IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
Veiana je lani izvozila za 591.000 dolarjev zaves, kar je le 57 % planiranega izvoza. Celoten izvoz je bil opravljen na konverti-bilno področjc. Sprva je kazalo, da je bfl plan poslavljen preveč ambiciozno, vendar se je pokaza-lo, da ni tako. Med letom pa so nastopOi taki trenutki, na katere pri izdelavi plana ni bilo moč ra-čunali. Velana usmerja svoj izvoz predvsem na tri področja: dežele arabskega zaliva, Madžanka in RomBnija. Izbruh vojne med Ira-nom in Irakom je povzročO zmanjšanje izvoza, saj je po izbruhu prva ladja z Vdaninimi zavesami zaplula tja šele konec decembra. ižvoz v Romunijo so planirali v višini 200.000 dolar-jev, vendar je bil zaradi menjave zunanjetrgoVinskih predpisov in stabflizacijsldh ukrepov v Romu-niji realiziran le 10 %. Na Mad-žarsko je Veiana izvozila komaj polovico planiranega. Glavni vzrok za to je v spremembi pred-pisov o maloobmejnem prometu. Po izpadu izvoza omenjene dr-žave so se v Vdani prizadevali preodrediti na zahodna tržišča, veodar niso imeii preveč uspeha, saj prodajo na to področje zavi-rajo zelo visoke cene domačih materialov. Če bi hoteli biti kon-kurenčni na tem trgu, bi morali prodajati po cenah, Id bi pokri-vale komaj 6 % lastne cene zaves. Kljub temu je prišlo do nekaj manjših poslov z Italijo, Švedsko in Švico.           _
Tobačna tovarna L jubljana je s svojim deležem v družbenem proizvodu občine Vič-Rudnik pomemben dejavnik in enako tudi kol zaposlovalec delovne sile. Enako je s tobačno indu-strijo v vsej državi, vendar ta še nima svojega, pravega mesta. O
tem v zadnjem času vse več ra-zmišljajo tudi v Ijubljanski To-bačni tovarni. Tobačna industrija bi v sedanjem gospodarskem po-ložaju lahko bistveno pripomogla k boljši plačilni devizni bilanci. Sedaj naša tobačna industrija in predelovalci tobaka predvsem izvažajp surovino — tobak. Možno pa bi bilo narediti še mar-sikaj. Gre predvsem za sodelova-nje s tujimi partnerji in za skupna vlaganja; zanimiv je vzhodni trg; povsem neizkoriščeno področje je tretji trg. Poleg izvoza cigaret ima Tobačna tovarna velike možnosti izvoza, in to predvsem licenc in tehnologije, saj ima več kot stolet je bogato tradicijo in nič manj izkušenj kot zahodna to-bačna industrija. In zakaj ven-darle ne prodira na zunanja tržiš-ča. Odgovor je dal generalni di-rektor Tobačne tovarne Ljub-Ijana inž. Janez Čemažar: »Za vse to je potreben denar. Za-hodne firme razpolagajo za re-klamo s tolikšnim denarjem. da se nam to zdijo pravljične vsote. Z njitni je težko tekmovati. Mož-nosti za izvoz imamo, ovira je le kapital.«           _
Ddovna organizacija Teol je uspešno zaključila leto 1980, in to Idjub pričakovanim težavam pri oskrbi z uvoženimi surovinami. Proizvodnja je ostala na isti ravni kol v letu poprej. Celotni priho-dek znaša 419,304.000 din, kar je za 10 % več, kot je bilo planirano, in za 26% več kot leto poprej. Dohodek je bil dosežen v višini 118.360 diii in je za 34% večji kot leta 1979. Povprečni osebni dohodek je znašal 8311,00 din na zaposlenega, kar je pod povpreč-nem v SR Sloveniji in v gospodar-stvu SR Sloveniie.
C. P.