoten samo les, temveč tudi nova surovina, ki čedalje bolj osvaja svet, to je plastika. Vse investicije, ki so namenjene za ta projekt bo moral nositi Novoles sam, se pravi, tega objekta ne bo investirala nobena banka. Z izgradnjo pa naj bi začeli že letošnje leto. Kakšen pomen bo to za Sotesko, danes še malokdo sluti. Prav verjetno pa bo ta kraj s tem veliko pridobil, saj vsi vemo, da je plastika na velikem osvajalnem pohodu in da bo prej ali slej v veliki meri izpodrinila les, ki je imel do sedaj primarno vlogo v pohištveni industriji.
Na sestanku delavskega sveta je bil
sprejet tudi sklep o drugem delu tekočih investicij za leto 1972, o katerem je na svoji seji obravnaval že odbor za proizvodnjo in razvoj ter odbor za ekonomiko. Znesek investicij za leto 1972 je 3. 145,400 din od tega bo lastna udeležba 168.540,00 din. Iz tega denarja se bo gradila tudi nova upravna stavba, ki jo bo gradilo podjetje Novograd Novo mesto, ker je cenejše kot pa SGP Pionir.
O spremembi 24. člena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov je poročal šef APS ing. Kompan Alojz. Ne glede na delovno mesto, bo dobil vsak delavec po šestih letih zaposlitve v Novolesu 60,00 din nato pa vsako leto 10.00 din več. Ta dodatek na stalnost začne veljati s 1. 6. 1972, tako, da boste vsi, ki boste brali ta časopis, že pričakovali plačo po novem. Za informacijo pa naj napišem še da bo ta dodatek na stalnost stal Novoles 1.620.000,00 din.
Delavci, ki bodo odšli v pokoj, pa bodo dobili dodatek k zadnji plači v višini 1 kratnega povprečnega osebnega dohodka Novolesa v zadnjih treh mesecih, seveda, le če so zaposleni pri podjetju 10 let. Nad 10 let pa pripada 2 kratni mesečni povprečni dohodek.
H'
Rudarji? Ne, samo delavca v energetskem oddelku med čiščenjem kotlov
V eni izmed zadnjih številk našega glasila smo objavili sliko s črno piko. Danes pa vam moramo povedati, da ima ta prostor čisto drugačno podobo in da je lahko vzor urejenosti tudi ostalim obratom.
To dokazuje, da se z malo dobre volje in truda da marsikaj narediti. Morda bi bilo dobro, ko bi se tudi ostali, ki jih tarejo podobni problemi vzeli za vzgled zabojamo in ve-
Slika s črno piko
zane plošče in počistili ter uredili svoje prostore. S tako akcijo bi lahko pridobili nekaj prostora obenem pa bi tudi zunanji videz tovarne postal lepši.
Morda bj ne bilo napačno, če bi se v takih akcijah malo bolj angažirala tudi mladina, ki je sicer že večkrat obljubila, da bo šla v podobne ak-
" f1
Ta misel ni tako slaba, zato je mladinci in mladinke nikar ne vržite v »koš«.
Gibanje in rast OD v Novolesu
december	1971	143,152	SD
januar	1972	148,800	SD
februar	1972	140,600	SD
marec	1972	153,200	SD
april	1972	157,100	SD
maj	1972	163,024	SD
Lesni sejem v Ljubljani
vrhunec specializacije
V ospredju stroji za obdelavo lesa — Kaj je les za Slovenijo in Jugoslavijo — Glavne misli M. Bulca in J. Štera
Gospodarsko razstavišče v Ljubljani slovi po svojih specializiranih mednarodnih sejmih. Redki so namreč sejmi splošne narave, kjer sleherni obiskovalec lahko najde, kot v starih časih štante, ki ga zanimajo in kjer lahko izbira s svojimi očmi artikel, ki je zanj zanimiv. Letošnji lesni sejem je dosegel gotovo vrhunec specializiranosti, saj ne najdeš na njem drugega kot zamotane stroje, ki obdelujejo les na najrazličnejše načine. Lesenj so le težki hlodi, ki jih dvigajo razna dvigala lahko kot bi bila peresca in ravno tako jih počasi in skrbno polagajo na tla.
nadaljevanje na 3. strani
Prodajo vezanih plošč preusmerili v glavnem na tuja tržišča
Ob začetku obratovanja tovarne vozanih plošč je ta tovarna prodajala svoje proizvode predvsem na domačem trgu. Z osvajanjem proizvodnega postopka je rasla tudi kvaliteta izdelkov, ki je nekje omogočila plasma tudi na tujih tržiščih.
Dolga leta smo poznali v proizvodnji
samo bukovo vezano ploščo. Ker pa v svetu stalno narašča poraba vezanih plošč tropskih lesov, finske breze in douglasije. je tudi naša tovarna vezanih plošč sledila razvoju in potrebam trga in v letu 1970 vpeljala v proizvodnjo vezanih plošč tropski les okoume in tijama.
V tovarni
Zaradi višjih cen od bukovih vezanih plošč smo imeli v začetku težave s plasmanom. Kupci na domačem trgu teh lesov niso poznali in potrebno je bilo veliko dokazovanja in prepričevanje o uporabi teh plošč, da smo končno le prodrli na trg.
Na žalost se situacija na dom. trgu hitro ureja, zaradi administrativnih posegov državnih organov. Posledica le teh (dve devalvaciji) je izredno močno podražila surovine iz uvoza, kar je narekovalo višjo plansko prodajno ceno. Le-te pa na domačem trgu ne moremo realizirati zaradi zamrznjenih cen.
Tako so nas razmere pripeljale, da smo proizvodnjo eksotičnih vezanih nlošč y letu 1970-71 stopnjevali, v letošnjem letu pa smo jih bili prisiljeni skoro popolnoma opustiti. V tovarni veznih plošč smo se zaradi tržnih razmer preorjentirali skoro izključno na bukove vezane plošče, prodajo pa preusmerili v glavnem na izvoz na konvertibilna tržšišča, ki nam trenutno največ nosijo Zavedati pa se moramo, da možnosti v izvozu niso neomejene. Srečujemo se predvsem s problemom kvalitete. Trenutno prodajamo največ vezanih plošč v Italijo, nekaj malega v Av-
vezanih plošč
strijo in na Ciper. V prvih mesecih letošnjeg leta smo izvažali tudi v Libijo, vendar se je prodaja na to tržišče, ki je za nas sicer izredno interesantno, trenutno ustavilo.
Na domačem trgu se srečujemo največ s problemom nelikvidnosti in zamrznitvijo cen. Oboje nam narekuje da se čimbolj usmerjamo v izvoz, ki nam trenutno predstavlja solidne cene in hitra plačila.
V	letu 1971 smo izvozili 2280 kubikov vezanih plošč, od skupne proizvodnje 10.100 kubikov.
V	letošnjem letu pa smo že v petih mesecih izvozili 1770 kubikov vezanih plošč. Do konca tega leta pričakujemo izvoz v višini 3500 do 4000 kubikov.
Vsi pa vemo, da prodaja polfinalnih m finalnih izdelkov pomeni stagnacijo tako na tujem kot na domačem trgu.
Zavora v prodaj; vezanih plošč v Italiji pomeni tudi ukinitev carinskih ugodnosti za italijanske kupce. Te ugodnosti so koristili na podlagi določenih kontigentov za posamezne proizvode, ki jih uvažajo države EGS iz katerekoli 89 nerazvitih držav, med katerimi je tudi Jugoslavija.
Žal pa je kontingent za uvoz vezanih plošč v Italijo že izčrpan in s tem so se vezane plošče za italijanskega kupca podražile za 13%.
Smatram, da bomo morali na področju vezanega lesa narediti korak naprej, to je preizkusiti tak asortiman, ki bo v daljši bodočnosti interesanten za tržišče in ki bo podjetju dajal ob minimalnih naporih maksimalne rezultate.
Zavedati pa se moramo, da naši bukovi gozdovi niso neizčrpni, da je kvaliteta osnove surovine iz leta v leto slabša. Vse to nam da misliti, da obstaja nekje na obzorju skrajna točka, kjer se bo ustavila naša ekonomska računica in ko ne bomo več konkurenčni z proizvodi kakršne trenutno proizvajamo.
dipl. ing. Vili Pavlič
Lesni sejem v Ljubljani
nadaljevanje z 2, strani Uradne in poslovne obiskovalce na tem desetem sejmu je pozdravil Janez Šter, inž. ekonomije, ki je nanizal v svojem pozdravnem govoru nekaj podatkov, ki pritegnejo pozornost tudi širše jugoslovanske javnosti, ki ni seznanjena s tajnami lesne industrije.
Slovenska pohištvena industrija se po vrednosti izvoženega pohištva u-vršča s svojimi 11.66 dolarja na prebivalca, kolikor je dosegla letal971, no vsej verjetnosti na prvo mesto v Evropi. Jugoslavija se je na lestvici evropskih izvoznic pohištva prebila v sam vrh, saj že zavzema nekaj let sedmo mesto. Saj pomenita jugoslovanska industrija za predelavo lesa in gozdarstvo najpomembnejšo gos. Dodarsko vejo takoj za kovinsko. Predsednik poslovnega združenja »Les« nam je odkrito povedal, kakšen je smoter tega lesnega sejma: .Tugoslavanski strokovnjaki in poslovni ljudje naj v Ljubljani na Gospodarskem razstvašču spoznajo najsodobnejše dosežke na področju tehnike in tehnologije, ki sta potrebni za nadaljni razvoj lesnega gospodarstva v Sloveniji in v celi Jugoslaviji. Inž. ekonomije Marko Bulc, član predsedstva jugoslovanske zvezne države se v svoj'em govoru ni spuščal v poslovna in tehnična razlaganja in se je v svoji visoki funkciji držal le pomena lesa v človeški družbi ter konkretno poudaril izredni pomen letošnjega sejma v Ljubljani; ta razstavlja pravzaprav samo stroje, najnovejše in najbolj učinkovite stroje, kolikor jih je mednarodna evropska konkurenca izbrala na vseh odprtih in pokritih prostorih Gospodarskega razstavišča. Slovenija nj bogata s surovinami, a les je ena izmed osnovnih surovin slovenske republike. Zato se slovenska republika pri izbiranju združene usmeritve opredeljuje za lesno področje, saj ima le-to na voljo dovolj konkurenčnih prednosti. Slovenija zna ceniti les, ki ga ima v velikih količinah, ampak zna ta les tudi že dolgo kvalitetno obdelovati.
lil. lesariada 1972
Povorka Novolesovih športnikov
To kar smo videli v Cerknici 17. junija je bilo mnogo več kot smo pričakovali. To ni bilo več samo tradicionalno srečanje športnikov lesnih podjetij, temveč velika športna manifestacija, ki je Cerknica še ni videla in je tudi ne bo tako kmalu. Organizatorji so dali vse od sebe in naredili iz III lesariade pravi športni spektakel.
Nastopilo je rekordno število športnikov 1300, ekip je bilo 203. Že sam začetek je pokazal, da je organizator hotel to prireditev postaviti na tisto mesto, ki mu po stvoji množičnosti tudi pripada.
Vsa tekmovanja so se odvijala do minute natančno Že sama povorka
z raznobarvnim; zastavami lesariade, godbo in nastopajočimi ekipami je bila prava paša za oči.
Vsa ta masa ljudi se je zbrala pred osnovno šolo Cerknica, kjer je bila tud; svečani otvoritev III. lesariade. Posebej za to prireditev je bila napisana tudi himna, ki je bila letos prvič zaigrana in zapeta. Na vsaki prihodnji lesariadi bo ta pesem pomenila začetak tekmovanja. Organizator »Brest« je moral posebej za to prireditev izgraditi celo vrsto igrišč, betonirati prostore pred šolo in napeljati razsvetljavo nad igrišču Cerkničani so se potrudili in do roka uredili tekmovalne prostore. Seveda bodo ta igrišča služila cerk-
niški mladini za športna tekmovanja, tako da je bil ta kapital dobro naložen.
Sam začetek tekmovanja pa je pokazal, da so ekipe dobro pripravljene in da bo boj težak. Novoles je na tekmovanje prispel s 6 moškimi in 4 ženskimi ekipami.
Čeprav so se naše ekipe letos precej časa pripravljale, vseeno niso dosegle večjih uspehov. Prijetno so letos presenetile le odbojkašice, ki K; iim z malo več športne sreče lahko pripadlo prvo mesto. Vendar v tako močn; konkurenci tudi drugo mesto veliko pomeni. Vsi smo lahko prepričani, da bo na IV. lesariadi rrvo mesto v želelo odbojki pripadlo Novolesu. Odbojkaši so ravno tako osvojil; 2. mesto.
Tudi njim je sreča obrnila hrbet.
V	opravičilo lahko povemo tudi to. da odbojkaška ekipa v tej postavi igra šele nekaj časa in še niso tako uigrani, kot so bili lansko leto.
Presenečenje pa so pripravile tudi šahistke, ki so osvojile 2. mesto.
Če bodo prav ta dekleta dalj časa trenirale lahko drugi leto brez več-iih težav osvoje 1. mesto.
Pri nogometaših se je ponovila smola ;z lanskega leta. V predtekmovanju so izgubili eno tekmo in tako pristali šele na 15. mestu. Enako mesto so osvojili tudi kegljači. Za kegljanje lahko povemo to, da je bila konkurenca zelo huda, saj je nagonilo 30 ekip.
V	kegljanju za ženske ekipe je Novoles osvojil 12 mesto Tudi tu ie bila konkurenca močna. Nastopajoče pa so imale tudi precej treme, tako da ni šlo kot so bile vaieoe Šahisti so igrali v veliki jedilnici »Bresta«. Tekmovanje je bilo sila naporno, saj so igrali skoraj 6 ur nepretrgoma. Kdor je že kdaj igra' šah. ve, da je potrebno samo nekai tekem m že človeka močno zaboli glava. Šest ur igranja pa izmuči še takega misleca.
"loška ekipa je zasedla 11. mesto. Strelci in strelke so tekmovali v zaprtem prostoru. To pa našim tekmovalcem ni ležalo, ker so vas čas vadili le zunaj. Morda je to tudi vzrok, da so zasedli šele 17. mesto, dekleta pa 10. mesto.
Balinanje. Letos je bila ta panoga prvič na sporedu. Žal je dež prekinil tekmovanje, tako da ni bilo končano.
Organizator III. lesariade je obljubil, da bo tekmovanje v balinanju organiziral jeseni. Naši tekmovalci so odlično začeli in je prav škoda, da niso s tekmovanjem nadaljevali, saj bi prav verjetno dosegi; dober plasman.
Končna uvrstitev
1.	»Brest« Cerknica
2.	»Elan« Begunje
3.	»Jelovica« Škofja Loka
4.	Tovarna meril Slovenj Gradec
5.	»Marles« Maribor
6.	»Meblo« Nova Gorica
7.	»Stol« Kamnik
8.	»Savinja« Celje
9.	»Novoles« Novo mesto
Šahistke, ki so najbolj presenetile: Krašovec Milena Volf Jožica, Golob Marija in Kavšček Vesna
Cerknica, 17. junija 1972
Janko Goleš v svoji značilni pozi ODBOJKA MOŠKI	ODBOJKA ŽENSKE
1.	Goleš Janko
2.	Vidmar Slavko
3.	ing. Gradovec Toni
4.	Bencik Bojan
5.	Kulovec Aleš
6.	ing. Tavčar Edo
7.	Sedaj Vlado
8.	ing. Medic Karol
9.	Pirc Metod
'0. Surina Cirila
11.	Jarc Ančka
12.	Miletič Jelena
13.	Zupančič Jelka
14.	Vodišek Mira
15.	Pečak Anica
16.	Krštinc Anica
17.	Jakubovič Danica '8. .Takže Branka
19. Radenkovič Milena
KEGLANJE MOŠKI
30.	Hacin Zvone
21.	Purber Franc
22.	Šunjerga Ante "H. gobar Stane
24.	Zadravc Franc
25.	Japelj ina. Boštjan
26.	Zaletelj Vinko
27.	Cujnik ing. Peter
KEGLANJE ŽENSKE
28.	Zelnik Berta
29.	Janc Mija
30.	Zoretič Milena
31.	Mrvar Štefka
32.	Medic Helena
33.	Bukovec Jožica
34.	Jožef Stanka
35.	Brsan Vesna
NOGOMET______________
36.	Kovačec Janez
37.	Zadravc Franc
38.	Pavlin Slavko Koncilija Viktor
Al. Kavšček Ciril 41. Bajič Boro
47.	Tisovec Pavle
43.	Maren Milan
44.	Pirc Metod
45.	Henigman Franc
BALINANJE____________
46.	Miha Šuštar
47.	Ivanetič Franc
48.	Vidmar Vinko
49.	Rozman Jože
50.	Darovec Franc
STRELJANJE ŽENSKE
5L Jakubovič Joži
52.	Oblak Nada
53.	Bele Breda
STRELJANJE MOŠKI
54.	Okroglič Marjan
55.	Redek Franc 86. Kulovec Ivan
57.	Rozman
ŠAI-I MOŠKI
58.	ing. Novak Zmago
59.	Kregar Slavko
60.	Stolar Tone
61.	Rebsel Jože
62.	Trampuš Emil
63.	Strumle Rafko — Horvat Jože
ŠAH ŽENSKE
64.	Volf Jožica
65.	Golob Marija
66.	Kavšek Vesna
67.	Krašovec Milena
Jarc Anica na mreži
5 minut s samoupravljalci
Andrej Martinčič
Električar, delovodja elektro delavnice, tehnolog energetike in elektro vzdrževalec, na vseh teh delovnih mestih je že delal naš Andrej. Zadnje njegovo delovno mesto pa je na investicijah.
To delo obsega delo z zunanjimi in domačimi izvajalci del na elektro-napravah.
Ko sva se pogovarjala mi je zaupal, da je bil najbolj zadovoljan takrat
ko je bil vodja elektro vzdržavanja. Verjetno je bilo delo manj živčno od sedanjega. Sicer pa je naš Andrej sila prilagodljiv in upajmo, da bo tudi novi posel opravljal kot vse ostale, na katerih je že bil..
V	kratkem času, ki sva ga imela na razpolago, kajti časa mu vedno primanjkuje, mi je naštel cel kup del, ki so v teku ali pa so že v pripravi in bodo kmalu stekla
V	teku je reguliranje konice porabljene električne energije. Ta regulacija bo prihranila podjetju veliko denarja. Montiral se bo poseben instrument, ki bo nastavljen na določeno vrednost ki je za podjetje še sprejemljiva. Čim se bo vrednost prekoračila, bo to poseben signal takoj povedal in energetski oddelek bo ukrepal, da ne bo prišlo do prekoračitve.
V	letošnjem letu smo naredili že veliko, mi je razlagal Andrej. Nekje avgusta meseca bo dokončano kabelsko telefonsko omrežje. Naša centrala nima zasedenih vseh kapacitet. Stem omrežjem bomo lahko zasedli vse njene kapacitete — to je 50 internih priključkov. V drugi fazi ko bo prišla že naročena nova centrala, pa bo možnost priklopiti na centralo in njej prilagojeno kabelsko telefonsko omrežje 100 priključkov, kar bo zadoščalo potrebam Novolesa. Tako bodo le prišli vsi obrati do potrebnih telefonov, da ne bo treba ljudem tekati iz e-nega konca tovarne do drugega, če je potrebno komu kaj naročiti.
Poleg telefonov pa skrbimo tudi, da ne bi prišlo do požarov.
Izdeluje se signalizacijska protipožarna mreža, ki bo z ročnimi ali pa z avtomatskimi javljalci požarov, omogočila takojšnje odkrivanje in gašenje požarov. Upam, da bo do septembra to že narejeno.
Delamo pa tudi na projektu nove črpalčne postaje na Krki in pa hid-rantnega omrežja, ki bo tako zagotovilo zadostno količino vode za požare, tehnološko za obrate in hladilno vodo za toplarno.
Obenem pa se bo tako povečal pritisk pitne vode. Do sadaj smo uporabljali samo pitno vodo.
V juliju mesecu bo končan tudi avtomatski transport odpadkov iz tovarne stilnega pohištva v silos toplarne. S tem bo toplarna dobila svojo zalogo kurjave, tovarna stilnega pohištva pa se bo znebila odvečnih odpadkov.
—	Kakšni so vaši načrti?
—	Med vsem tem delom pa istočasno obdelujem elektroenergetske potrebe in možnosti za sedanjo stopnjo in za kasnejšo širitev in rast Novolesa.
—	Kakšni pa so vaši osebni načrti?
—	Veliko stvari mi roji po glavi. Nameravam se vpisati na višjo šolo za elektroenergetiko. Vem, da bo zelo na tesnem s časom, kajti imam še polno drugega dela, toda upam, da bo nekako že šlo.
Andreju želimo, da bi mu res šlo. Sicer pa, kdor ga bolje pozna, ve, da je to človek, ki izpelje v kar se zagrize.
V soboto 1. julija 1972 je »Central-šped« iz Trsta organiziral v počastitev 25. letnice obstoja odbojkaški turnir. Povabili so odbojkaše iz »Javor« Pivke ter naše odbojkaše. Naši fantje so se res krepko odrezali saj so osvojili 1. mesto in pr-nesl: domov lep pokal.
Čestitamo
Kamion z deskami za Italijo

IZ REPUBLIŠKE SKUPŠČINE
Promet z zemljišči po novih pogojih
Pristojni zbori republiške skupščine so po dolgih usklajevanjih končno izglasovali enaka besedila zakonov, s katerimi se ponovno odpira promet z zemljišči ki jih potrebujemo za gradnjo. Za kmetijska zemljišča pa se zapora prometa podaljšuje do sprejema posebnega zakona.
Skupina zakonov s področja prometa z zemljišči skupaj z zakonom, ki u-veliavljata davčno politiko na tem področjo (davek od prometa z nepremičninami in republiški davek od prometa s kmetijskimi zemljišči) predstavlja zakonsko izraženo prizadevanje, da se pri gospodarjenju s prostorom čimbolj izrazi racionalnost. da se okrepi organiziran vpliv družbe v razpolaganju z zemljišči v družbeni lasti, da se ponovno spodbudi proces prehajanja predvsem za gradnjo namenjenih zemljišč iz zasebne v družbeno lastnino, da se krepi pomen in vloga pravice "porabe na določenem zemliiščn (ne pa lastninska pravica), da se o-meje možnosti prisvajanja rente, da se oblikujejo sredstva za nadomestitev kmetijskih obdelovalnih površin — uporabljenih za druge namene in da se omogoči pridobivanje za urbanizacijo potrebnih površin, v stalnem procesu, v katerem je občinska skupščina osnovni oblikovalec in izvajalec urbanistične politike.
Iz Gospodarskega vestnika
Sodelujte redno v svojem listu
Ameriški regal 700
Nič več alkohola pred l uro zjutraj
TUDI NOVOMEŠKA OBČINA PRIPRAVLJA ODLOK O PREPOVEDI TOČENJA ALHOKOLNIH PIJAČ NA SVOJEM PODROČJU
Med nizom najrazličnejših preventivnih ukrepov, ki so jih dolžne organizirati delovne organizacije same, bi bilo potrebno sprejeti tudi ukrep, ki bi zavrl pitje alkohola, posebno zjutraj pred prihodom na delovno mesto. O prednosti takega ukrepanja in o njegovi utemljenosti so nas prepričale že tudi druge občine v Sloveniji, ki so že sprejele ustrezne ukrepe.
Novoles podnira prizadevanje o nrepovedi točenja alkoholnih pijač pred 8. uro zjutraj. Zavedamo se namreč, da bo tak ukrep ščitil človekovo zdravje, saj vsi prav dobro vemo, kako škodljivo je pitje alkohola na prazen želodec. Obenem pa bo ta ukrep tudi pripomogel, da delavci ne bodo prihajali v vinjenem stanju na delovno mesto.
NAGRADNA
KRI	ŽAN	KA	Sol ali ester ščavne kisline	Bistvo, vsebina	Amoreti	Pevka Pavone	Majhno okno, lina	Atenski državnik
Sestavil Matko Napast	Strnje- nost, čvrstost	VVebrova opera Narečni slovar						
Ameriški lešnik								
Procent								
Igralka Farrow				Japonska igralka (roko) Plemič				
Stotnije						Kalcij Področja kanov		
Glavno mesto Jordanije					Kesanje Prožna vez na loku			
Stranica v pravokotnem trikotniku							Šolski red, recenzija	Pritisk množice, gneča
Tone Tomšič			Starogrški filozof Svoje- glavost					
Sukanec				Živalska noga Politik Nol				
Zmanjša- nje								
Meso brkate ribe								
Klada za sekanje drv						Kemični znak za aluminij		
Slovesna
razglasitev
23.	junija t. 1. je bil na »Zavodu za izobraževanje kadrov in produktivnost dela« v Novem mestu slovesen zaključek Delovodske šole — lesne stroke.
To dvoletno šolo je obiskovalo tudi 12 delavcev iz našega podjetja. Vsem nam je znano, kako težko je študirati poleg dela v podjetju, obveznosti posameznika do svojih družin in kljub temu doseči take rezultate kot so jih ravno naši delovodje. Dve dobri leti študija, prizadevanja posameznikov in izredne volje so za
njimi. Od vseh 16 kandidatov je izpit v celoti opravilo 12, medtem, ko so imeli 4 majhno smolo in bodo izpite iz enega predmeta opravili v jeseni.
Podjetje, kakor tudi matična šola in brez dvoma tudi slušatelji so z uspehi zadovoljni.
Vsem delavcem — delovodjem, kakor tudi absolventki Ekonomske srednje šole je podjetje podelilo skromna darila in jim priredilo slovesno zakusko. V imenu podjetja je kandidatom čestital in izročil darila dipl. ing. Pečar Mirko.
Vsem diplomantom Dš in EŠ tudi naše iskrene čestitke.
Kadrovske
vesti
Od Kadrovske službe smo dobili nodatke, ki nam zgovorno kažejo kako se v Novolesu menjava delovna sila. Samo mesečni podatki še ne dajo prave podobe, če pa te podatke seštejemo, se vsako leto zamenja nekaj čez 300 delavcev. Proizvodnja v Novolesu je tako organizirana, da mora vsak delavec dobro obvladati svoje delo, da lahko dosega svojo normo.
Mojstri pa morajo naučiti vsako leto 1/3 novih delavcev, da se lahko vključijo v kolektiv in začno normalno delati.
rb koncu lanskega leta je bilo v Novolesu zaposlenih 1528 delavcev
Januarja 1972 je odšlo 16 prišlo pa 25 februarja 1972 je odšlo 36 prišlo pa 26 marca 1972 je odšlo 24 prišlo pa 31 aprila 1972 je odšlo 36 prišlo pa 26 maja 1972 je odšlo 27 prišlo pa 35
Za prejšnjo nagradno križanko je žreb določil:
1.	nagrada Đurič Branko
2.	Bencik Bojan
3.	Slavko Vidmar (Kom)
Učni uspehi lesnih tehnikov
Zadnja redovalna konferenca ki je bila 13. junija ob prisotnosti vseh profesorjev, predavateljev, zastopni-ko matične šole in podjetja je poka. zala sledeče rezultate:
Ob koncu tretjega letnika je bilo v razredu še vedno 24 dijakov, od katerih je izdelalo razred 22 dijako* ali 91,7%, dva dijaka ali 8,3% pa imata popravne izpite. Rezultat j5 naravnost odličen napram ostalini '■rednjim šolam. Vedenje naših di-iakov je še tudi zadovoljivo, saj imajo vsi razen nekaj izjem vedenje odlično.
V razredu imamo eno odlično učenko, in sicer Mirtič Anico, tri prav dobre, kar šestnajs dobrih, dva zadostna in dva dijaka s popravnim iz pitom ali nezadostna.
Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Marjan MAZNIK, Izdaja delavski svet Lesnega kombinata »NOVOLES« v Straži pri Novem mestu. Naklada 1600 izvodov. Tisk: KNJIGOTISK Novo mesto