Redaccion * Administracion: A N blas 1951 u- T. 59-3667 Bs. Aires * A R O e N I N A Za eno leto r $ 8— Za pol leta $ 5.~ a inozemstvo 2 Dolarja REG ISTRO NACIONAL DE LA PROPIEDAI) INTELECTUAL No. 225027 (L A V O r£ E S L O V E N A > PERIODICO QUINCENAL DE LA COLECTIVIDAD ESLOVENA (YUGOSLAVA) PARA TODA SU1) AMERICA- OUGANO DEL CONSEJO ES L O VENO QUE REPRESENTA TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS O w o S -j w H < E 2 K « W H 0.0 8 w H c o | FRANQUEO PAGADO Concesi6n N9 3159 TARIFA REDUCIDA g Concesion N’ 1551 leto’ (ASiO) I. BUENOS AIRES, 2 DE MAYO (MAJA) 1947 Num. (Štev.) 16 1°. DS MAYO Nuevamer.te conmemora la claso a"ciadora su dia, haciendo un alto las dictrias tcireas, para recordar a ®°s los hombres de buena voluntad c°ndicion de forjadora de los ade-"»‘os materiales de la civilizaci6n hu-^ana, adelantos que dia a dia tiende ®«iancipar al hombre y permitirle e! "n° desarrollo de sus facultades in.-^ctuales y fisicas, mediante la sa-pccion de sus necesidades rnate- ^ales. ^dquiete esta conmemoracion esiJe-al signiiicado para nosotros los yu- Ple; »el, tisi, Nsl, avos, pueslo que eneusmtra a to- s tas hcmbres y mujeres de nuesira io: ^c ^r©c}ivas en esta segunda Epopeyc . Cl°nal, la de la construccion de to-j^s l°s bienes materiales y espiritua-itiheren.tes a toda moderna nacion. ‘■O esta construccion inteligente de j ^Uevo estado que se levanta triun-a ia faz ija tjerra tienen el ncipal papel los obreros, campesi-11 tes de entre las humeantes ruinas de la guerra mas grande que iamas ha-ya visto la humanidad. En todos las paises Eslavos. sin ais-tincion, aumenia dia a dia el fervor constructivo de los respectivos Pue-blos, y paralelamente aumenta tam-bien el poderoso e indestructible sen-timiento de fraternidad inter~eslavq y con los aenias Pueblo de todo ol orbe, que luchan por su progreso y libera-cion social. El dia que tal sentijniento de frater-I nidad se exitienda entre todos los hombres de buer.a voluritad n vi e pue-lan nuestro atormentado globo, tal como se ha extondido entre los Fue-blos eslavos, la Humanidad vera el amanecer de un nuevo dia, que, a no dudarlo, traera para el hombre una nueva concepcion de la vida. Y cuar.do tal ocurra, la conmemoracion del 1" de Mayo a d qu ir ir d su ver-dadero significado, puesto que el sen-timiento de Fraternidad Internacional tuvo origen en el seno de la clase obrera, la que sabrd cumplir con el papel que la hisioria le ha asignado: el de unir a todos los Pueblos del mundo. ZAKLJUČEK KONFERENCE V MOSKVI ALI SE RES NI DOSEGLO S KONFERENCO ŠTIRIH ZUNANJIH MINISTROV NOBENIH USPEHOV? Med potekom konference "štirih1' v Moskvi se je skoraj vse svetovno časopisje trudilo in posebno še med njimi informativne agencije, da bi svetu že v naprej pokazali popoln polom te konference. Hoteli so na ta način imponi-rati, da bi se ne prišlo do najmanjšega sporazuma. Glavni organ "Izvestia" pa kritizira vse one, ki zatrjujejo, da se na konferenci v Moskvi ni prišlo do sporazuma in pravi, da so ministri ncpraviii "veliko delo" pri uredbi mirovnih pogodb z Nemčijo in Avstrijo. V uvodniku kritizira Anglosaksonce, da so hoteli s svojo imperialistično tak tiko nekako zaukazati udeležencem zborovanja in danes bi morali ti malo obetaj oči kričači pokazati v svetu poraz svojih nad in ne frakas konference v Moskvi. Je res, da se ni prišlo do zaključnega in pravega sporazuma, toda udeleženci, zagotavljajo, da izvršeno delo je en dober temelj za bodočo rešitev vseh važnih vprašanj. Sovjeti so na vsak način vztrajali naj se glede Nemčije izpolnijo sklepi sklenjeni na Krimu in v Potsdamu, medtem ko hočejo Anglosaksonci iti preko onih sklepov. Pri tem pa je razvidno, da močni krogi hočejo vplivati, da bi dosegli pri svojih vladah oddaljitev od Sovjetske Rusije, ki bi na ta način mogoče tudi povzročili novo svetovno vojno. "Izvestia" pravi, da je na konferenci sovjetska delegacija branila demokratične zahteve, katere bi gotovo doprinesle mir. Enako so tudi sovjeti vztrajali naj se vse do danes podpisane pogodbe točno izvršijo ter da ne smejo ostati le na papirju zapisane. Razvidno je torej, da severnoameriška in angleška kapitalistična reakcija, kateri načeljujeta Truman in Churchil ni mogla vplivati s svojo politiko in atomsko bombo v Moskvij da bi svoje zastopnike ponovno peljala po stari poti Monakovega. »•Os 'lUe 6 intelectuales yugoeslavos, los ciV '>0r °*r aPar‘e serdn los que per-, >ran el beneficio de su propio tra- A* lo ha expresado el Mariscal Ti-«ace pocos dias, cuando pedia la robacion del Plan Quinquenul, ' las son imposibles en la nueva Re- Mbli 9citido lJca Popular Yugoeslava ' agre-que "la economia planificada lt?disolublemente unida al orden la nueva Republica Popular' ŠOVINISTIČNE PROVOKACIJE V TRSTU ODJEKNILE V PRAZNO Ob brezbrižnosti Tržačanov je namesto "mogočne manifestacije" po mestu klavrno tavalo krdelce pobalinov, ki so nazadnje iskali utehe pri nemških ujetnikih Pe?1'6 con e^° evitaremos las ctisis tor ,icas cIue azotan al mundo capi-Qjjls*a ■ Mas adelante el Mariscal Tito 9oi^ CIUe ^ tiabajo en Yu- ^ eslavia no es la ganancia. sino el ®^Gstar del Pueblo. do proccso social que se ha opera 6g e nla nueva Republica Vugoeslava tle Sptt!e)at,te al de las demds nacio-jj Glavaš, y es logico que asi sea, g causas que lo han producido mismas. . ^°s ahos del aplastamiento del ascismo en su propia guarida, Ptof6' g'orioso Ejrcito Rojc, vemos con $ železniških konstrukcijah, poleg tega P1* bodo naši brigadirji v tečajih privajali * nji poslopja in raznih objektov ob pr°9' se učili betonskih in tesarskih del. Na progi bodo nujno potrebni tudi'! toristi, šoferji in mehaniki. Zato bo rep ški odbor za avtomobilizem dal za meno 50 šoferjev, pomočnikov in meha*1 U Pii za od vs ni za Kc h « bc ii St' Za V prihodnjih izmenah pa bo za te morala skrbeti tudi sama mladinska o« zacija. Potrebno bi bilo, da se v ta n<)1 tudi pri nas organizirajo šoferski tečatf so to storili študenti zagrebške fakuHe|1 prvi izmeni bo iz Slovenije odšlo na r ludi nekaj radioamaterjev, fotoamaterj® drugih strokovnih moči, ki bodo pri del1* progi nujno potrebne. Mladinska vodstva so bila o delu f pravah za delo na mladinski progi po.®! obveščena že na IV. plenarnem ssfll GOLMS in še pozneje z raznimi okrifl mi. Vendar imajo mladinska vodstva, GOMS o pripravah le mplo konkretni ročil, iz katerih je težko razbrati, kaj I1 terenu že storjenega, kakšne so po®a!■ vosti in napake pri agitaciji in prijal naše mladine v delovne brigade. Naša mladina se mora pri tem da nas od dne, ko bodo na progo prve brigade, loči le že mesec dni. ne bo dovolila, da bodo prve brigade na progo nepripravljene in nepreskrP s potrebnim materialom. Pri tem naj 111 pomagajo tudi vso ostalo množične zacije in vse ljudstvo, ki se dobro da bo z dograditvijo proge ne samo važen gospodarski problem naše nego se bo mlqdina v delu še bolj lila ter duševno in telesno učvrstila. "L. SLOVENSKA BABICA Filomena BcncS de M*! LIMA 1217. U. T. 23-3389. Buenos Zc dl k, 'lil ie ši le Sl k r: Bi k iE nf PREDLOG DRŽAVNEGA PRORAČUNA LR SLOVENIJE SPREJET Na drugi seji svojega prvega zasedanja je ljudska SKUPŠČINA ** SLOVENIJE SOGLASNO SPREJELA PREDLOG DRŽAVNEGA PRORAČUNA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 1947 dajalcem smo V letu 1946. daleč pre- I krajevnih odborov OF, vprašanje pa ie, kokosih gospodarsko dejavnost stare Ju- Uko izmed teh odborov ,e v resnici delov-goslavije. Nova, ljudska oblast je do- I nih. Slika notranjega dela v organizacijah ir; ni®' Ljubljana, 15. aprila. — Na današ-11)1 2. seji svojega prvega rednega zasedanja, ki so ji prisostvovali člani. yade LRS s predsednikom tov. Mino Grinkom na čelu, je Ljudska skupšči-OLRS razpravljala in sklepala o pred-°9U izdatkov in dohodkov državnega pr°računa LR Slovenije za proračun-s 0 sko leto 1947, s predlogom finančna zakona za državni preračun LRS 2a Proračunsko leto 1947, ter o predlo zakona o zaključnem računu LRS a proračunsko dobo od 1. julija 1945 a° 31. decembra 1945. i/ Q otvoritvi seje in po odobritvi za-isnika seje je podal poročilo odboia ^ gospodarski načrt in finance tajnik doora tov. Miha Kambič; ki je predvsem poudaril nekatere bistvene stra-1 Predloga državnega proračuna LRS a Proračunsko leto 1947. Tov. Miha ClInbič je naglasil, da je predlog dr-lavnega proračuna LRS, ki go je od-0r za gospodarski načrt in iinance °9lasno sprejel, najvestnejši rezuiial tedanjih izkustev in napornega de-av°rganov ljudske oblasti, da ta pro-cun ni upravno administrativni, poljsko fiskalni proračun, kakršne so °2naJi v bivši Jugoslaviji, temveč je r°račun celotnega našega gospodar Q- kj pomeni načrtno finansiranje in 3siguranje sredstev za izvedbo Med drugim je tudi dejal: Predlog državnega proračuna LRS za leto 1947. znaša 3.223,883.000 din; od te vsote odpade na republiški proračun 2.514,51.000 in na proračune ljudskih odborov 709,365.000 din. Glav ni del republiških izdatkov, in sicer 47.28% odpade na investicije in obnovo. Glavna sredstva republiškega finančnega fenda so torej namenjena razširjenju baze za pridobivanje novih sredstev za zadovoljitev splošnih potreb in istočasno razširjenju baze za pridobivanje še večjih finančnih sied-stsev iz proizvodnje, ki nam bodo omočila nov dvig našeg industiije in s tem utrdila pogoje za nadaljnji obči dvig blagostanja. V skladu z uvodoma navedenimi splošnimi tendencami je tudi porazdelitev republiškega proračuna med poedine resore. Naj višji izdatki sr. predvideni za ministrstvo za industrijo in rudarstvo,- in sicer 28.56%, na druge mmestu je ministrstvo za prosveto s 15.54%, kar je v popolnem skladu z nalogami, ki stoje pred namiy saj bomo lahko samo s sposobnimi, kadri in prosvetljenim ljudstvom izpolnjevali naloge, ki jih pred nas postavlja petletni plan. 10.60% odpade na socialno zaščito, v kateri so vključene polcoj- . - nine in podpore žrtvam fašističnega ^Podarskega plana. Proračun je stva-' terorja v skupnem znesku 266 milijo- kazala svojo življenjsko sposobnost in ustvarila pogoje za nadaljnji gospodarski napredek naših narodov." Nato je minister govoril o proračunskih dohodkih, o poslovanju davčnih; komisij in o davčni disciplini, o našem kreditnem sistemu itd. O vsem tern bomo v eni prihodnjih številk Slov. Glasa prinesli v izvlečku naivažnejše podatke. Nato je v razpravi o proračunu govoril tudi m'.n;ster za notranje zadeve Boris Kraigher. Za njim je gcovril minister za ljudsko zdravstvo ljudski poslanec Ahčin Marjan. V popoldanski razpravi ie prvi govoril minister za kmetijstvo in gozdo;-stvo ing. Levstik Jože. Nato so še govorili ljudski poslanci Diacci Alojz*:, Petejan Jože, Simonič Franc, Ulrik Tone, Ribič Lojze, Malešič Čiri1, Kirnove-:................. Franc, dr. Melik Anton, Božidar Jaka; 1 volJ in Reberšek Karel, ki so izjavili, do bo-1 teme .ato p’ OF na terenu ie dejansko mnogo manj po-zitivna. kakor 'pričajo številke. Terenske organizacije iif opravljajo v zadostni meri svojih nalog. Moč Osvobodilne ironte pa se presoja prav po tem, koliko znajo posamezne organizacije na terenu uresničevati naše gospodarske in politične naloge, koliko znajo no pridobitve, v koliko razumejo naloge in v konkretnih primerih uresničiti naše spioš-potrebe terena, koliko jih znajo ljudstvu približati, ga o potrebah teh nalog prepričati in jih pomagati učinkovito izvesti. Naloga sedanjih odborov OF jo, da v sosednih krajih, kjer je organizacija Osvobo-dihv fronte potrebna, organizacijo ustanovijo vse potrebno za izvolitev odbora. Kjer so dosedanji odbori šibki, nedelavni, tata je treba na široki osnovi postaviti res najboljšo ln-.ididate r nov« bodočo odbore. Napačno bi bilo in slabo bi se pripravili za volitve, če ne bi H" : :;biri kandidatov doli,. dosedanjih odborov sicU, če ne bi gledali pri go- iri uravnovešen. nov din. Na četrtem mestu so izdatki jeifl p4 li 91 ro3i — ,e poudaril nalogo da pc-ariziramo Svoj proračun, gospodai-1 kreditni plan in da zastavimo l 6- da bomo v celoti ustvarili dohod-' Predvidene v proračunu, ki jih bo-uresničili le, če bomo istočasno v Sv uresničili svoj produkcijski plan. 0,e Poročilo je zaključil z besedami a9ovali smo v krvavih borbah, a9ujemo v obnovi, zmagali bomo v spodarski izgradnji, saj nas vodijo- idi rep' pr<5 i A ol n' SaiV ilte*' a P1 eri' de'11 i & icid^ 5cst« ;roi a, •tm aj nih ,gt» j. v nadaljevanju svojega poročila je i za kmetijstvo in gozdarstvo z 9.04% ^Uc*ski poslanec Miha Kambič govoril j oziroma 227,469.000 din. Na čisto admi Posameznih razdelkih in poglavjih Predi neje °ga proračuna, kjer e podrob-označil izdatke in dohodke, ki jih doli ključku °ca proračunski predlog. — Go m neDorseK rvurtJi, huviu, ^ . .»j , , J. v . _v ., -'"Vir' kand' * :'icv dovoli na pravilen odnos, do alasovah za predloženi proračun-................................. • . „ . ...» , . 1 ' ; .'.a f-ravi/JO •. r.ner c sil na vaoi. la kritičen oi-l pre OC.J. v | trrq - -,'rcb^n tudi v tistih krauh. kjer Ko je bila razpjava o proračunske:.'.! j ' . ' . / predlogu zaključena je Ljudska skuo-jn 'h ^ • ščina prešla na glasovanje. Vsi pc | 0C!°°/0V C)\ slanci so soglasno glasovali za zakon-1 kr^!-1 p ' ski predlog v posameznostih in v ce- j v loti nakar je predsednik. Ferdo Kozak j volUl ”7” ugotovil, da je predlog zakona pro-j h!=°S“ 1;! ; računa LRS za proračunsko leto 1947 ! de.a.-cr: ,, v i rrxM skupno s predloarm finančnega zoko-na za proračunsko leto 1947. soglasno ■prejet. Predsedstvo Ljudske skupščine LRS ga bo zaradi proglasitve dostavilo Prezidiju Ljuske skupščine LR Slovenije. Sprejetje državnega proračuna LRS so navzoči poslanci pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem. "S. P." ! ijal ravni ri-.ilo-TT.j'. 'ogarn in dočnosti. kandidato tero do3e ima v ten tako reke' nQš< ta, a Politična voditeljica Ljudska fror Qvantgarda delovnega ljudstva Ko-l ^lstična partija ter iniciator naše be, naših bofbenih maršal Tito! in delovnih Ele: M sPoze finančnega ministra Zorana Poliča sla, 'nister za finance LRS ljudski po- 2eju dr? 1160 Zoran Polič, je v svojem etespo- nistracijo po vseh republiških ustanovah odpade 159,575.000 din ali 6.3% republiškega proračuna. Ta. številka nam najjasneje dokazuje, kako temeljito se je spremenila vsebina'našega proračuna in da dejansko sama administracija ni več bistvena zadeva, temveč izključno le pripomoček za izvrševanje glavnih gospodarskih nalog. Če ob tem samo bežno pogledamo na gospodarsko dejavnost v preteklem letu, moramo ugotoviti, da vsa leta stare Jugoslavije nismo gradili v Slo veniji toliko tovarn, kokor samo v letu 1946., pa naj si bodo to strojne tovarne, elektrarne ali usnjame in da ni bilo elektrificiranega v 20 letih toliko podeželja, kakor seda.i v enem samem letu. Prav tako more vsakdo ugotoviti, tudi več cest in da pri tem ni ostajale, kakor v stari Jugoslaviji, samo pri načrtih in velikih obljubah. Kljub težki prizadetosti po štiriletni vojni proti okupatorju in domačim iz- Podrobno in obširno govoril o d„l (■67Vriern proračunu Ljudske republi-‘"tfjji j6m Venije, in dejal, ''da se po svo-sestavu bistveno razlikuje od na- v ce VOLITVE V ODBORE OF Trije razlogi narekujejo volitve v odbore OF, ki jih je razpisal Izvršni odbor OF: 1. da se ustanovijo organizacije Osvobodilne fronte povsod tam. kjer jih dane3 še ni; in se čin bolj povrča aktivizacija širokih ljudskih množic; 2. da se rerganizirajo tisti odbori, ki so slabi in niso kos svojim nalogam; 3. da se na široki osnovi izvolijo v odbore OF naj bolj delavni in najbolj sposobni. Tam, kier volitev še nismo izvedli, moramo s predvo-livnimi pripravami pohiteti. Te priprave zahtevajo, da obrazložimo pomen volitev v odboru OF, da razvijemo in organiziran o propagando za vstop v OF, da izvolimo kandidatno listo za krajevni mestni odbor in okrajni pl, nuni OF, da izberemo volivno komisijo, določimo dan, kraj in čas volitav ter objasnimo način volitev, ki so taine. lotu reorganizacijo isvršena v nekaterih in r/.w.*o (». pr. več krajev \ ' odbor na vasi ne bo- .—, /- . 'j. z]:., obrtnika in ve- • v.e..»ii o; malega kmeta in 1 oU’ •'•ir rroiovo no bi predstav-' in ne bi ustrezal -j: bf ■, še r.ia-.ij pa na- ■ • : h rrjot OF v blišnji bo- tr' -i« :ire.Tja pri izbiri : 'co ožigosati neka- •> o - 'mo primere, ko . ] en:■•■.'. ki-aja e a sama družina v .ia' >’ . .1 vso poiitično delo na va3! in d: ionsko vodi vso OF. Tak primer je bil v Škocijar.u (b:v.'o no .-omeSko okrožje), kjer so bil v o.v.oi' OF pritegnjeni po večini sorodniki, ki co pti svojem delu gleda-^ li le na osebne ’ ','ak primer imamo še danes v Luk- (ok;-cj Kcmnik), kjer je mož tajnik kraje ga odbora O", žfna predsednica krajev • uga odbora AF.I, sin pa sekretar krajevna torej Vin frontna organi- azcija v roke;!; ' - A' •” ne. Kako neodločni pa so aktivisti v -aju, potrjuje dejstvo, da ta odbor podirajo že več kot polovico leta, pa ga n c morejo podreti. Sedanje priprave za volitve morajo tako v navedenih konkretnih primerih kakor tudi povsod drugod, take odbore enkrat za vselej odpraviti in postaviti rarmeriu sil, ki je v tem ali onem kraju med delavci, kmeti in obrtniki, ustrezajoči odbor, vanj pa pritegniti res delovne ljudi. Odpraviti je treba tudi take primere, kjer I so n. pr. na va3i odborniki ali celo glavni Kljub etmu, da je malo krajev, kjer še m {unkc:onarji QF delomeržneži. Kjer bosta odborov OF, je treba pred temi volitvami pripraviti vse pogoje za ustanovitev organizacije OF. Danes imamo resda nad 1650 [de skr* j ^ 3 Oti , i* mo dff K>; )lj "U tfil 10S !0H dosedanjih proračunov, ker str iUstreza nQši družbeno ekonomski 1q, ‘v1uri ’n skoraj v celoti zajema de ri03^ na VSG^ sektorjih našega go-Vu . rstva- Po svojem bistvu in sesia- j J6 'to proračun palnskega gospo- ®*va, je centralni finančni fend, i.-, rega bomo črpali sredstva za po-'Pese, • razvoj naše industrije, za dvig j ^strokovnih kadrov in s tem za s®no ustvarjanje blagostanja na' f n£3>e& ljudskih množic. V tem se tudi Ut0'/GJ1° razlikuje naš proračun o 1 irne}Qcuriov' v stari Jugoslaviji, ki so Predvsem fiskalni značaj in ta-' 0 proračunih Slovenije sploh ne stoire^o govoriti, da bi bili to sanic-111 državni proračuni." Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v vina oevoto Vabi tem potom vse cenjene rojake r.a KEGLJANJA katera se bodo vršila d as U. MAJA t. 1. v društvenih prostorih ulica Si/iibron štev. 5148.. ob 2 urah popldne in z sledečimi dobitki: 1.) Zapestna ura. 2.) Žepno pero. 3.) Ovratnica za možkega. 4.) Steklenica likerja. 5.) Vermuth. Vljudno vabi že sedaj ODBOR GP.D.S. I la.-.et ali delavec imela zaupanje v organi žalijo, ki jo vodi delomrznož, postopač, ki nujno mora živeti na račun špekulacije. Sko-ro ni okraja, ki bi ne imel v kakem kraju takega odbornika. Pri bodočih volitvah jo treba odpravti tudi tiste odbore, ki jih volivci vzdržujejo zaradi svoje popustljivosti. Všeč so jim, ker jih pri raaznih akciiah ne "nadlegujejo", ker jim pomagajo pri utajevanju živeža, odmeri davka, površini posevka itd, To so oportunisti, ki ne spadajo v odbore OF. Naloga volivcev, naloga članov Osvobodilne fronte in predvsem naloga aktivistov ie. da na volivnih sestankih pregledajo delo dosedanjih odbornikov, da jih temeljito prerešetajo in dobro, delovno ter izkušene odbornike zr.^va volvo, slabe,' nedelovno, oportunistične in špekulantske pa razkrinkajo in onemogočijo. Njihova posebna skrb naj bo iv. ‘ra dobrih, vestnih in delovnih odborov, ki bodo razumeli potrebe in naloge Fronto na vasi, v okraju, v d'5avi. Samo delovni in močni odbori Osvobodilne fronte, (Nadaljevanje na zadnji strani) POTEK 1 SLOVENSKE KONVENCIJE Kakor je bilo javljeno, se je dne 19. ir. 20. aprila vršila prva slovenska Konvencija v prostorih Gospodarskega P. Društva, ki je zbudila, kakor ie bilo pričakovati, mnogo pozornosti in komentarjev v slovenski naselbini. Bila je za nas zgodovinskega pomena, ker so se na tej Konvenciji zbrali delegati vseh slovenskih društev in organizacij, ki sestavljajo Slovenski Svet, to je osem po številu. Odveč bi bilo tukaj imenovati jih po imenu, saj so vsakemu rojaku dobro poznana naša društva, toda poleg teh sta na Konvenciji zasedali dve novo ustanovljeni skupini, ki sta izšli iz slovenske naselbino, namreč zedinjeni trgovci, pod imenom Trgovsko Združerve, ter zedinjena prvenska mladina. Kakor ie bilo že naprej pričakovali, sta obe skuri'.: s go pripomogli, da je Konver.-segla popole i uspeh. Otvoril je Konvencijo predsednik Slo-venskega Sveta tcvaiii Seino*i , pozdravil prisrtno ter povdaril va. . današnjega zasedanja, koterega bo mnogo uplival na popolno te 7 slovenskih društev. Takoj nato se je prešlo na volilo ■ predsedstva omizja. Izvoljeni so bili s večino glasov, sledeči tovariši; ?r sodnika: Emil Semolič i-. i ’ tajnika: Stane Baretto in Mirko Ščurk; zapisnikarja: Ferdo Cotič in Vinko Batagelj; tajnika za resolucije in volitve: Josip Vižintin in Rudolf Ukmar. Slov. Svet jo nato predlagal navzo čim sledeče Častno predsedstvo Konvencije: Maršal Tito, predsednik Slovenske vlade M. Marinko, Edvard Kardelj in predsednik Slovanskega Udru ženja v Argentini Pavel Šostakovsky, Dolegati so z odobravanjem sprejeli in pozdravili s ploskanjem imena častni li predsednikov. Poročilo o delovanju Slovenskega Sveta je podal tov. Baretto. Rekel je. da se je Slov. Svet ustanovil v prvi visti za koordinirati pomoč Jugoslaviji mod Slovenci. Toda slovenska naselbina je zahtevala od nas še veliko več, zato se Slovenski Svet ni mogel omejiti zgolj n« pomožno akcijo, temveč piičel je postavljati temelje za združitev društev v eno samo močno slovensko organizacijo. Poročal je obširno o uspehih Slov. Sveta o ni pozabil omeniti tudi težkoče in koliko truda in p žrtvovanja je zahtevalo od delegatov dosedanje delovanje Slovenskega Sveta. Glede našega glasila Slov. Glasa je rekel, da je bil to prvi viden uspeh Slov. Sveta ker se je doseglo združitev dveh naših listov v eno rama glasilo. Glede Odbora za jugoslovansko Primorje je rekel, da bo isti nadaljeval svojo nalogo, dokler ne pride do pravične razmejitve Primorske in Koroške. Ta odbor postane v nadalje pododbor Slov. Sveta, da se tako boljše poveže vse delovanje naše slo venske naselbine in je Slov. Svet in Odbor za Jugoslov. Primorje o tem vprašanju že prej razpravljal in je bilo od obeh strani pokazano globoko razumevanje in zato se je Konvenciji predlagalo ta korak odobri. Omenil je o združitvi trgovcev v eno samo ustanovo, ki se imenuje "Trgovsko Združenja" ter prizadevanja Slovenskega Sveta, da je do te združitve prišlo, kar je zelo razveseljiv dogodek in dober kerok za napredek naše naselbine. Nato je govoril tudi o naši mladini, ki se zaveda svoje naloge in je zadnje čose postala zelo aktivna, ir največ razveseljivo dejstvo v tem delovanju naše mludine je, da se zaveda svojega slovenskega oziroma jugoslovanskega porekla ir, da zerhteva tečaje za svoj materin jezik in da hoče pri vsem delovanju v naši slovenski naselbini kakor tudi v skupni jugoslovanski zavzeti svoje mesto in aktivno sodelovati. Ni pa pozabil omeniti tudi naše žene, ki naj bi po zgledu naše žene v do-movni, pridno sodelovala na vseh poljih skupno in enakopravno z moškimi za dobrobit in napredek naše naselbine enako kot v akciji za pomoč domovini, pri kateri se je do sedaj prav častno izkazala. Dejal je, da se je zadnjo čase tudi : strnitev vseh slovenskih naprednih sil v Argentini, po zgledu na monolitno organizacijo Osvobodilne Fronte Slovenije za povečanje uspešnoseti vašega dela za širenje demokratičnih idej in miru med narodi za boljše življenje slehernega slovenskega delovnega človeka doma in v tujini, za procvit naše Federativne Ljudske Republike Jugoslavije, za množične organizacije Osvobodilne Fronte — Viktor Stopar, Zima Vrščaj, Niko Belopavlovič. Sledili so pozdravni govori delegatov, kateri so se v vsebini svojih govorov skeraj vsi strinjali, da je združi- Pogled na delegate tekom zasedanja Konvencije. žena začela organizirati in da je že i obljubila svoje sodelovanje pri Slov.; Glasu. Sledilo je poročilo podurednška ''Slo-1 venskega Glasa", tov. Škofa, ki je ob- j razložil težkoče pri izdajanju lista, ker J primanjkujejo moči. Rekel je, da je bilo pred časom rečeno, da bo list izhajal tedensko, toda v tem slučaju bi morali urednike plačati, kor do sedaj vsi pri listu delajo 'brezplačno in žr tvujejo v ta namen svoj prosti čas in j svoj počitek. Sledila so poročila blagajnika Slov. | Sveta, tov. Batagelja; upravnika Slov. Glasa, tov. Kralja in arhivarja Slov. Sveta. tov. Kovača. Končno je podal j tudi kratko poročilo tajnik Odbora za j Jugosl. rimorje tovariš Škrbec, ki je j obrazložil delovanje tega Odbora in j to o ddneva ko se je ustanovil do da- j ne. Ob zaključku je poprosil prisotne za enominutni molk za vse padle bra- j te v borbi za svobodo. — Vsa poroči- j la so bila enoglasno sprejeta. Med časom, ko je bila voljena komisija za resolucije, je tajnik omizja tov. Ščurk prečital solidarna pisma, ki so dospela na Konvencijo. P c la g slovenskih društev in organizacij, so se pismeno ali potom brzojava oglasile tudi vse jugoslovanske in slovanske :>rgonizacije v Argentini, želeč Konvenciji mnogo uspeha. Pročitan je bil tudi brzojav od predsedstva vlade Ljudske Republike Slovenije, ki je bil burno op’avdiran. Priobčujemo ga tu v celoti: KONVENCIJI SLOVENSKIH RRUŠTEV Sim bron 5148 — BUENOS AIRES. Zahvaljujemo se Vam Vašemu dosedanjemu delu za domovino — Želimo uspeha vašim prizadevanjem za tev društev, nujna in da je že to splošna želja slovenskega organiziranega izseljeništva. Tako je bilo razvidno iz govorov posameznih delegatov, da je bila naslednja točka dnevnega reda, to je čitanje pravil skoraj odveč, kajti z odobritvijo pravil Slov. Sveta bi dosegli komaj legalnost Slovenskega Sveta pred Kolonijo, s splošno združitvijo društev pa bi Slovenski Svet zaključil svoje delo, vedno to peveda na željo naselbine. Čeprav ni bila točka o popclni zdru-1 žitvi na dnevnem redu, vendar je S.! S. imel material za diskusijo te točke | prinravljen, to je predloge vseh dru- j štev "ZA ENO DRUŠTVO IN EN SAM DOM", ki jih je v času Konvencije imela v pretresu komisija za resolucije. Ker ni bilo nobenega predloga več od strani delegatov se je pre=lo na čitanje pravil Slovenskega Sveta, tako kakor jih je pripravila komisija za resolucije. Že v začetku je bilo videti, da bo šlo precej počasi, kajti posamezna točka zahteva pojasnila, spremembe in vključitve, tako da se je prvi dan Konvencije zaključil komaj z odobritvijo šeste točke prav'1. Naslednji dan 20. aprila je predsedoval omizje tov. Anton Prijon, k’ je otvoril nadaljevanje zasedanja ob 9.30. Prešlo se je takoj na pravila, toda j že v prvih tečkah ie bila ta razprava prekinjena, ker se je uvidelo potrebo preiti v takojšnjo objektivno diskusijo za združitev. Prečitani so bili vsi predlogi, ki so jih poslala društva v ta namen. Iz teh je bilo razvidno, da se vsa društva strinjajo za splošno združitev in so celo društva kot Ljudski Oder in Gospodarsko Podporno Društvo, ki imajo svoje imetje pripravljena dati bodočemu društvu svoje imetje na razpolago. Tudi naša mladina je pod- prla misel za enosamo društvo, kajti slovenska mladina je vzgojena v drugem duhu, in čeravno pripada različnim društvom ne pozna in noče poznati nesporazumov in kapricov, katerim smo starejši več ali manj podvrženi. Lahko rečemo, da ni bila nikoli prej isražena tako jasno želja po popolni združitvi kakor na tej Konvenciji, in čeravno iz tehničnih razlogov ni bilo mogoče že tam postaviti pečat za to skupnost, je vendar Konvencija postavila prvi osnovni kamer, novi zgradbi, ki bo nov in edini dom Slovencev v Buenos Airesu. Zato smatramo, da je b'!a pametna ideja, da se je na Kon-v inciji sestavilo komisijo, ki bo študirala vse predloge v tem smislu in bo končno pripravila r.ačrt ki br diskutiran od posameznih društev. Mislimo, da bi bile obširne razprave o tej zadevi odveč, kajti, kot smo že zgoraj omenil, , kolonija sama hoče to skupnost. Tudi v sposobnost komisije ne dvomimo saj so bili zr. to voljeni vešči in spre'ni tevariši, ki bodo skupno s Slovenskim Svetom izvršili to delo. Prešlo se je takoj na čitanje imen delegatov za bodoči Slovenski Svet, katerih imena so bila označena med delegati posameznih društev. Torej bo bodoči Slovenski Svet sestavljen i- dveh zastopnikov vsakega društva, medtem ko je bil predsednik voljen taj-->•) od vseh prisot-.ih delegatov. To>a* riš Emil Semolič je bil proglašen za predsednika s T'3 glasovi. Skupaj je glctsovalo 75 delegatov. Izid volitev je bi lsprejet z burnimi aplavzi, breni sklepi Konvencije in ETA EA Ob koncu so bili prečitani sklepi Konvencije in pretresi glavnih predlogov, ki so bili enoglasno sprejeti. Tud« dva brzojava sta bila sestavljena-eden za Maršala Tita, drugi pa vlado L. R. Slovenije. Na predlog delegatov Trgovskega Združenja je bila sestavljena Slovesna izjava o združitvi, katero so podpisali vsi delegati, in katere besedilo sms objavili v prejšnji številki Slovenskega Glasa. Konvencija je izrekla popolno zaupnico Slovenskemu Svetu, za dosedanj® delovanje in se ie sklenilo, da se d° popolne združitve dela po dosedanji!* deloma potrjenih pravilih Slovenskega Sveta in po načelih Ustave istega^ Na Konvenciji so vsi delegati izrazili željo in nato se je tudi sprejel sklep, da naj vse delegacije slovenskih društev na Konferenci dne 4. i* 5. maja nastopajo ne kot zastopnik posameznih društev, pač pa kom* paktno kot zastopniki Slovencev, da pride tako do izraza naša skupnost. Ob koncu moramo omeniti, da sta Konvencijo v nedeljo obiskala tud* zastopnika jugoslovanskega poslan*' štva, g. Dalibor Jakaša in g. Dalib°r Soldatič, ki jima je družba med Slo' venci vedno draga. Oba sta v prav l0' pih govorih pozdravila zbrare delegate in se zahvalila za pomoč, kater*3 so slovenski izseljenci nudili potrebni!11 bratom v domovini in za pozrtvovcd' nost in trud katerega vlagajo v svoji*] prizadevanjih za gojitev naše stva*’ čeprav se nahajajo tako daleč matere domovine. Oba predstavnik® sta se izrazila zelo pohvalr - c Slove**' cih v domovini in da tudi v tuj’**1 dajemo zgled z našo marljivo akt*v' nostvo za pomoč domovini in za n*1' predek in dobrobit naše i/seljensk0 družine. M. Š. Siovcnski Glas Propietario: CONSEJO ESLOVENO Director: JOSE NOVINC — Administrador: METOD KItALJ PODUPItAVE SLOVENSKEGA (JLASA Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v V. Devoto: Simbron 5148. U. T. (54-1609. “Ivan Cankar’’: Ramallo 4962 — Saavedra. Ljudski Oder: Coronel Ramon Lista 5158. U. T. 50-5502. Jugoslovansko Društvo Samopomoč Slovencev: Centenera 2249. U. T. 61-1761. Slovenski Dom: San Blas 1951. U. T. 59-8667. Udruženje Svob. Jugoslavija, Slovenski odsek: Cnel. R. Lista 5158. U. T. 50-5602. ZASTOPNIKI: Za Cordobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinzon 1639. Za Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos y Horqueta. Za Lomo Negro in okolico: Golobič Marko. Za Florido in okolico: Gregorc Ivan — Lavalle 3297, Florida, F. C. dal E. Za Villa Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flores, V. Calzada. Za Villa Lugano: Josč Brišček — Beron de Astrada 6488. Za Caballito: Marija Klarič — Josč Bonifacio 663, Buenos Aires. Za Caseros in Tropez6n: Iv&n Hrovat — Lisandro Medina 1386. Za Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rectificacičn Laranaga 2235. Na Paternalu: Matevž Simčič — Warnes 2101, Buenos Aires. Buenos Aires, 2 de Mayo de 1947 No. IG PO SKLEPU KONVENCIJE MORAMO NAŠE DELO PREMIŠLJENO IZVRŠITI DO KONCA. S konvencijo naših društev smo dosegli nepričakovane uspehe. Nisrro se molili, ko smo tolikokrat povdarjali, da si naši zavedni Slovenci v Argentini žalijo skupnosti, oziroma združitve naših društev. To smo tudi na kon venciji dosegli popolnoma brez nobenih ovir. Ob ustanovitvi Slovenskega Sveta, si je ta začrtal svoje delovanje in cilje, katere mora doseči. Potrditi moramo, da so člani Slov. Sveta žrtvovali mnogo ur, oziroma večerov, da so premišljeno in pazljivo vodili zadnje case meddruštveno delovanje. Tudi priprave za konvencijo so zahtevale mnogo truda, katero so lahko izvršili le naši zastopniki društev pri Slov. Svetu, ki imajo dobro voljo do dela, skupnosti in napredka. Z združitvijo naših društev ni še rečeno, da smo že dosegli zaželjene cilje, kor združitev leži danes le na papirju. Posamezna diuštva imajo lastna zemljišča in poslopja, katerih vrednost je različna. Bomo li danes pri združitvi naleteli na ovire glede društvenih premoženj? Upamo, da ne. Posamezna društva so že pred konvencijo poslala na Slov. Svet odgovor glede združitve. V odgovorih so bili razni predlogi, a zahtev nobenih, kar pomen5 da se vsako društvo podvrže sklepu večine. Na ponudbo in po sklepu članstva posameznih društev, danes vsa premoženja pripadajo naši novi združeni organizaciji. Za to zadevo pospešiti in čimprej rešiti, je bila že n.a konvenciji ustanovljena komisija, katera ima sedaj nalogo preštudirati način kako naj se združitev izpelje in pripraviti načrt in kje naj bi bil postavljen naš bodoči skupen dom. Seveda bo ta načrt predstavljen v odobritev našim članom. Pii tem načrtu pa ne smemo naleteti na ovire, ker v te mslučaju bomo kršili našo dano besedo, porušili naše delo, razcepili našo naselbino in na tak način uničili vse naše kulturno delovanje. Danes lahko smatramo, da imamo v Buenos Airesu eno samo slovensko drušlvo. Vsak zaveden Slovenec mora postati član našega društva in ko vstopi v prostore kateregasibodi društva, lahko smatra, da se nahaja v sedežu svojega društva. Upamo, da prireditev posmeznih društev ne bomo imeli več v naprej. Slišali smo že celo, da našipevski zbori ne bodo več nastopali posamezno, ampak nastopal bo le skupen pevski zbor Slovencev in začasno pod imenom Slov. Sveta. Naša prihodnja prireditev mora biti že pod vodstvom nove edinstvene organizacije in na sporedu ne sme biti imenovano več nobeno bivše društvo. Proslavili bi s tako prireditvijo združitev naših društev, in bilo bi obenem tudi prava manifestacija zavednega slovenskega ljudstva v izseljeništvu. Kakor smo že večkrat omenili, šli bodemo v bodoče po eni skupni in pravi poti. Predvidevamo tudi, da ne bo manjkalo pri našem delu nezadovoljnežev in hujskačev, kateri bodo na vsak način skušali razcepiti našo naselbino. Mi pa že v naprej opozorimo take elemente in jim rečemo: Dovolj je, in enkrat za vselej mora biti konec vsakega hujskanja in goljufanja vseh "starih politikantov". Dolžnost vsakega člana je, da vestno nadaljuje svoje delo tudi v bodoče, a dolžnost je tudi vseh, da takoj razkrinkajo vsakega razgrajača, ki je nasprotnik naše skupnosti in napram takim "politikom", bomo v prihodnje javno nastopali. Dovolj je igranja na dve ali celo več kvart! Danes imamo pred nami v izseljeništvu odgovorne naloge, ker tudi mi hočemo iz tujine pripomoči za zgraditev močne in neodvisne F.L.RJ. Želimo konstruktivne kritike in želimo sodelovanja vseh poštenih ljudi, ker !e na tu način se bomo tudi mi tu v tujini lahko smatrali kot odbor Osvobodilne Fronte. _______________________________ JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA JE OBVESTILA SVET ZUNANJIH MINISTROV O PREPOVEDI ZBOROVANJ KOROŠKIH SLOVENCEV Moskva, IS. aprila. — Delegacija FLRJ, ki jo je Svet zunanjih ministrov pozval v Moskvo zaradi konzultacije glede pogodbe z Avstrijo, je poslala včeraj Svetu ministrov noto, v kateri ga obvešča, da so britanske okupacijske oblasti v Avstriji in avstrijske oblasti 11. aprila 1947 prepovedale koroškim Slovencem zborovanja in sestanke, na katerih prihaja do ljudskih manifestacij za priključitev k Jugoslaviji. V svoji noti navaja jugoslovanska delegacija sporočilo ki jo je prejela ob tej prepovedi od Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško. Vesti iz Organizacij Resolucije iti brzojavi s Konvencije Komisija za resolucije, icaiere načelnik je bil izvoljen potom tajnega glasovanja, je bila sestavljena iz enega polnomočnega delegata za vsako delegacijo društev, ki so se vdeležile Konvencije, je vzela v pretres vse predloge poslane od struni društev in je predložila Konvenciji v odobritev sledečo resolucijo, ki izraža v jedru želje naših organiziranih rojakov v pogledu n.a vsa vprašanja v zvezi z našim društvenim delovanjem v dobrobit naše skupnosti in splošnega napredka našega izseljenstva: RESOLUCIJA ZDRUŽITEV NAŠIH DRUŠTEV: Po prečitanju raznih predlogov društev in organizacij, se predlaga, da za dejansko združitev vseh naših društev ter organizacij se sestavi komisija iz polnomočnih delegatov izbranih na današnji Konvenciji. Se apelira na društva ter organizacije kaiere še niso tega storile, da v najkrajšem času podajo svoje mnenje glede združitve. Slovenskemu Svetu. PRIMORSKI ODBOR: Se mora priključili ter postati pododbor Slovenskega Sveta. TISK: Uvidevši da naše organizacije imctjo prednost za svoje publikacije v Slovenskem Glasu, se ista prednost da Trgovskemu Združenju, za objavo svojih publikacij. ŽENSKI POKRET: Ima ene in isle pravice; se predlaga naj se ustanovi Ženski Centralni Odbor, kateri bi bil sestavljen iz delega-tinj vseh društev ter organizacij in tako bi imel svojo organizacijo v Slovenskem Svetu. Na društva katere še nimajo ustanovljen ženski odsek, apeliramo, naj ga v najkrajšem času ustanovijo. MLADINSKI POKRET: Mladinsko gibanje zahteva, da se mora v najkrajšem času nuditi mladini vsa neobhodna sredstva, za svojo vzgojo in razvoj, kakor: šola, predavanja, telovadba in razno. POMOČ: Po vzgledu naših bratov in sester v domovini, ki darujejo svoje proste ure za novo domovino, apeliramo, da bi vsaki izseljenec daroval en delavni dan svojega zcsulžka za rekonstrukcijo naše matere domovine. Dolžost vseh društev ter organizacij je, da dejansko izvršijo dano nalogo. VSESLOVANSKA SKUPNOST Gojiti bratske odnošaje z vsemi slovanskimi organizacijami, ki so včlanit;-ne v Slovanskem Združenju (Unifn Eslava). Podpreti in širiti list "Uni$n Eslava". NAPRAM PROPALICAM IN ROTIVHI-KOM F.L.R.J. Ostro obsojamo vse izdajalce in krvnike naših narodov, ki so in bo So dospeli v južnoameriške države z namenom sejati razdor med našimi rojaki in organizacijami. Največji udar sc jim zadamo ako se dejansko združiuo v najkrajšem času. S tem tudi dokažemo, da smo na višini pojmovaria strukture progresivnega sistema F. L. R. Jugoslavije, za katerega so se borili in žrtvovali naši bratje in sestre v narodnoosvobodilnem boju pod vodstvom našega heroja TITA. SODELOVANJE: Želimo, da se mora povezati de]o-vanje z vsemi naprednimi demokratičnimi organizacijami italijanskega porekla Juiljske Krajine. Ker namen Slovenskega Sveta je, da pobiva vsa :o šovinistično gonjo, ker Slovenski Svet ima namen gojiti prijateljske odnošcje z vsemi narodi, ki se ravnajo po demokratičnih načelih enakopravnosti. KONFERENCA KOORDINACIJSKEG A ODBORA: Vse organizacije vključene v Slovenskem Svetu bodo nastopale enot: 1o pod okriljem Slovenskega Sveta na Konferenci Koordinacijskega Odbora 4. in 5. maja. BRZOJAVI Z KONVENCIJE MARŠAL TITO — BEOGRAD. Delegati zbrani v Buenos Airesu rut prvi Konvenciji slovenskih društev pošiljajo pozdrave največjemu sinu nov<> Jugoslavije Maršalu Titu, Ljudski ra oblastem in vsem narodom L. R. Jugoslavije. Predsedništvo in tajništvo. * VLADA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE _ LJUBLJANA. Delegati zbrani na prvi Konvenciji slovenskih društev v Buenos Airesu, pošiljajo pozdrave ljudskim oblasten Slovenije ob združitvi slovenske naselbine in obljubljajo pomoč pri obno- vi naše domovine. Predsedništvo in tajništvo. Jugoslovansko Društvo “Samopomoč* Slovencev” Vabi vse cenjen« rojake ljubitelje kegljanja na VELIKO TEKMO KEGLJANJA katera se bo vršila dne 25. MAJA t. 1. v društvenih prostorih ulica Centenera 2249. Začetek ob 2 popldne. Med zmagovalci se bodo razdelili za nagrado sledeči dobitki: 1.) Srajca 2.) Pulcver. 3.) Pas (Cinftnčrh plastico). 4.) Steklenica likerja. Tudi za prigrizek in pijačo bo bufiet poskrbel.; Vljudno vabi vse prijatelje tega lepega športa ODBOR. r* oias ZDRUŽENI! Bili smo prisotni na konvenciji Slovenskih društev dne 20. aprila. Dan, ki bo moral ostati v spominu vsakemu' zavednemu Slovencu, kot zgoddovinski dan naše naselbine v Buenos Airesu. Dan zdruitvo v«eh naših društev v eno samo enotno organizacijo, kjer bi ne bilo ne malih in ne velikih, ampak enaki med enakimi. Opazili smo najboljšo dobro voljo od strani vseh prisotnih delegatov za imprejsnjo in čimbaljšo združitev. Vzgled so nam že dali naši bratje v domovini, ker oni niso vprašali ne koj sem jaz in kaj si ti, marveč šli so v borbo drug ob drugem za uničiti nacifašizem in morali so preliti mnogo krvi za doseči zmege in združitev jugoslovanskih narodov in slovanstva. Kakor so jugoslovanski narodi ustanovili svojo Narodno Osvobodilno Fronto, tako srao tudi mi, 20. aprila ustanovili našo združeno fronto, za katero bomo dali vse naše moči in naše trdnjave bodo gotove, kor mi jih trebno, da nam jih nikdar nobena sila ne bomo branili 7. našo lastno krv>o če bo nebo mogla raztrgati in nas razkropiti. Zadovoljstva smo opazili na v.iph obrazih prisotnih delegatov po končani konvenciji, posebno veselje je pa bilo na naših mladinskih obrazih, ker čeravno je mladina združena in ne le slovenska, marveč vsa jugo slovanska in upamo, da bo prišel dan, ko bo tudi vsa slovanska, nas zelo veseli zd.užitev naših starejših. Tudi mi smo dali naš predlog na konvenciji, ki je bil: Želimo eno samo društvo, en sam dom, kjer bi hiio dovolj prostora in zabave, za stare in mlade; en sam močan pevski zbor, ki bi predstavljal ne le eno samo posamezno društvo, ampak celo slovensko naselbino. Potrebujemo slovenske šole, ker je med nami mnogo mladenk in mladeničev, ki ne znajo našega jezika in še oni, ki ga znamo, govorimo slabo. ker nobeden izmed na3 ni imei slovenskih šol. Slišali smo že marsikaterega očeta, ki reče: "Kako bom šel v Jugc;aivijo, ko moji otroci ne znajo govorit slovensko!" Ne bomo povpraševali kdo nosi k temu krivdo, mi ali naši starši, a jaz mislim, da krivdo nosimo vsi in zato moramo to CSnrprej popraviti. Dolžnost starišev je, da nr rn preskrbijo slovenskih tečajev, naša po, da se pridno učimo. Na žalost imamo še eno društvo, ki nima mladinskega odseka. To pa je ■nrdomaruost od strani mladine, da od: ka ne ustanovi. Apeliramo na odbor naj zehte^a od svoje mladine takojšno ustanovitev mindinokcgc' odseka. Je tudi še precej slovensk ; mladine, ki ni še pristopila v naše vroie, h toga so tudi dosti krivi nekateri Stariči, ki mesto, da bi vzpodbujali svoje sinove 1: delovanju, jim to branijo in jim rajši doovliio nahajati v druge družbe. Očetje in matere, poslušajte klic na'e organizirane mladine in pošljite vašo sinove in hčere v našo združeno fronto, saj mi smo bodočnost našega naroda in zcr*o moramo vsi pazit in delovat, da bo ta bodočnost čim lepša! SonjT Golja. TEČAJ ZA SLOVENŠČINO Kakor smo videli, že več časa vlada veliko zanimanje med našo mladino do .učenja slovenskega jezika. Mladinski odsek javlja, da ss je pričal tečaj- za slovenščino v prostorih D. K. D. Ljudski Oder, ulica Ramon Lista 5153. Kdor želi obiskovali ta tečaj naj so prijavi in vpiše. Tečaj se vrši: za otroko ob sredah in sobotah od 19 do 20 ure. Za odrasle vsak četrtek od 20 do 21 uje. Tečaj za slovenščino vodi in padueuje profesor Albert Prinčič. Priporočamo in pričakujemo, da bi tečaj-obiskovalo čimveč naše mladine. El Congreso j menil a traves de sus lemas Escribe Antonio Martinovich III POR EL ENGRANDECIMIENTO Y PROGRESO DE LA REPUBLICA ARGENTINA Gi la premisa indispensable para la re-construccičn de Vugoslavia, es un murido donde impere- la Paz, no lo es menos tra-tdndose de nuestra patria ,de adopcion, la grande y generosa Argentina. Nuestro 'interžs por el progreso de la Argentina se remonta al tiempo que el primer yugoslavo piso esta tierra. En este conglomerado de nacionalidades que se inslalaron en este suelo, ocupa un lugar destacado la colonia yugoslava, cu-yos integrantes que asciende a 80.000, es-parcidos por todo el etrritorio de la Republi- I ca desde los pozos petrolileros de Cornodo- J ro Rivadavia hasta los quebrachales del | Chaco y desde los vinedos de San Juan y Mendoza hasta la gran Capital Buenos Aires, amasan con su trabajo tesonero y cons-truotivo una parte de la riqueza argentina, de ahi que sientan el progreso de esta co-mo propio. Nosotros, los jivenes, estamos interesa-dos en que la economia argentina siga un curso ascendente, con vistas a su total in-dependencia.de las potencias imperialistas, que traban el desarrollo de una industna propia y dificultan la creaci6n de una in-dustria pesada naciorfal. Esto beneficiaria al pueblo argentino y por consiguiente a nosotros que formamos parte de 61. Debernos propiciar un intercamLio econc-mico de mds voliimen entre la Argentina y Yugoslavia sobre un piano de igualdad que beneficie mutuamente a ambos pueblos. Paralelamente al intercambio economico seria beneficioso y redundaria en un progreso cultural de ambos paises, el estable-ciiniento de una corriente literario cienti-fica que facilitaria al pueblo argentino el conocimiento de los aspeetos moraies del pueblo yugoslavo y viceversa. Luchamos junto al pueblo argentino, de-mocratico por tradici6n, para aplastar los restos del lascismo y hacer que la Argor.-tina progresista y democratica ocupe en e' concierto de las naciones el lugar que por sus meritos le corresponde. Y finalmente queremos el progreso de la Argentina como el de todas las naciones de la tierra para que. en el futuro la Humani-dad viva feliz sin privaciones en un mundo de PAZ. IV POR UNA JUVENTUD ESLAVA UNIDA Despužs de la derrota del nazismo, las naciones eslavas, que tan importante pape) desempenaron durante la guerra, se dieron a si mismas gobiernos democrdticos y po-pulares. Asi constituidas firmaron tratados de amis-tad y colaboraci6n mutua. Estos tratados tuvieron la virtud de unii a las naciones eslavas, pero no de formar un bloque con una “cortina de hieiro impe-netrable", como pretenden hacernos enten-der los imperialistas norteamericanos e ingleses. Estos tratados tuvieron otra virtud, la de que fueran los pueblos los que los ratiiica-ran con su aprobaci6n, pues los gobiernos que los firmaron, surgieron del pueblo mismo, en elecciones limpias y libres, con-trariando asi la opinion de esos mi s n: o s sectores imperialistas. La unidad tiene un lin practico inmedia*o, que es, destruii todo lo que signifique opre-sion y fascismo, como fin mediato tiene el de la cooperaci6n mutua perra lograr bien estar espiritual y material para la gran fa-milia eslava. La juventud sobre la que descar^sa el por-venir es ei mas entusiasta forjador de esa unidad, ella ha dado pruebas de elio- Por ejemplo, en la construcci6n de la Linect Ferroviaria de la Juventud en Yugoslavio, estaban presentes con sus brigadas de trabajo la juventud de todos los paises esla vos. En el Congieso de la Federaci6n Mundial j de ia Juventud Democratica estaban repre-1 sentados todos los organismos juveniles de los paises eslavos. Si pasamos a nuestro medio, es ya una J reahdad bien palpable la Uni6n Eslavfa, de la Argentina, que cuenta con nuestra adhe-sičn. Nosotros queremos mas, queremos una | juventud eslova unida en la Argentina, co- | mo dice el lema de nuestro Primer Congreso, ; y trabajaremos con ahinco para verlo reali-zado. dBajo que lema se reuniria la juventud? Ninguna bandera mejor que la que tiene Union Eslava. ''Iguales entre iguales, er.tre aqui sintetizodo el espiritu eslavo. Todos tenemos aspiraciones similares al nosotros no hov grandes ni pequenos". He igual que problemas similares, y todos so-mos partidarios de la PAZ UNIVERSAL. El camino es la unidad, la meta: pai, bionestar, prosperidad. Nuestro Primer Con-greso Juvenil tiene que transformar en reali-dad su lema: “Por una juventud eslava unida". FUE INAUGURADO EL PERIODICO MUF AL DE LA FEDERACION JUVENIL YUGOSLAVA Tal como se habia anunciado, e! Jia mior-coles 16 de abril fu6 inaugurado, en una sencilla ceremonia, el peri6dico mural de la Federacion Juvenil Yugoslava. Ai aeto, aparte de los miembros del Ccmi;6 Ejecu-tivo Coordinador concurrieron jovenes de todas las comisiones juveniles de Buenos Aires y suburbios, como asi tambien repre-sentantes de las comisiones directivas de las diversas sociedades de nuestra' coiec-tividad. Abrio el aeto el companero Petro Petkovič, secretario general de la F. J. Y., quien en b.eves palabras, y despues de saiuJar a los presentes y agradecerles la presencia, ex-preso, en pocas palabras, el sigrrbcado de! aeto y agrego: "Este aeto debe senalar el punto de partida de otros muchos aetos, čada uno de los cuales senalara In inaugura-cion de un peri6dico mural en caaa una de las comisiones adheridas a la Federa-ci6n Juvenil Yugoslava, en los ar.e se han de reflejar permanentemente la vida v aeti-vidad de las mismas." Despues del compa- nero Petkovič pronuncio el discurro inaufl* ral el companero Boris Puz, r.ocrciario * -prensa y propaganda de la Federacij quien explic6 el significado de un pt'r1"’ dico mural, mientrasc la compcriera j, Leban, previamente designada, procedia • ^ deseubrir el periodico que se haUaba ^ bierto por las banderas yugoslava y arg®9' lina, aeto, čste, que fu6 seguido por F,°' ^ longados aplausos de todos los presente3' A invitaci6n de la juventud pronunciar05 p palabras e! companero Francisco Kors11 presidonte de la Comisi6n Coordinadora & Ayuda a Yugoslavia, y el companoio AnW' p, nio Paparela, presidente de la Agrupaci®11 Vugoslavia Libre, quienes expre.:arcn su S« 2, tisfaccion por esta y otras obras similu.'®5 que reali‘za‘la juventud agrupada en ^ ] Federacidn Juvenil Yugoslava, con lo cu» se di6 por finalizado el aeto. U Listnica Uredništva si NOV KORAK NAŠE MLADINE. , Kakor smo že v zadnji številki poroči1 naša slovenska mladina se je zdiužila z3 skupno delovanje. Že smo bili naprošeni, da b: v naaefli S; glasilu odstopili eno stran, katero bo piso^ Pi in urejevala naša mladina. Z velikim veSe’ Pr Ijem sino sprejeli ta predlog in raaevoljnl’ t)< odstopimo prostor, da bo v nadalie mladit'0 Izi sama poročala o svojem delovanju. Pripof°' *tt' čamo pa. da bi bila vsa poročila in pisai.i'' V čimveč v našem slovenskem ieziku, ker na ta način bomo kaj kmalu videli dob®1 sad delovanja naše-zavedne in požrtvovalni mladine. Uredništvo. I. Udovich., S. del Estero: Prejeli V^se pismo in denar za polletno naročnito. Zemlj6' vida, katerega vprašate ga tudi mi še r*>' mamo, ko nam dospe ga že objavimo. Akp imate tam prijatelje Slovence, ki še nima;9 našega lista, pošljite nam naslov, da ga j'-"-' pošljemo na ogled. L. Pipan, C. Baigorria: Prejeli denar °- Vam že sporočimo do kdaj imate plačar.-' >.• naročnino. t' 9 F. Jamšek: Pripoznamo, da ie krivda naša, da nismo ničesar poročali, da so ju3°’ slov. žene proslavile z veliko priredit*. 8. marec. Zdi se nam pa brezpomembno, bi komaj sedaj poročali o nave ieni prirC' ditvi. ZA TISKOVNI SKLAD Romana Koradin $ 2.—. Lepa hvala! NA ZNANJE ODBOROM NAŠIH DRUŠTEV Uredništvo in uprava so na svoii redi’’ seji sklonili, da so bodo vršile redne soj® uredniškega odbora dne 10. in 25. vsake9u meseca, ob 20.30 uri. Ako pade dan nedeljo, se seja vrši zjutraj ob 9 uri. Uprava se sestane vsako drugo nedeljo v , mesecu ob 9 uri zjutraj. ^ Seje so vršijo v prostorih D. K. D. Ljudsk' 1 Oder. Naprošamo odbore naših društev, da vzamejo to na znanje in redno pošljeJc svoje zastopnike. UREDNIŠTVO in UPRAVA. Obvestilo jugoslovanskim izseljencem glede državljanstva Poslaništvo F. L. R. Jugos!avije obvešča vse Jugoslovane, kateri radi 30 letne odsotnosti izgubili jug0' slovansko državlajnstvo na podlag1 čl. 28 Zakona o državljanstvu iz lcl° 1928, da lahko spet postanejo držav* Ijani F. N. R. Jugoslavije. Treba )e' da do 5. julija t. 1. predstavijo izjavo-da želijo biti spet jugoslovanski državljani. Poslaništvo F. L. R. Jugoslavije v Buenos Airesu GENERALISIM STALIN MARŠALU TITU ob drugi obletnici podpisa pogodbe o prijateljstvo, medsebojni pomoči in povojnem sodelovanju ZSSR in FLRJ Beograd, 14. apr. — Ob drugi obletnici podpisa pogodbe o prijateljstvu, medsebojni pomoči in povojnem sodelovanju med ZSSR in FLRJ je poslal generalisifn Stalin maršalu Titu tole brzojavko: Ob drugi obletnici podpisa pogodbe o prijateljstvu, medsebojni pomoči in povojnem sodelovanju med ZSSR in FLRJ pošiljam narodom Jugoslavije in Vam osebno prijateljske pozdrave. Iskreno želim nadaljnjo krepitev prijateljstva naših narodov ter srečo in razcvit Jugoslavije. i VESTI IZ ORGANIZACi j BLAGAJNIŠKO stanje slovenskega SVETA od 27. 7. 1046 do 19. 4. ’.947. DOHODKI: Za Pomoč domivini je izročil tov. A: Blažina v imenu Trgovskega Doma v snovanju ..................... $ 1616. Naročniki bivešga Slovenskega Lista za pomoč domovini................. Prireditev Slov. Lista in Pravice •»0% čistega dobička za pomoč domovini ........................... Prireditev Slovenskega Sveta dne 28. septembra 1946 Pomoč domovini G.P.D.S. razprodaja T. Patriotičnih ... D. Samopoč Slovencev za pomoč domovini ....................... druženje Svobodna Jugosl. Slov. Odbor za razprodajo Patriotičnih Titulov ^ovenski Dom, Ženski Odsek, za razprodajo T. Patriotičnih .... 128. 347.45 1305.10 120. 979.73 $ 666.60 $ 666.60 Skupaj 5 5628.05 STROŠK!: ■saine potrebščine RAZPRODAJA TITELNEV: Franc Zajc: Jose Karara $ 25, Juan Gruzo-vin $ 25, Rudolf Mozetič $ 25, Carlos Guera $ 25. — Skupaj J 100.—. Franc Karara: Jose Oguič $ 100, Albert Uršič 50, Manuel Stepančič 50, Franc Karara 25, Slavko Škof 25, Juan Pečenko 25, Albert Lorenzutti 10, Jakob Markežič 10, — Skupaj $ 295.—. Franc Vouk: Ivan Blažina $ 100, po $ 50 Vuga Alfonz, Franc Melinc, Grao Ivančič, Anton Mamelač; po $ 25: E. Anton Rebek, Oton Turel, Lavrenc Rojic, Rudolf Primožič, Anton Klinec, Anton Zadnik, Srečko Turel, Anton Blažina, Franc Vouk; po $ 10: Ignac Zadel in Andrej Sulčič. — Skupno $ 545—. Zenski pododbor (nadaljevanje): Po $ 50. Jose Bažič, Juan P. Wiider; Po $ 25: Bernardo Šuster, Anton Zadel, Ivan Ce). Mala Sotlar, Po $ 10: Franc Mohorčič, Vincenc Štolfa, Pepca Perhovac, Štefanja Križman. Danica G .de Echeveria, Marija Vujičič, Mi-gule Strgar, Juan Gjukovič, Fani Jamšek, Al bin Antonič, Jose Samec, Bruno Komavli, Marija Tomažič, Josš C. Bavča, Elisa D. de Chiodi ir* Anton Purič. — Skupno $ 360.—. ^rireditev Slovenskega sveta ar Gen. Ljubomiru Iliču .......... r°cili Koordinacijskemu Odboru mventar Blagajni dne 19. aprila 1947 . 58.10 Parčue Patricios (nadaljevanje): 837 Z5 j Po $ 25: Ivan Sivec, Franc Mctajurc in An 20.— ton Bajt. Po $ 10: Anton Kurinčič. — Skupne. 2000 — 83.20 2629.50 $ 85, ^rr-'l Semolič Predsednik Villa Seanso: Po $ 50: Ivan Sopič, Alojz in Anton Vičič, j Vicente Pompilio, Po $ 25: Josip Rusjan. Fa-Skupaj $ 5628 .05 jblo Kariž, Ludovik Kofol, Alojz Žižmond, Jos6 _______________________Brišček, Emilio Čeh, Federico F^rfolja, Jos6 Vinko Batagelj Blagajnik Stanislav Baretto Tajnik ^druženje svobodna jugoslavija — SLOVENSKI ODBOR — GIBANJE BLAGAJNE ^45. Splošni dohodki $ 13 963.81 " V bagajni $ 5.821.65 )e •,0 0' sr* ia v- ic- Oi v- iic Xl 1945 do 30. I. 1947: J^esečni prispevki Laznice ra?prod. Bon, p0]e Koordin. Darovi ravnice Orjaki $ 11.379.50 375.50 „ 1 328.— „ 1.656 — 236 — , 2 0659 — „ 301 — J-:stine II. Kongresa jabolka (R, Negro) „ ^anje . ^'reditve _________________ „ atr'iotični titelni „ 42,— 120 — 659 — 5.689.35 7 482 — Batič, J. Enrique Slamič, Franc Princ, Josip Mučič, Josip Bambič, Maria occick, Franc Lenarčič, Juan Kariž, Angel Sajt, Josip Pez dirc, Franc Umek, Jos6 Lasič. Po $ 13: Marija in Josip Kastelic, Angel Hervatin, Josip Kastelic, Franc Marušič, Peter Vižintin, Jos6 Geq, Dora Sočič, Marija Koruza, Juan Ko mel, Anton Mirič, Alojzij Može, Emil Cotič, Franc Jelusič, Franc Petelin, Juana Ledesma, Andrej Kovačič, Petrov Dragomec, Juraj Nesitič, Ivanimir Korsul, Karel Pah, Miguel Assef, Juan Žbogar, Ivana Soči';, Franc Novak, Ludovik Trcbec, Ivan Vrabec, Josip Vra bec, Marko Djeteliq, D. Uršič, Lovrenc Gran-derc, Andrej živec, Ivan Mozetič, Emilija Goe, Franc Cerkvenik, Viktor Pejgevec, Milan Kavec, Esteban Penco, Alojzij Sulič. Skupaj J 1.015.—. °«upaj ^upni dohodki 0/vI >945 do 30. I. 1947: l0brcr 1945 sposni izdatki . $ 8.152.15 " » V blagaj. $ 5.821.65 ^akup Naša žena USTANOVITEV ŽENSKEGA MEDDRUŠTVENEGA ODBORA Kakor je bilo javljeno v predzadnji štev. Slov. Glasa, se je na pobudo istega ustanovil "Ženski meddruštveni odbor" ki je sestavljen iz sledečih tovarišic: Za G.P.D.S. Villa Devoto: Levpušček Amalija in Čebron Ljudmila; Za D. K. D. "Ljudski Oder": Hrovatin Pavla, Lozej Mimi; Za Ivan Cankar: Bažec Pepca, Bergoč Pepca; :.ill Za U. S. J. Slov. Odbor: Komavli Karmela, Kodelja Pepca. Na svoji prvi seji, dne 30. marca, si je ta odbor izvolil predsednico, tajnico in blagaj-nico ter zastopnice za Slov. Glas in sicer: Predsednica: Levpušček. Amalija; Tajnica: Pepca Kodelja; Blagajnica: Pepca Bažec. Zastopnice za Slov: Glas: Levpušček Amalija in Pepca Kodelja, Ta odbor si je začrtal pot slovenske žene v domovini. V borbi za svobodo je slov. žena postala enakopravna možu. Ima iste dolžnosti in iste pravice. Zato je dolžnost slov. žei.e v Argentini, da se tudi ona udejstvuje v vsem delovanju bodisi v kulturnem ali poli- j pravi kapitan. — pranje, krog štedilnika ali pa sedi ob postelji majhne sestrice. Pa tudi njen značaj je bil povsem navaden: enkrat graja enkrat pomiluje. Večkrat zapla-ka kadar ji Petja napravi kaj žalega. Petji je vse to postalo tako navadno, da nima nič kaj pisati o svoji materi, — Tako ni spisal naloge Naslednji dan jih obišče sosed — Heroj Sovjetskega Saveza, kapitan Manujdov. Reke! je, da gre z ženo in otroci v Dom Rude-če Armije na prireditev in jima ponudil dve vstopnici. Mati je sprva ponudbo skoraj odklonila, a videvši proseči Petjin pogled, je to sprejela. Razsvetljena dvorana se je napolnila z častniki, njih ženami In otroci; godba je svirala in vse se je živahno razgovarjalo. Na častnem mestu je sedel polkovnik in dve odlikovani ženi. Na oder stopi Petjin sosed kapitan-heroj in napravil govor. Ko je dovršil mu je ljudstvo burno vzklikalo ter mu stavilo raznovrstna vprašanja. — "Prosijo me. da govorim o hrabrosti" — ticnem. Slov. Glas nam je blagohotno odstopil prostor v listu, kjer bodemo dopisovale in se potom dopisov bolje spoznale in skupno delovale. Vsaka tovarišica, ki jo zanima bodočnost slov. žene naj napiše svojo željo, svoj predlog, svoj nasvet itd. za objavo v našem glasilu. One, katerih članke smo čitali v prejšnjih časopisih, naj se spet oprimejo dela, ker na tak nakin bo postal časopis bolj družinski kjer bo lahko vsaka čitala nekaj pristno ženskega. Pisma nasloviti na s’edeči naslov: "Ženski Meddruštveni Odbor", Ram6n Lista 5158, Capital. Pepca Kodelja, t. č. tajnica. MATI. blaga ....... $ 18.938.30 2 °Pagand. stroški nctmke ;n brzojavi p*r°^ki delegatov ^reditveni stroški in prisp. S. U. Vetlice ir. darovi azil0P otrebščine ancvanje, oprava dd°no Centr. odb. uPaj St, ariie blaagjne: dohodki izdatki UTIS IZ RAZSTAVE. Razstava slik in dokumentov, katero je organiziral "Slov. Glas" je bila za naso naselbino nekaj zelo važnega, škoda pa, dr: je bila ta nekako preveč v naglici naprav | ljena in zato po mojem mnenju nc-popolna. $ 31 337 35 $ 31.337 .35 ] Vkljub temu pc nam je nudila dokumenti „ 45 .301 ,1S ! rano sliko junaštva in trpljenja našega na-j roda, ki je z nadčloveškim naporom znal osvoboditi našo zemljo. I Čeprav dvorana je bila premajhna moru-j mo priznati, da je bilo vse nrav okusno | razpodeljeno. Tako smo imeli pr.liko videti nekaj slik še iz vojne 1914-18, za temi pa važnejše dokodke iz življenja vseh tukajsi jih naših ustanov, za temi pa raznovrstne slike naših junakov, kakor celo vrsto drugih nanašajočih se na borbo, umetnost, kulturno in politično življenje naših /tovarišev v domovini. Ker mi je znano da so naše ustanove vrlo-bile v zadnjem času mnogo knjig iz Jugoslavije bi bilo zelo dobro ako bi bile tudi te v izložbi, kakor tudi poleg slike tov. F. Štoka je manjkala tudi slika tov. Albina Kralj. Vsekakor razstava je imela uspeh m upjti je, da v bodoče se bo organizirala druga popolnejša, za katero bo treba poskrbeti, da bo trajala več časa in po možnosti ob priliki kakšnih praznikov, ko so cene voinji znižane, da tako obiščejo razstavo tudi tov. iz notranjosti dežele. Jože D- Prevedlti: Pepca Kodelja. Nekega dne je Petja pisal šolsko nalogo. Predmet je bil: "Moja mati''. Celo uro se je mučil a nikakor ni mogel priti do zaključka, kaj tako posebnega bi lahko napisal o svoji materi. Vsako jutro gre mati na delo v 'Dvorne vrnivši se domov, suče se krog korita za ' matere in ji prizade! toliko žalosti. "Pa dobro, bom govoril . , Pogled mu je švignil po dvorani.' — "Imam sosedo", — je začel kapitan — "Evdokijo Petrovno Kuznecovo . . Petja je zadrhtel, ker tako se je imenovala njegova mati. — "Že od nekdaj opazujem življenje Evdo-kije Petrovne Ona po dnevi dela v tovarni. Zvečer dovršuje domača dela. Nekoč je mnogo noči prebdela ob postelji bolnega deteta] Vem pa, da radi tega ni minul niti en dan, da bi ne izvršila svoj posel v tovarni. V času vojne je 1.500 dni in noči stala na vojni straži. Mene so počastili z imenom heroja, a jaz se klanjam pred hrabrostjo Ev-dokije Petrovne, skromne sovjetske žene, narodnjakinje naše zemlje. Predsednik je pozval Petjino mater na oder. Vsi v dvorani so se naenkrat dvignili Godba je zaigrala ko je stopila na oder. Častnik, ki je sedel zraven Petje, dregne ga v ramo in vpraša: "Dečko, zakaj plakaš?" Petja je molčal. Bal se je, da vsi v dvorani zvedo, da on do sedaj ni poznal svoje 937.90 290.30 375. -2.183.15 165.— 192 35 262 70 568 45 11 500 — $ 35 413 15 $ 35 413.15 uPni stroški .........................$ 43 565.30 $ 45.301 15 ., 43 .565 .30 Magajni..........................$ 1.735.85 C a Sil “VILLA REAL” — SEPELIOS DE CALIDAD — LUJOSOS AUTOS PARA CASAMIENTOS. de Victor M. Herrera Consulte: Avdct. FCO. BEIRO 5000 esq. Bermudez U. T. 50 - 4791 Kadar (»ošiljato zavoje v domovino in bi želeli poslati obuvalo za moške, ženske in otroke, obrnite se do naše domače tvrdke čevljev, ki ima nalašč v ta namen urezane čevlje in jih je treba doma v Evropi samo sešiti po meri. Obrnite se pismeno ali telefonicno do: Krntov KEISEII CENTENERA 1140 U. T. 60-0176 BUENOS AIRES Zagrebški Mednarodni Velesejm je zbudil veliko zaniman je OD 31 MAJA DO 9 JUNIJA Pismo iz Rihemberka Gotovi smo bili da bo odmev prireditve Zagrebškega Velesejma bil izvanreden. ali ni koli nismo pričak vali da bo zbudil toliko zanimanja, ne samo med argentinskimi trgovci in industrijalci, temveč tudi med našimi iseljenci samimi. Do sedaj je že precej veliko število potnih listov bilo viziranih za po-tcvanje v Zagreb, a vsak dan prihajajo razna pisma v isti namen. Propaganda za velesejm je dala do sedaj najboljši rezultat in načrt iste se je izpeljeval cel minuli mesec. Prvi teden meseca aprila so bili po zidovih glavnih ulic Buenos Aires prilepljeni nekoliko tisočev umetniških lepakov, kateri so se istočasno razdelili po vseh trgovskih zbornicah in turističnih agencijah. kakor tudi po naših društvih in trgovinah. Od glavnih trgovskih zbornic kakor tudi od Trgovske Borze smo prijeli prav lepe in po-voljne odgovora, katere bomo objavili v našem listu ob primerni priliki. Imajoč v vidu napore in železno voljo naših narodov eo drugega niti ni moglo priča-koti, nego samo pohvalen in dostojen odziv. Jugoslovanski narodi po osvoboditvi niso videli drugo kot razvaline na vseh straneh, vso svojo domovino okradeno, razrušeno, požga no po okupatorjih. Mostovi in železniške proge, vse industrijske tovarne porušene isto tako palače in svoje domove. Znašli so se brez orodja, strojev in brez glavnih potrebnih sredstev za obstoj: znašli so so goli in bosi, lačni in žejni. Ali pri tem tragičnem prizoru, v takem fizičnem stanju in bedi niso kljub vsemu omagali, marveč so se junaško dvignili, isto tako kot tedaj ko so z golimi rokami odšli v naše svet gozdove in hribe, in izšli iz istih najbolje oboroženi tvorec veliko armado, ki je štela 500.000 partizanov; oboroženi edino z orožjem katero ie bilo treba najprej iztrgati iz sovražnikovih lok. Isto tako danes se morejo narodi Jugoslavije pokazati pred celim svetom ne samo z državnim, jugoslovanskim sejmom, marveč z velikim mednarodnim velesejmom, da na njem pokažejo vse kar so bili zmožni in sposobni napraviti v kratkem času mira, in istočasno povabiti tudi tujce da razstavijo svoje industrijske, rudarske in poljedelske izdelke. da bi se tako bolje moglo primerjati ono kar so oni bili v stanu razstaviti. Na tem mednarodnem velesejmu bodo sodelovali vsa naša industrijska in agrarna proizvodnja, ter se bo na ta način prikazalo gospodarsko silo in moč naše države, Fede rativne Narodne Republike Jugoslavije kakor tudi napore vseh narodov za obnovo in izgraditev naše, po okupartorju vničene zemlje, vničenih industrijskih naprav in oropane poljedelske proizvodnje. Ob priliki prireditve tega velesejma »e bodo organizirale tudi kulturne prireditve, in bo na tak način ta mednarodni volesejem istočasno tudi manifectacija naše politično kulturne in gospodarsko socijalne preobrazbe, oziroma nove ureditve splošnega življenja v naši domovini F. L. R. Jugoslaviji. V resnici lahko rečemo, da je to prav srečen doogdek za vse Jugoslovane, kateremu se moramo čudit’.. To je kažipot naše velike bodočnosti in srečnega napredka; kažipot srečnejšega življenja. Za časa vojne so naši narodi izvršili t ika čudežna dejanja, za katere ne najdemo primera v zgodovini človeštva, a upajmc, in to z polnim zaupanjem, da bodo v času mira znali napraviti še več. Mate Bojanlč, Naša rojakinja Romana Koradin por. Tav čar, je prejela od svojega 16 letnega neca ka iz Brji, Rihemberk, pismo, ka'ero rede volje priobčimo v celoti. Vsebina je zolo z.!' nimiva zato, ker otrok je bil vzgojen v italijanskih šolah, kjer se jim je vceplicao faši stovski duh, a so ob svojem jasu sami spo znali, da so sinovi slovenskega naroda. Pismo se glasi: Draga teta! Tudi jaz Vam hočem pisati par vrstic in oprostite, da Vam nisem že prej pisal. Jaz se učim v Solkanu za mizarja in se imam prav dobro. Bil sem včeraj doma in čital Vašo pismo. Kor rada čitate o našem preteklem življenju Vam hočem nekaj tudi jaz o tem popisati. Borili smo se štiri krvava leta za osvoboditev naše Primorske zemlje, ki je 25 let trpela pod fašističnim jarmom. Sedaj ko smo svobodni in ki smo žrtvovali toliko najdražjih slovenskih junakov v boju za svobodo, nas hoče zahrbtni sovražnik v novčič prodati. Toda naša pest jo jeklena in kamor udari tam ae sliši. Na kratko Vam hočem pojasniti moje prvo razumevanje pravice. Hodil sem v italijansko šolo in nisem bil nič kaj priden. Prva leta me je mama kregala in učila doma slovensko čitati in pisati. Pozneje se pa mama ni več zanimala zame. le redno mo je pošiljala v šolo in mi rekla: bo že prišel čas, ko te bodo slovenski učitelii učili našega jezika. Nisem razumel kaj to pomeni, a opazil sem. da mama vedno na skrivaj či*a slovenske časopise. Ko je to delala se je naj-polala in jaz take nisem še videl. Ko so pa pričeli fašisti zaplenjati, je nekega dne mama nesla nekaj skriti. Zložila je nekaj reči v železno škatljo in na vr*u to zasula. Jaz sem bil takrat zelo radoveden in šel sem to odkopat- Zagledal sem slovenske knjige od Simona Gregorčiča in druge. Mojo radovednost sem pa mami povedal, povedal sem ji tudi kaj sem napravil in jo vprašal čemu je to skrila. Mama mi je zažu-gala naj to nikomur ne povem in rekla: pravica je danes zakopana, a ko bo konec vojne pravica vstala. Jaz sem vedno bolj mislil, kaj pomenijo besede moje mame. Večkrat sem tudi poslušal ko so kaj takega na tiehm govorili mama in tata. Mama je tudi večkrat stavila kaj v žep in rekla: to je za tovariše. Spet mi je dalo misliti, kdo da so ti tovariši in čemu morajo biti skriti. Pozneje sem tudi zvedel, da so skriti v gozdu na čavnu. Šel sem tudi v naš gozd po drva, da bi jih tam videl, pa jih ni bilo. Večkrat jo naš tata ponoči odšel in ponoči spet se vrnil. Vprašal sem mamo zakaj morajo biti ti tovariši skriti in rekla mi je: borijo se za tvojo lepšo bodočnost. Naš tata je tudi imel puško in lopo kapo z zvezdo. Zelo je bil lep naš tata. Želel sem, da bi imel tudi jaz puško, da bi se tudi jaz boril, kor spoznal sem krivico. Zavedne žene in dekleta so imele slovenske trobojnice na prsih. Tudi moja mama jo je nosila in nihče ji ni smel očitat, da je ni vredna. Jaz sem bil zelo ponosen na mojo mamo in tato. Par dni pozneje smo šli v velikem sprevodu v Rihemberk. Bilo je 100 in 100 zastav v zraku in zelo smo bili vsi srečni. Tam je na velikem odru govornik zelo lepo govoril, tako lepo, da nisem kaj takega še nikoli slišal Vsega nisem razumel, ker sem bil zelo v stiski. Slišal sem pa dobro, ko je pravil: Slava žrtvam, ki so kri prelili za svobodo naro da, smrt domačim izdajalcem! Mimo po cesti I origen en la infancia. 'L... Generalni tajnik Obveščevalnega Komiteja v Argentini. Dne 8. sept. 1943, ko nas je mama zvečer pospravljala spat smo skoro naenkrat zaslišali petje in kričanje, kakor še nikoli prej. Vedno bližje je bilo slišati in kričali so: ižvjo Primorska, živjo svoboda, smrt fašizmu! Mama je bila takoj zunaj in tudi jaz sem skočil iz postelje in zagledal vse polno ljudi. Bilo je samo vrisk in petje. Tata je klical: Marjo, pridi dol, boš videl Italijane, ki morajo proč iz naše zemlje. Ljudje so vsi šli proti slavnemu sprevodu in tudi jaz sem rje preril skozi gnečo, da vidim vsaj puško "tovarišu". Čul sem mili glas: vsi v borbo, vsi v borbo, da premagamo sovraga, da zatremo sovraga! Slavni sprevod se je pomikal proti Rihemberku. Po vasi se ie čul klic: so hodili fantje in dekleta. S puško in nahrbt niki so zelo navdušeno korakali. Opazil sem pa, da ni to pravo veselje, ker so nekateri tudi jokali. Čudno se mi je zdelo koga se bojijo, saj ni bilo več Italijanov. Nad nami je krožil zrakoplov in vsi smo se razšli. Zvedel sem takoj, da vsi grejo prostovoljno v boj, ker se spet bliža sovražnik, ki nas hoče pomoriti in nam vse požgati. Slišalo se je grmenje, da se je svet stresel in šipe so pokale. Mama je bila bleda v obrazu in nič več vesela. Tata je bil s puško vedno zunaj. Kar naenkrat ni bilo več nikjer nobene zastave. Naša mama je takoj zakopala vse kar jo bilo sumljivega. Bili so strašni trenutki. Grmenje vedno večje in bližje, zrakoplovi so krožili nizko in streljali dol. Bilo je kakor sodnji dan. Tovariši in tovarišice so tekali sem in tja bledi in potni. Kričali so: Nemci so v Rihemberku! Tik nad vasjo so ropotale strojnico in tudi čez našo hišo so brizgale krogle. Vse je bežalo, še živina brez pastirja je bežala. Ljudje so nosili živož iz hiše in tudi moja mama je odnesla kar ja mogla. Tata je bežal, a bilo je že prepozno in ni mogel več na Čaven. Mama nas je tolažila in rekla tatu naj z nami ostane v hiši. V hiši je bila tema in nobeden m vprašal po večerji. Bili smo vsi ene misli, molili emo tudi kesanje, ker pripravljeni smo bili umreti. Mama je razgrnila na oknu veliko belo rjuho. Vprašal sem jo kaj pomeni to in mi je odgovorila: to pomeni, da se podamo, ker drugače nas umorijo; podamo pa se začasno, ker borili se bodemo do končno zma ge. Polegli smo po kotih, le mama in tata sta bila na nogah. Slišal sem, ko ie mama rekla tatu: pridi, boš videl kako gori na Preserjah. Tisto grozno noč smo prestali v strahu. Ko smo drugi dan vstali, so bili žo Nemci v hiši. Bili so strašni: imeli so krog vratu patrone in velike puške. Vse kotičke v hiši so preiskali in prevrgli. Tata so od peljali. Za malo časa je že gorela tudi šola. Naše vasi niso zažgali, ker so vse moške ujeli doma. PATRONATO NACIONAL $ CIEGOS EL NISO DEBE POSEER NOCIONES DE HIGIENE OCULAR EL PATRONATO NACIONAL DE C& divulga una serie de consejos destinfl^ cuidar la vista de los peejuenos. La vista se halla expuesta a gravM gros durante toda la vida, siendo nec* )( velar por ella, desde los anos de lo ^ cia: teniendo en cuenta tal considerf el PATRONATO NACIONAL DE Cl® estima conveniente difundir un conju»‘ normas dirigidas a inculcar eleifle® 1V( nociones de higiene ocular entre los Al respeeto, es necesario tener presenl* t muchos de los malestares oculares (ju* Imj^ en crisis en la edad adulta, tuvi®^ [oje lov« 2 U\ l>Po '» Po con ’ >'o 4 Siad, e:- EL EXAMEN PERIODICO DE LA VIST Al encararse la salud ocular de los debe tenerse en cuenta la serie de jas representadas por el examen P®1 de la vista: merced a 61, el facultati^ hallarč en condiciones de deseubrir sos trastornos visuales que, deseuida1^ sus comienzos, luego pueden dar lu^ serias complicaciones. El examen d« rencia conviene practicarlo muy es] mente en la proximidad de la inicio^ las clases. Otro detalle de suma importancia relacionado con la prescripci6n de O"’ muchos padres, despužs de recetar dico anteojos para los hijos, se dese! den de la cuestičn, argumentando ^ nino, por sus pocos anos, no se b4o, condiciones de recibir los beneficio® seguidos por el facultativo. Ese de5‘ ijecj. ta. muchas veces se constituye en el Narc Nocoj Vam ne morem več pisat, ker sem zelo zaspan. Ako bodete srečno prejela to de serios trastornos visuales ya que 8' nor, librado a su propia suerte, pu1 a tener con el correr del tiempo, uno fiesta disminuci6n en el rendimiento ^ actividades diarias. Por otra parte, e' nor que comienza sus estudios en condiciones viseuales, sufrird las e9ctjc consecuencias de tan grave inconv*®* ^do\ una vez corregido el defeeto, fdcilmen1' ^Strjj, malizard su aituaci6n. lvQjO( LA POSICIOM Y LA ILUMINACION re) p, Tambi^n debt ter motivo de justifosegi preocupaci6n, la posici6n adoptada f rl2riQ] nino miontras lee o eseribe: en 1° ** ^ Por No, Qn c oyi e a pri ;,'iac •■eblc dia :ndi -sto ;c,ad< Pc rla delos casos, la carencia de un <* Ct j, oportuno, hace que el pegueno *0, hdbitos peligrosos tales como leer o e-‘ 'bi manteniendo la vista muy cerca o jos del libro o el cuaderno, en !ugarjl*kža servar la diutancia aconsejable de ^ l burr] timetros. Igualmente, es necesario ifK que el alumno haga sus deberes en ' mal o pobremente iluminados, ya ^ sjj( Jj L-j A! primer asomo de anormalidad *->■ 10 redundard en perjuicio de sus ojos. (i deseubierto en el menor, resultara ^ Wi niente llevarlo al mždico o a un 5 y pismo, Vam bom šo pisal. Povedal Vam bom i hosPitaI™°< que nadie mejor -L lacudtativo estard capacitado p t rija zavzela deželo, so bili tam aJoči Italijani še bolj nestrpni, kot J Pod Beneško republiko, ter so 'S'l* c*a )e *eta 1815 Avstrija 3 ' ifc nC^a italijanščino kot izključen ječi d ^ uPravi, na sodnijah, v šolah in ;; j,Q)e bila smatrana dežela za italijan-|' jfosi je bila obljudena, razen v mestih, skoro izključeno s ,r5 ^,a5lskim ljudstvom. Te privilegije so 3® i ^alijani cela desetletja in ni-it« lQ. Urn° leto 1848 ni prineslo Slova-lo ^ Po Istri nobenega zboljšanja. 2r°k temu nenaravnemu stanju je v tem, ker med istrskimi Hrvati i ti.. 0 domačih izobražencev; istrski li i ^«> jih dobili štirinajst, in Lahi so jim morali odstopiti dve odbomiški mesti — ,od petih. Ta devetorica, kateri sta pomagala tudi škofa Dobrila in Legat, ki sta bila člana dež. zbora, se je pogumno borila za enakopravnost hrvaščine oziroma slovenščine v Istri. Medtem ko so n. pr. na Goriškem poslanci lahko govorili v slovenščini ter so bili slovenski govori tudi protokojirani v stenografskih zapisnikih in je od 1. 18/0 vladni zastopnik otvarjal zbor v oben jezikih, so v istrskem dež. zboru dolgo s hrupom preprečevali nelaške govore. Vladni zastopnik je 1. 1887 povda-ril, da smatra cesarsko namestništvo za neupravičeno, če deželni zbor odklanja neitalijanske interpelacije. Laška večina je od 1. 1889 pustila v miru slovanske govornike, a je vedno pov-darjala, da je razpravljevalni jezik ita lijanski ter niso protokolirali nelaškm govorov. Ko je potem 1. februarja 18.J8 istrski deželni glavar prvič dal na dnevni red neitalijansko interpelacijo, je večina zagnala velik hrup, češ, d'1 so se s tem prekršile stare zgodovinske pravice. Zaradi burnih ugovorov zoper zahteve slovanskih poslancev, v katere se je vmešavala tudi nahujska , ,„M na galenia tet ,e grazila slov. podan- nuo cem, je vlada morala menjati celo kraj zborovanja iz Poreča v Pulj oziroma v Koper, da bi zagotovila miren potek zborovanj. Slovenci in Hrvatje so^se potem šele 1. 1901 udeležili sej deželnega zbora, ker jebilo uradno obvestilo o zasedanju objavljeno tudi ^ v hrvaščini. Pogajanja, ki so se vršila 1. 1910 v zadevi jezikovnega vprašanja niso dosegla uspeha; zaradi nepomirljivega in nepopustljivega stališča ital. stranke vlada ni več sklicala istrskega dež. zbora. Ljudske šole po deželi in občinske uprave, so spadale v področje posameznih deželnih uprav. V istrski deželni upravi so Italijani z vsemi razpoložljivimi sredstvi ovirali razvoj ne-laških šol. Tudi razni odloki državnih (Nadaljevanje na naslednji strani; IMAMO ŽE MED NAMI VOJNE ZLOČINCE? Vse kaže, da bo Argentina eno najglav nejših zavetišč vojnih zločincev, kateri sc i'.: Evropa ubežali zasluženi kazni. Poročajo iz daljnega Chaca, da kroilj'.' med jugoslov. nasebilno s fasistično propagando kapitan I. I. -Brojevič in p. vvcsalvn: duhovnik R. Popovič. Oba sta dospela sem s parnikom ' Filippa" v družbi okrog 100 četnikov in ustažev. To pomeni, nad 100 vojniH zločincev. aDnes krožijo govorice, da je le dn. dospel sem eden glavnih jugoslovanskih zdajaicevr in sicer vojni zločinec Ante Povelič. Go^oii se, da je Pavelič dospel sem z ponarejenimi dokumenti ali z "salvaconductom , izdur.il'. od ^trani zavezniških oblasti t Italiji. Tukajšnji časopisi poročajo, da je Pavelič slepil na tukajšnja tla v duhovniški obleki. Od zavezniških oblasti je jugoslovanska vlada zahtevala naj ji takoj izročijo vse vc-3r pa zahtevi niso ugodili, Tudi tukajšnje časopisje je obširneje poročalo, da se nahaja med narui /Utor Mussolini, sin bivšega italijanskega fašističnega diktatorja. Sprehaja se po buenosairešiiih ulicah, za-haaj v gledališča, kine in športne p^oston?. Dospel je sem neopaženo pod imenom Kar'o Botero, a so ga vseeno tukajšnji kronisti takoj izvohali in obširneje o nje,n poročali. Dobro nam je znano potom poročil iz domovine, da dospe semkaj v kratkem veliko šteevilo jugoslovanskih vojnih zločincev, med njimi tudi hrvatski vodja, izdajalec Maček. Tukajšnji časopisi povdarjajo. da ima Argentina odprta vrata vsakemu poštenemu človeku, ki ima dobro voljo do dela, a vendar, da bi ne semeli dovoliti vstopi vojnim zločincem, pač pa jih izročiti d.žavi, ki jih zahteva in kamor pripadajo. SLOVENSKA JUR1DKNA PISARIVA ODŠKODNINE — ODSLOVITVE — NEZGODE — DEDŠCINE IN VSE SODNIJSKE TRAMITACIJE Uradne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 1119 Nasproti Obelisku Piso 8- - Escritorio 823 Buenos Airos U. T. 35-6243 IŠČE SE Išče se Franc Dolenc, doma iz Laž p.i Senožečah. Išče ga žena z sinom, ki se uaheta v Evropi. Kdor bi vedel kaj o njem ir. kje se nahaja ali ako sam čita te vrstice, ss naprc-ša naj se oglasi na njegovega snrodnila: Sr. Rudolf Čebulec, calle Monteat/udd 2656, Martinez. f rQ(ii skrajno nedemokratično zverina volilnega reda. ]jw avstrijski parlament^ ki je od leta ^ štel 353 poslancev prej pa 203, so RECREO E U R O P A Pripraven za nedeljske izlete v Ticre. - Prevoz s postaje Ti>»re F.C.C.A. d.) Recrea in nazaj: S 1.— za otroke S b.60 Lastnika: BRATA ROVTAR Tigre FC CA. U. T. 749-589 Rio Carapachay oblasti so bili vsled laške zagrizenosti brez uspeha, in večina hrvatskega ljudstva je ostala do novejših dob nepismena. Poslanci v deželnem zboiu so se morali boriti za sleherno šolo in za sposobne učiteljske moči, kajti Lahi so radi vrivali tudi v hrvatske kraje laške učitelje. A poslanci so se morali boriti tudi za enakopravnost hrvatskega jezika na sodiščih in za dvojezične napise na vseh uradih ter za dvojezične tiskovine itd. V Istri se je vedno dogajalo, da so nekatere občine prepovedale slov. ali hrvatske napise (na nagrobnikih, spomenikih ali v poslovnih prostorih). Upravno sodišče je rar sodilo proti takim prepovedim^ ker niso bile v skladu a osnovnimi držav nimi zakoni. Zato so politične oblasti podobne sklepe italijanskih občin ve dno razveljavile. Ker se je višje dež. sodišče v Trstu obotavljalo izvršiti vladno odredbo glede dvojezičnih na pisov, je pravosodni minister na po sredovanje poslanca Spinčiča ponovil zahtevo, da se morajo v vseh jezikovno mešanih krajih vsi doslej samo italijanski napisi državnih uradov nadomestiti z dvojezičnimi (slovenskimi ozi roma hrvatskimi ter italijanskimi), prav tako tudi vsi uradni pečati in vse Istri. Vsi ti ljudje SO bili izvečine ita-j GORIŠKI SLOVENCI ZRO Z ZAUPANJEM reakcionarnim spletkam raznih lažnih pa' lijanskega mišljenja ter SO vsak na I BODOČNOST triotov, ki za obrabljenimi patriotskimi gesli svoj način izžernali istrskega seljaka. j skrivajo svoje protiljudske interese. Marsikaj A svoje privilegirano stališče SO hoteli , Goriški fašisti in nacionalistični nestrpne- ; 9°riški Italijan je po prvem trenutku p° ohraniti tudi svojim potomcem ter SO j: BO storili vse, kar je bilo v njihovi moči, jtriotskega navdušenja spregledal in obsoi« skusali doseči, da bi samo osebe nji- ustvarijo in poglobijo prepad med s! o v en- ! atentate in napade goriških šovinistov, ko hovega mišljenja prišle V razne uprav- ^im in italijanskim narodom, ki živita skup- :torih število se vedno bolj krči. Vsi ti razgr* ne, Sodne in diuge javne službe. i / no življenje na tem ozemlju. Kljub vsem nji-poslednje je bilo najbrž glavni VZro.< hovim atentatom, grožnjam in nasilju pa jim njihovega odpora proti hrvatsko-slo-1 to ni u8pelo> venskim zahtevam, kajti enaKopiav- j0ig0 ocj tega, odkar so slovenske in nost v uradih pomenja, da morajo ose- italijanske goričke žene poslale Zvozi itali-be v takšnih službah dobro obvladali jangkih žena v Rimu pozdrav in 8 tem doka. oba deželna jezika. In med šovmistič- zaje> ja niso 0bupaie v BVojih naporih za no vzgojenimi italijanašl takšnih^ ijuai I 2jjifjanje obeh narodov in za uresničenje ni bilo tudi se jim je zdelo ponižov-., onega bratstva, ki smo si ga postavili v program že v prvih početkih narodno osvobodilne borbe. Goriško žene so šle preko vseh no učiti se hrvaščine; medtem, ko je bilo med hrvatskimi ter slovenskimi izobraženci dovolj sposobnih moči, ki so dobro obvladali po več jezikov in seveda tudi italijanščino. Medtem ko so se v osemdesetih letih v Avstriji nekoliko resneje bavili z narodnostnim vprašanjem, si je dalmatinski seljak sam izvojeval enako-parvnost hrvatskega jezika; zagnal se je proti raznim mestnim svetom ali municipijem ter dobesedno iztiral iz njih italijansko kliko. Na ta način so prišli Split, Šibenik in še razna druga uradne tiskovine. Kljub hrupnim ita j mesta v hrvatske roke in Damlmacija lijanskim protestom in demonstraci- [ )e danes bolj hrvatska kot sama Hr- jam, pa vlada naredba ni preklicala, vendar pa ji je pod pritiskom razmer odvzela splošno obvezen značaj. Kjer so bili dvojezični uradni napisi že veljavni, tam so tudi ostali, novih pa niso napravljali. Marsikdo se bo vprašal; Odkod so imeli Lahi oziroma italijanaši v Primorju toliko borbenosti, oziroma, zakaj so imele avstrijske oblasti toliko obzirnosti do svojih laških podanikov. Tu treba pripomniti, da so naši ljudje, vsled sedanje burne dobe, nekoliko preveč površni v poznanju naše zgodovine iz polpretekle dobe in zato ne poznapjo dovolj naših narodnih borb, a ne poznajo tudi raznih političnih formacij po Evrope iz te dobe. Italija je bila članica trozveze, pri kateri sta bili tudi Avstrija in Nemčija. A kot j takšna, je Italija znala izkoristiti polo-1 žaj, ter se postavila za zaščitnico Italijanov, bivajočih po avstrijskih deželah, in če je le kdo od teh kaj zajavkal, je nastal po vsej Italiji silen hrup, kakor ga znajo napraviti samo Italijani; povrh so takšno "mučeništvo ' tudi izrabljalii za propagando po svojih deželah in drugod po svetu ter so že takrat govorili o Slovanih kot barbarih. Ta hrup pa ni ostal samo v Ita-liji( nego so ti brž protestirali pri dunajski vladi — in v Nemčiji. In kar so v Nemčiji svetovali, to so takrat v Avstriji tudi napravili. V teh dejstvih je iskati vzrok, da so bile avstrijske oblasti vedno popustljive napram italijanskim nestrpnežem, in da so v Primorju bivajoči Nemci celo pomagali Lahom ter glasovali za laške kandidate, kot se je to dogajalo v Gorici, v Trstu, v Pulju (v Poli) in drugod — kar je večalo drznost Lahov in dajalo Istri navidezno italijansko lice. Le malo avstrijskih vodilnih krogov se je zavedalo tega nenormalnega ter škodljivega stanja, ki se je končalo z italijansko napovedjo vojne Avstriji. Istrski poslanci, katere so vodili dr. Laginja, dr. Mondič, prof. Spinčič, dr. Trinajstič in drugi rodoljubi, so se borili za enakopravnost hrvatskega in slovenskega ljudstva v Istri. A te borbe so bile tudi naprednosocialnega značaja, kajti ti možje so se borili tudi proti gospodovalnim kastam v deželi, h katerim so spadali Svdalni veleposestniki, bogatejši rr :ani in ti-govci, živeči po vseh ver' naseljih v vatska. V Istri takrat niso prišli do tega, a podoben naskok so pa napravili Istrani tekom poslednje vojne. In 3 tem bo najbrž konec narodnostnim borbam v Istri. A to bo znala pravilno ocenjpevati šele bodočnost. terorističnih dejanj goriških pobalinov, ker so prepričane, da so to le izvržki italijanskega naroda. In žene se v tem niso motile. Italijanske žene so njih pozdrav sprejele z velikim veseljem ter poslale ASIŽZ svoje prisrčne pozdrave in izrazile željo po tesnejšem sodelovanju. Ta odgovor italijanskih žena dokazuje, da italijanski narod ne bo več nasedal šovinizmu po težki preizkušnji, ki jo je prestal zaradi svojih pustolovskih in zločinskih voditeljev. Ta pozdrav je v veliko pobudo goriškim ženam, saj je potrdil, da je njihova pot bila do sedaj pravilna in da bo po tej poti mogoče mirno sožitje obeh narodov. Ta zavest pa se ne utrjuje le pri ženah. Tudi v drugih organizacijah in strankah se opaža želja po sodelovanju in po ustvaritvi skupne napredne fronte, ki se bo upirala jači bodo ostali osamljeni, ker bo gorišk® ljudstvo vedno bolj spoznavalo, da bo mož»J življenje v teh obmejnih krajih le, če se bo sta Jugoslavija in Italija sporazumeli ter i1" veli v prijateljskih odnošajih. Slovensko ljudstvo je že pokazalo dovolj dobre volje, življe' nje samo pa bo odprlo oči tudi onim Italij0' nom, ki sedaj zakrknjeno stoje ob strani. Bratstvo slovenskih in italijanskih množit bo tudi v novih razmerah dejstvo, s katerio’ bodo morali računati. Zato gleda slovensko ljudstvo na Goriške15 z zaupanjem in pogumom v bodočnost, toliko bolj, ker ve, da so minuli časi, ko 8° ga lahko zatirali. Za njim namreč stoji Jug® slavija, ki ga bo podpirala in ne bo dopustila, da bi kdor koli teptal njegove pravic* "P. D.' Kr. ESistlso BEalpern Specijalist notranjih bolezni drdinira vsak dan od 16 do 20 ure San Martin 955 - 1 nad. - dep. C U. T. 32-0285 in 0829 % «> 1» 4i x <1 i* a v n i k a Sfra. Samoilovič Wr. Feliks F ulico v Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ure DON ATO ALVAREZ 2181 19 r. A. Kirselthaant 19ra. Maria Kirsehbannr DENTISTAS f.OPE DE VEGA 3382 U. T. 50-7387 H E R R E R I A HUMAR y Av. Central 3720 Calle No. 2 3720 DE O B R A MAKUC U. T. 741-4520 Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala especial para tratamientos del reumatismo y sala de Cirugia Atiened: Lunes - Miercoles y Viernes Pedir hora por teleforio Defenta 1153 U. T. 34-5319 Ferdinand Cotič Trgovina z železnino Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383 HOTEL — BAR “EL INTERNACIONAL” Udobnost za letoviščarje in družine. — Izborna hrana. — AVGUST JERKIČ lastnik COSQUlN - Prov. Cordoba Bs. Aires 954 - U. T. 73 Secci6n TUGOESLA VA Atendida por experfo personal de esla nacionalidad. B TRANSFERENCIAS DE FON DOS de Ayuda Familiar a Vugoeslavia. • CAJA DE AHORROS y CUENTAS CORRIENTES. Dos magnipcos Servicios a disposicidn de la Coleclividad Vugoes/sva. • SECCION DESCUENTOS. El Banco alenderš de inmedialo su Solicilud de Credilo. CONSULTENOS PERSONALMENTE O POR ESCR/TO TUCUMAN 462 . BUENOS , AIRES • *. •t ••• •• 'V TRGOVINA JESTVIN Oton T ur vi ANDRES LAM AS 12G5 U. T. 59-1892 JO YERI A — RELO JERI A Deslavnica in popravila ADAR’8 CARLOS PELLEGRINI 087 L PLATERIA —REGALOS Delavnica Klijenti, ki se predstavijo s tem oglasom dobijo 5 % popusta. Kadar imate opravka v Bs. Airesu n® pozabite, da boste najbolje postreženi po zmernih cenah v HOTELU "PAC1FICO” Anton IHojanovič CHARCAS 7G9 — BUENOS AIRES §iavl»inska Kovača G. ŠTAVAR & K. KALUŽA Laprida 2443 Florida, FCCA f&rujačiai^a Franc Leban WARNES 2191 Buenos Aire* Naproti postaje La Paternal Sporočam cenjeni klijenteli, da se nahaja moja radioteh-nična delavnica sedaj v ul. Cespedes 3783, vogal Aveni-da Forest (tri cuadre od prejšnjega bivališča). Spet prejšnja telef. štev. 54 - 4650 Jakob Krebelj. TRGOVINA JESTVIN Srečko Turel ★ U. T. 59-4104 TRELLES 1402 Veselje nas bode navdalo ako prišel kdaj srečni bo dan, da se bo iz cele Primorske izgnalo Italijana, ki sovražnik je nam. Krivično se k nam je prikrade) 2 obljubami začel nas slepit a nihče mu verovat ni hotel ker vemo da lažnjiv je in zvit. Pričela se dolga je sužnost svobode več bilo je ni le bič ino bič je Lah pletel da tepel je naše ljudi. Iz službe je moral uradnik učitelj v zapore odgnan nihče, ki bil je Slovenec ni smel z besedo na dan. Kar narod stoletja je zidal ie tujec podirat pričel, vsa društva vso našo kulturo Prezirat in ničit začel. Na vasi tam ogenj se dviga kaj neki le more goret? Slovenske je knjige zanetil ln plamen gre kvišku kot kres. Ljudstvo otožno zdihuje ko knjiga za knjigo gori; Pisatelj in pesnik žaluje, ^er trud se njegov vpepeli. Gladina kroži zgubljena ker knjige podučne več ni ln Peti se pesem nobena v Slovenskem jeziku ne sme. Iz Sole je vrgel naš jezik 'n notri svojega djal Učitelj otroka je tepel, ko mu revež odgovorit ni zna). žalost in skrb sta morila na naših domovih ljudi ko davek na davek nakladal )e malemu kmetu tujčin NAŠA ŽELJA Obrtnik ni mogel živeti ker niga s čim plačati b'lo prisiljenje moral po svetu za kruhom v tujo zemljo. Pričelo se je izseljevanje izpod groze bežali smo v svet a kdor moral doma je ostati je sužen bil tujih oklep. Po naši zemlji je tujec se širil in bil gospodar a njene hčere in sinovi smo vrženi bili v stran Ponašal se. je z kulturo dvatisočletno nazaj a sramotno je in čudo, da imajo analfabetov še zdaj. Ni bilo dovolj jim še plena še z Nemcem se je v vojsko zagnal požigala sta in morila da pred celim naj jih svetom bo sram. Cel svet sta hotela podjarmit lačneža tuje lasti, a poražena sta in pobita ostala brez slave in časti. Še vedno stegujejo želo in pikajo izčrpan naš rod a s časoma to bo minulo in iz naše bodo zemlje šli proč. Naš narod ne bode odjenjal ne bode na svetu miru ako zemljo, ki niemu pripada jo tujec podjarmil spet bo. Naj združi slovenski se jezik naj združi slovenska se kri naj pride že dan zaželjeni, da prost bo cel .narod verig. Pavla Premru n S j O S, F K I. A IS I r INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV /OSE BONIFACIO 663 BUENOS AIRES 8Wenska Cvetličarna “LOS ALI* E S” T. Mostar Anton .^»»virnto 4223 U. T. 51-0732 priporoča rojakom dobro znana cEVLJ ARNIČA - L. 15 K A N K O V I č 138 La Paternal ttein a i d o Weg s s er m itn MEDICO Nazca 2381 U. T. 50-28 IS PABRICA DE M O S A I C O S ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de construccion ^a. Pco. Beiro 5671 U. T. 50-5383 MEJI ANION A DELAVNICA A n favn Klinc * Tinogcrstc 4386-88 U. T. 50-5750 electricidad y PLOMERIA * JOSE RADAN ^J^aldez 1550 Buenos Aires Q V A R N A POHIŠTVA VINKO ItO«l:re 0580 RESTAURANT MIRO M E R K TJ Ž A LORIA 472 Krn]aj;ii!«a F. E O r O I, B II S A J Avda. FRANCISCO BEIRO 5380-82 U. T. 50-4542 VILLA DEVOTO LA VOZ E S L O V E IM A EDITADO POR EL CONSEJO ESLOVENO FORMADO POR TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS Pozor rojaki! PRESELITEV URADOV POSLANIŠTVA Jugoslovansko poslaništvo javlja našim ro-jakom, da so se uradi Poslaništva preselili iz dosedanjih prostorov (Avda. de Mayo 1370) v prostore Poslaništva, ulica CHAH-CAS 1705. Vsa korespondenca se mora zato od sedaj naprej pošiljati na: Cliarcas 1705. Istotam se bodo sprejemali rojaki v uradnih urah, to je: od 10 do 12 ure. vseh področjih življenja našega ljudstva." To pomeni, da mora biti OK na vasi, v mestu, v tovarnah, v podjetjih, skratka povsod, kjer se živi in dela, pobudnica aktivnosti in dela, vztrajnega obvladovanja težav, organiziranosti in čim hitrejšega tempa pri izvrševanju nalog. Delo Fronte na vasi pomeni danes stoodstotno zorati in posejali vso orno zemljo, pomeni stoodstotno uspeti z dkupom življenjskih potrebščin, pomeni vključiti vas v naš gospodarski plan, organizirati, voditi in upravljati zadruge, skrbeti za izboljšavo zemljo, skrbeti za obdelavo zemlje s stroji, da ostane več delovne sile na razpolago industriji; skratka. Osvobodilna fronta mora biti organizator vsega gospodarskega življenja na vasi. Še več! Osvobodilna fronta mora biti tudi politični organizator živjjenja na vasi. Fronta mora odkrivati perspektivo našega bodočega razvoja in napredka, biti mora tisti instrument, ki urav nava vse življenje na vasi, v mestu, na terenu sploh. Če je naloga OF taka, potem je jasno, (Nadaljevanje s 3. strani) ki bodo svoje delo opravljali iz prepričanja in zavesti, bodo kos nalogam in ciljem OF. Široka gospodarska ofenziva, ki je pred nami, terja, da smo nanjo pripravljeni, terja, dalje, da moramo istočasno zastaviti vse si le za politično mobilizacijo ljudskih množic. To se pravi, da je potrebno utrditi povsod organizacijo Osvobodilne fronte, da postavamo povsod dobre odbore, ki bodo znali voditi Fronto, ki bodo znali prikazati Fronto zakaj polagamo toliko važnost na predvoliv- GRAN FESTIVAL ESLAVO EN CORDOBA Con gran entusiasmo los Eslavos de Cordoba estdn organizando este festival ARTISTICO y CULTURAL para demostrar al Pueblo de Cordoba que la unidad Eslava es un hecho y demostrar nuestra cul-tur" Eslava. Con este fin y para dar una mayor demostracion y mas entusiasmo la C. D. del Comite Eslavo de Cordoba ha ir.vitado los representantes diplomaticos de los paises Eslavos y miembros del Comite Central de Buenos Aires. Ningun Eslavo consciente no debe faltar en esta magna Asamblea para la cua Ise invitaran las Autoridades Provinciales. El festival se realiza el dia 17 de Mayo del corriente ano. LA COMISION kot tisto organizacijo, ki v svojem programu obsega celotno našo politično, gospodarsko in družbeno stvarnost. Novi odbori morajo dati Fronti novega zaleta, dati ji morajo nove sile, nove širine, da bo poslala, kakor je rekel tovariš Kardelj: "izraz teženj in zolja osnovnih ljudskih množic, glavna motorna sila celotnega notranjega razvoja in izgradnje naše domovine. Njena naloga je ne priprave in sestanke, zakaj polagamo toliko važnost na najmanjše frontne organizacije v krajih, zakaj polagamo toliko važnos' na dobre in delovne nove odbore. Če naj bo Osvobodilna fronta povsod tam, kjer se dela, kjer se vodi delo, dajeta pomoč in po buda, kier se rešujejo vsakodnevne naloge našega gospodarskega in političnega življenja, je razumljivo, da je to mogoče le tedaj jevnih odborih in če so ti odbori dovolj močni, dovolj izkušeni in delovni. Neposredna naloga našega aktiva je, da s premišljeno agitacijo pridobi čim več novih članov OF, da s temeljitim pretresom kandidatov izbere take bodoče odbore, ki bodo kos nalogam in da čim bolj povečajo aktivizacijo ljudskih množic. Čo bodo to nalogo dobro opravili, lahko rečemo, da bomo imeli v novih odborih in ob sveži aktiv-vizaciji vseh naših delovnih množic jamstvo, da bo Osvobodilna fronta izpolnila vse naloge, ki jo čakajo v naši prvi petletki. * "S. P." EDINA SLOVENSKA ESTAVBENIK* V SAAVEDRI A N n R E J BOŽI č in SIN Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 4554-58 U. T. 70-611* vsakodnevno mobilizirati ljudske množice na £e so njeni člani organizirani v skupnih kra UMETNO STAVBENO MIZARSTVO Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ Avda. de los Tncas 5021 U. T. 51-5184 MECANICA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ y W. COX Avda. Riestra 1115 U. T„ 61-0656 Queseria y Fiambreria “LA AMERICA” de Cuero y Fernandez Avda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50 - 8563 JUGOSLOVANSKA GOSTILNA V MUNRO JANKO POL1AIC Ituzaingo 4267 MUNRO TRGOVINA JESTVIN "TRST" S. C. MIHELJ Charcas 3120 U. T. 72-4957 PRODATA SADJA IN ZELENJAVE J. TRUDEN in B. TRAMPUŽ Triunvirato 2901 RESTAVRANT “ČAVEN” IVAN LEBAN Lope de Vega 2931 Bs. Aires RESTAVRACIJA IVANČIČ RUDOLF Anasco 2622 ELEKTRIČNE INSTALACIJE G1LDO KLINEC Morlote 159__________ U. T. 59-2295 KROJ AČN IGA CIRIL PODGORNIK Tinogasta 5206 KROJAČNICA J. R. BOŽEGLAV Colocacion de Vidrios, Cristales y Espejos MOISES GERBIEZ Nazca 695 (planta baja) U. T. 63-7714 STAVBENI KOVAČ FRANC ČOHA Cnlderon 2779___________U. T. 50-6655 RADIOTEHNIK AVGUST COTIČ Excelsior 1500 U. T. 757-301 Saenz Pena, F. C. P. ZALOGA VINA FRANC KURINČIČ Garay 3910 U. T. 61-5384 SLOVENSKA GOSTILNA ALEKSIJ TREBŠE Avda. San Martin 6470 U, T. 50-5106 RAZPRODAJA KRUHA TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom Beredia 477 U. T. 51-7165 Triunvirato 2891 U. T. 54-2629 RESTAURANT "LAS ROSAS" Krogljišče in kegljišče Cnel. R. Lista 5042 Buenos Aires F I D E O S F R E S C O S de NATALIO DOMINI Bazurco 3425 U. T. 50-8913 SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espaiia 558 — J. Ingenieros — F. C. P. U. T. 757 - Santos Lugares - 271 MERCADITO "CHISPAZO" MILAN ŠIRCA Lope de Vega 2746 STAVBENI PLESKAR IN TAPETAH MARIJ MEDVEŠČEK Guevara 525 U. T. 54-0624 BAZAR "DANUBIO" D. UGLESSICH Avda. San Martin 2902 U. T. 59-083» TRGOVINA JESTVIN "PRI ČERNIČU" C. Ramon Lista 5650 - U. T. 64-1509 CASA "SOULET" Materiales de construccion Electricidad - Sanitarios - Maderas Av. F. Beiro 5682. U. T. 64-3288. Bs. As. “ALMACEN” PETER ČUČIČ Escelsior 1500 - U. T. 757-301, Saenz Pena INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R Andres Fereyra 3965 U. T. 61-2260 Buenos Aires Jehše Ehtor MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67-3621 M E R C A D O "Las Magdalenas” CARNICERIA — RAVBAR Puestos 21, 24, 25. Avda. Fco. Beiro 5276 FARMACIA "SOLEH" Servicio noeturno de urgencia Avda. Fco. Beiro 4984 U. T. 50-2079 F. HRADILAK * FIAMBRERIA — Puesto N9 8 Mercctdo "LAS MAGDALENAS" Fco. Beiro 5276 - U. T. 50 - 6990 KROJAČNICA Sianisla v Mau rič VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK T R E L L E S 2642 U. T. 59-1232 Corporaciun Medi«a "SflJIPACIlA” ZDRAV. POMOČ ZA VSE BOLEZNI Directores: Dr. A. Izaguirre, Dr. II. J. Duran y Dr. L. V. De La Puente Sprejem: pop. od 15 — 20. Ob nedeljah-praznikih: od 9 — 12. Govori se Slovenski SUIPACHA 28 Restavracija A. BENULIČ & KUSERIČ ★ Izborna hrana Zmerne cene CHORROARIN 596 Frane š4 v h ar Stavbinski podjetnik Ramon L. Falcon 6371 U. T. 64-3084 ROJAKI V ROSARIO IN PROV. SANTA FE Če potrebujete uradne prevode vaši*1 krstnih, poročnih in drugih listin, obf' nite se na našega prevajalca (TradtiC' tor Publico Judicial) SAN LORENZO 937 Rosario TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali! Se priporoča A I !j «“ i* t II o 11 a* si H* DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires RESTAURACIJA “PRI S K O D N I K U” Ifroglišče in Keglišče Jožef šlufdnik Anasco 2652 U. T. 59-899’ CORTINAS ENROLLABLIiS de MADE^ COMPOSTURAS EN GENERAL CALDERON 2851. Bs. As. U. T. 50