leto vi.
1.junija 1953
ŠTEV.118
;	■	ČEZ ATLANTIK
3	Svet in tudi Slovence je zanimalo pričkanje čez Atlantik,za katere=
? ga sta dala povod v angleškem parlamentu gg.Churchill in Attlee. Zadnji se je nekoliko kritično izražal o Ameriki in zaradi nepopolnih poročil s 'takoj vzbudil ostre, malo upravičene odgovor e, zlasti senator ja'McCarthyja ki je znan po preganjanju komunistov,kjer so in kjer jih ni.Ponovile so se stare obtožbe,da Anglija ne ^odpira dovolj Amerike proti Sovjetom, da ^isli na nov München in hoče pomiriti Sovjete s popuščanjem ter da trgu= 5e z Rdečo Kitajsko.Obnovijeni klic,naj Amerika "gre na svoje" je znan še iz velike razprave okrog gen.MacArthurja.Mnogi Amerikanci mislijo, da bi le večja sila,odkrit nastop proti Ki ta jski,žagotovila mir; oviranje Evropcev,ki prav malo pomagajo v korejski vojni,se jim zdi neumno.Drugi Amerikanci pa pravijo,da je Kitajska prevelika za hitro zmago; razširitev vojne bi sprožila hujšo uničevanje brc;* izgleda' na uspeh.Takega mnenja so tudi v Evropi.Zdi se jim,da si Sovjeti ne morejo želeti nič boljšega, kot da se Amerika do vratu pogrezne v kitajsko blato in kri,da se izčrpa 2a ceno malovrednih kitajskih življenj na Vzhodu, tako da bo Zapad - Ev= ^opa s svojo kulturo in predvsem važno industrijo - brez obrambe kot zre la hrpška padel rdečim v naročje.To ne bi bilo usodno le za Evropo,ker bi pomenilo uničenje, ampak nevarno tudi za Ameriko.Nedvomni strokovnjak gen.Eisenhower je večkrat poučil nekatere Amerikance, ki računajo, da bi se sama Amerika mogla braniti s svojimi letalskimi silami in atomskimi, bombami,da je očuvanje Zap.Evrope bistveno važno.
Še bolj kot zunanji položaj;, pa je zapleten notranji 'in tem manj Vmljiv tujcem,tostran ali onstran morja. Prezident Eisenhower še ni raz= vil jasne politične linije; očitajo mu,da je preveč pod vplivi tudi naj= bolj skrajnih Republikancev,katerih ne teži skrb za vladanje in se češto obnašajo neodgovorno. Angleški notranji pojavi so nam bolj umljivi,a po baznih slovenskih Časopisih sodeč, španska vas ljudem izven Anglije.Ere■= stavno temeljno izhodišče za razumevanje je dvojno: opozicija ni vlado, in - posameznik ni stranka. Po izvirnem pomenu je opozicija zato,da kri= Üzira vse delo vlade,Tudi nima do prihodnjih volitev nobenih skrbi vla= äanja.Zato more biti g,Attlee bolj oster in manj zadržan kot ministri;ta ko j bi pa oblekel rokavice-m strogo pazil na besede,če bi prišel na o= blast. Za posameznike, skrajne levi arj o in porajajoče se politike, je Amerika•poosebljenje kapitalističnega izkoriščevanja,ki ni nič boljše od komunističnega tlačenj a.Tako ob' * cvanj o Amerike je poceni in ker je Arne Fika naravno in nenote Angliji ros prevzela vodstvo Zapada,je med Angleži Pač nekaj zavisti,ki mu nastavlja všosa.
Zapletenost notranjega odnosa ao skupne fronte proti komunizmu je v Vseh državah velika,a treba j; um: stevati notranja naprezanja in zanima= Aja. Zaradi neuravnovešenosti j a,pr, glas Francije slabši,kot bi ji morda pripadal. Močna Amerika se mora premagovati in ozirati zdaj na strah in prepir med Ivanci je in Nemčijo, zdaj na italijanske volitve,pa spet angleško trmoglavo st .Kako na:t se briga za take malenkosti, če je svet v vprašanju? A prizadetim se zde problemi zelo pomembni. Nam n.pr« Trst ni samo neljuba luknja v verigi obrambe.
Če hoče biti Amerika zvesta svojim načelom,ne sme vsiljevati svoje Volje,ker se potem ne bori za svoboden svet; ne sme iti na svoje,ker bi bilo tudi pogubno zanjo in ker se spet ne bi borila za svobodni svet.
^er je sama svobodna, m bo preprečevala posameznikom,da izražajo nevo= l.in; onstran oceana in na tej strani bodo še naprej padale pikre na ra '=•
v""" V/,
IM

čun ameriških bossov. Pametni ljudje bodo vedeli,da je to v svobodni dru žbi neizogibno, da pa je rešitev za vse skupaj le v zvezi in sodelovanju«
Kot "svetovni državljani" moramo svobodni Slovenci to dejstvo bolje upoštevati. Kot Slovenci, rojeni na tistem malem kosu zemlje, ki nam po* meni ve5 kot drugi kosi sveta, pa imamo svoje težave. Jasno je, da se drugi zanje ne bodo zanimali, če se sami ne bomo. Svet je velik in naša vprašanja so majhna, čeprav za nas najvažnejša. To so Slovenci pod Titom in,Slovenci pod tujci. Nevarna razvada se je razpasla, da polagamo svojo usodo povsem tujim silam v naročje, Češ, Amerika nas bo že rešila,Jugo s slavija pa bo svobodna,kadar bodo A merikanci hoteli. Ta nevarna navada pomeni prvič nedelavnost, zanašanje na delo drugega. Pa smo videli, da se drugi, močnejši, Če le more ne meni za neprijetne malenkosti. Treba se je uveljaviti, treba je te "malenkosti" napraviti važne. Sicer bomo, drugič, na lepem zapazili, da smo prezrti, da politika Amerike ni polici ka naših lokalnih interesov, ker teh Amerika niti ne pozna niti ne opazi« Sledilo bo razočaranje in obup,češ, kaj moremo mi mali reveži,saj nas A' metika noče osvoboditi. Ta pa nas ne bo hotela osvohoditi,če se ne bomo hoteli sami in če ne bomo zelo krepko in zelo vztrajno izražali te svoje volje.
LAPODJI SPEV
Kot sklepamo po veselem razpoloženju našega obmejnega tiska in po po' ^ ročilu iz Trsta, objavljenem na naslednji strani, polagajo tržaški in go . riški Slovenci vse prevelike nade na Titovo izjavo v Slavonskem brodu 1'* ^ maja, da Trsta ne da, Če bi to bilo odvisno samo od njega. Kajti zadeva je v tem, da Trst ni odvisen samo od Tita, da Zapad pritiska nanj glede neposrednih razgovorov,ki Titu ne prijajo, in da pri pogajanjih Titove roke ne bodo povsem proste niti ne Čiste. Pomembno je,da je Tito^govoril i o etničnih mejah,njegov zunanji tajnik pa nekaj dni kasneje o možnosti revizije mirovne pogodbe in o koridorju,ki v vsakem primeru vrača Trst Italiji.
Zelo napak je podcenjevati Babiča, kot ga zdaj obmejni Slovenci, in_ se naivno spraševati, v čigavem imenu je govoril.Njegove besede niso bile izrečene ob črni kavi v kavarni Slon, ampak je bil od svojih predpo - | stavljenih kot izvedenec in dobro poznan v Trstu (torej tudi pri Lahih)^ poslan na kongres Fronte prav v Ljubljano, da na najbolj občutljivi ki jugoslovanskega javnega mnenja potipa in ga počasi pripravi na možncs izgube tržaškega ozemlja. Tudi ni brez pooblastila pisaril isti Babič prav v "Primorski dnevnik",ki izhaja v Trstu, in prav na "proletarski praznik" l.maja. Pred nosom imajo Tržačani komunistični sistem in osem let ga že opazujejo, pa zgleda, da še niso spoznali, da se tam brez ns^ črta ali ukaza od zgoraj ne zgodi ničesar pri^določanju politike. Babic® niso "razkrinkali" kot varanega zakonca Djuriča na komunističnem kongref su v Zagrebu, ki je izgovoril izven programa. Zapomniti si je treba tudi kongresno resolucijo slovenske Fronte, ki je v bistvu potrdila, kar je Babič govoril in obsodila "nacionalistične tendence" med manjšinami.
Titov govor v Slavonskem Brodu je kot vse kaže njegov labodji spev nad temeljito zavoženo in bedasto zunanjonpolitiko. Pred^zunanjim svete111 naj bi le ojačal njegovo stališče, da bi lahko zahteval čim več,da reši tako vsaj nekaj drobtin. Sovjeti res še niso rekli svoje besede glede^ Trsta in kot smo zadnjič zapisali, utegne biti ves problem odraz splošnih odnosov med Vzhodom in Zapadom. A računanje na Sovjete je dvomljive vrednosti. Prepričani smo lahko, da jih Zapad ne bo z veseljem poslušal in da bo storil vse, da jih ne spusti k Jadranu. Tito in Italija bosta glavni osebi pri igri okrog Trsta.Italija je skozi zadnja leta krepila svoje stališče.Tito se je zaletel,ga polomil,se umikal^in danes že govo^ ri o vračanju mest cone B.Kdor se zanaša nanj,da bo rešil Svobodno ozem-
lje, se bo bridko razočaral.
KLIC TRIGLAVA 53,Bucks Hill,Chapel End, Nuneaton,Warwickshire
Naši zaključki so trpki in z boleči^ no jih pišemo,a bolje je ljudem pove^ dati vso zgodbo,da ne bi kasneje ob spoznanju iz upanja padli v obup in odpadli kot Slovenci.
Izhaja l.in 3.ponedeljek v mesecu.
TOVARIŠ TITO TOLAŽI TRST
(Iz Trsta, 27.maja 1953)
n?v '*'n v G°rici se je pred dobrim tednom po prvomajskem grmenju aradr Babičeve zatajitve Svobodnega tržaškega ozemlja spet zjasnilo.Ba= ■fca sta poleg Slovenske demokratske zveze na občnem zboru 3.maja obsodi= juvtudi Skupina neodvisnih Slovencev,ki ne ve, "v čigavem imenu" je Ba = ic podal znano izjavo, in Slovenska krščanska socialna zveza,ki obžalu= Je, . da se je mogel najti Slovenec, ki se odreče pridobitvam, zagotovi j enim J mirovni pogodbi tržaškim Slovencem". Odbor Krščanske zveze,ki ji tajni vn	znan^-po simpatijah do titovske Jugoslavij e, je'izja=
Vi ■? ostane Svobodno tržaško ozemlje bistveni del zvezinega programa,-iadala je precejšnja zaskrbljenost, da bo Tito na hitro prepustil Trst oneno Lahom. "Vse te domneve so pa odpadle-z zadnjim Titovim govorom n	em .	* j® olajšano zapisala tukajšnja DEMOKRACIJA.Ka j ti
v.Tito...je pristal na.samostojno tržaško ozemlje,ki naj bi ga vodil verner,imenovan od štirih znanih velesil", kot je veselo oznanjal go = r.lski KATOLIŠKI GLArS.	J 6	.
Trije tedni so minuli med Babičevim in Titovim govorom; prinesli'so orazum o dunavski plovbi med Jugoslavijo in Rumunijo ter razgovor jugo ovanskega odpravnika poslov v Möksvi z Molotovim,kar pripravlja vzpo = tavitev normalnih odnošajev med obema državama. Na italijanskem volil = em bojišču je g.De Gasperi izjavil,da zavisi rešitev tržaškega spora sa o od Tita; ta mu je odgovoril,da Italija Trsta nikdar ne bo dobila,če o to odvisno od njegove volje, in da Jugoslovani ne morejo "odstopiti centimetra svoje zemlje". Spet je Tito ponudil razgovore glede Trs= in sicer na osnovi,kot jo predvideva mirovna pogodba (svobodno ozemlje) < Pavna podlagi lanskega jugoslovanskega predloga o kondominiju.Ni pa ^ključi], etnične rešitve vprašanja (torej delitve?), vendar je zahteval Postevanje gospodarskih činiteljev.
slf1 . Italijanski premier se je pred tremi dnevi v Vittorio Veneto spet , liceval na tristransko izjavo iz leta 1948 in zavrnil Titove predloge.
S da.^e "danes^bodočnost italijanskega Trsta izven diskusije.Danes ali
^dtri je Trst naš.Kar nas^skrbi, ni Trst, ampak tista italijanska mesta obali (Istre) in pravična rešitev zanja." Da na jadranskem vprašanju isi "mir Evrope", je vsekakor namenil zapadnim ušesom.
Včerajšnja izjava državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča a tiskovni konferenci je v znaku popuščanja. Ob ponovljeni želji po ne= posrednih razgovorih.med Jugoslavijo in Italijo je dejal, da prva ne bi ^ aPr°tovala reviziji italijanske mirovne pogodbe, toda ne verjame,da tre v^tno obstoje objektivni pogoji za kaj takega. Spustil je še enega golob sa: Jugoslavija bi mogla odstopiti obalna mesta v coni B Italiji (tu je islil Koper,Piran'in Ižolo),če bi za to dobila iz cone A Skedenj in Žav oije ter koridor.do jugoslovanskega ozemlja. Po tej zamisli bi Trst z stalo cono A pripadel seveda Italiji. Današnja iz.java rimslcega zunanje= ^i^inistrstva pa zavrača to kombinaerjo, češ da bi prej vedla do kon =
U. tov kot do konstruktivnega sodelovanja, vendar pa napoveduje zadovo;
I • ,	mO " '-s	* * f;; y v	J- v-*- A A v_/ V VA mV J v/	V V.
^divo rešitev za pomorski promet Slovenije; vtis je, da je bila tu miš' _ Jena svobodna jugoslovanska cona v tržaški luki, podobno kot je v Solunu. , Kaže, da bodo po italijanskih parlamentarnih volitvah (7. junija)vra= a odprta za razgovore. .
^Ha povratku iz Londona,kjer poleg Jilasa in Dapceviča zastopa Jugo = javijo na kronanju kraljice Eliza= se bo Koča Popovič 29. junija 'u iavil na Dunaju.Tam bo z avstrij = ^imi oblastmi razgovarjal o sloven q i narodni manjšini na Koroškem in Vrnitvi jugoslovanskega premoženja Avstriji.
+ Vladimir Dedi j er, zunarj apolitični šef bivše Fronte,vidi v sklepih So cialistične internacionale glede Ju goslavije(KT 117) smisel vzdrževa = nja direktnega povezovanja sociali= stičnih strank z jugoslovansko Soči alistično zvezo. Poleg uradnega obi ska g.elementa Attleeja, je napovedal privatni obisk g.Bevana in žene.
51 SLOGA, A NE ZA VSAKO CENO*
Ni še dolgo tega, ko nas je zboraška ISKRA žagotavljala,da ne misli odgovarjati na razne emigrantske napade,ki so bili usmerjeni na Zbor«Sre, di maja pa se je tudi ona končno spustila s parnasovske višine, odkoder je delila moralne in politične nauke na levo in desno. Priznala je,da ni so uspeli njeni napori za ostvaritev enotne antikomunistične fronte v e= migraciji, četudi je zaradi tega visokega cilja Sprehajala preko svojih osebnih interesov in se ni ozirala na iznašanja laži proti njej, niti ne na blatenj e,žalitve in klevete’ .Da ne bi molk na vse to bil smatran kot tiho priznanje njihove "slabosti", ISKRA odslej na vse to ne bo več zapi rola oči. Kajti, dasi "smo želeli in želimo slogo in edinost protikomuni stov, vendar ne za vsako ceno, nikakor ne slogo in edinost ž ničvredneži ne z nečisto vestjo in z grehom", ker to ne bi predstavljalo moč protiko munistov. "Vsi smo smrtniki, in zato smo nagnjeni h grehom in napakam." Ko se je ISKRA prizadevala za edinost emigracije, je vseskozi predpostaV Ijala, naj bi si vsak prizadeval samega sebe poboljšati; obžaluje,da tes ga "jezika naša emigracija ni mogla ali ni hotela razumeti". Zato se bos do zboraši odslej prilagodili okolici in se~bodo pogosto ozrli na prilik ke v emigraciji, obenem pa bodo pisali tudsebi in pokazali, "da imajo čisto vest, da se ne bo jijo...nobenega poštenega sodišča za celo svoje delo v preteklosti".
Ta žboraška sprememba me ni iznenadila. Skozi vrsto emigrantskih let niso v svojih prizadevanjih za enotno protikomunistično fronto nö= šli niti ene^skupine, ki bi hotela delati z njimi. Mnoge so upravičeno ali neupravičeno predvideval e,da se bo Zbor kot dobro organizirana in do neke mere fanatična skupina slejkoprej m en ali drug način polastil vodstva in izrabil situacijo, v kateri bi manj udarni in šibkeje- povezani partnerji po vsej logiki igrali drugo violino. Drugi se spet niso hoteli "kompromitirati" pred zapadnim svetom, če bi sodelovali s skupino, ki je veljala in še velja za totalitarno. "Demokracija" je bila prej in slej tista kulisa, s katero so se krile druge politične skupine,pa čeprav je mnogim prav demokracija v preteklosti bila zelo neljub ali pa zelo tuj sistem; tudi takrat jim je služila mnogokrat samo za kuliso. Dalje so zboraši vzbujali strah kot integralni Jugoslovani, kar ostajajo kljub njihovemu kasnemu spoznanju, da je federacija najmanj, kar je potrebno, da bi Jugoslavija sploh obstala. Medvojna okupacijska politika zborašev je predvsem zadeva, ki je neposredno zadevala Srbe; od njih v tem poglö^ du tudi v glavnem lete puščice.
V isti številki začenja ISKRA tudi že razlagati svojo "preteklost in sedanjost". Izhaja pa iz netočne predpostavke, da je od organizacije Bojevnikov 'vzvalovljena’ Slovenija v celoti pristopila k Zboru (1934)*
To bojevniško gibanje so sestavljali ljudje različnih političnih prepri čanj in samo del je ostal v političnem Zboru,kar so pokazale že volitve naslednje leto. Iz.doslednega rojalističnega stališča izhajajo seveda tudi trditve o krivdi le kraljeve okolice, predpostavljajoč, da kralj sa vsa svoja početja ni bil odgovoren. Vsekakor tvegano stališče.	(ps)
NADŠKOF IN PATRIARH (Dopis)
V zadnjem pariškem RADIKALU svari urednik,g.Trivunac,pred nekakšno versko vojno, do katere bi mogla pripeljati polemika glede kardinala Stepinca. V dolgem članku nedvomno poskuša popraviti nesrečne vtise,ki jih je povzročilo pisanje dr.Branka Miljuša v istem listu, o čemer ste pisali v KLICU TRIGLAVA 2.marca. Toda kljub umerjenim izvajanjem ne za= vrača navedb,ki so bile prej priobčene. Pač pa bi želel speljati nepri= jetno zadevo na stranski tir, se pri tem posluži Slovencev in izreče nekaj toplih besed na njihov račun in na račun njihovega jugoslovanstva. Obsoja posplosevanj e,ki bi vodilo do prepirov.A prav sam'RADIKAL je posplošil nekaj mesecev preje, ko je bedasto novoletno brzojavko djakov= skega škofa dr.Akšamoviča objavil s kričečim naslovom,ki zaboli slehernega katoliško čutečega Hrvata:"Hrvatski episkopat pozdravlja Tita."
(Zaključek na str.6.)
URONAKJ'E T MGLIJI (Od našega, dopisnika)
Britanski lev se je ponosno iztegoval in naznanjal: "Pol sveta razu tte angleščino!" .Zraven njega se je vzpenjal enorpg in poredno pripominjal: "A nihče ne razume Angležev!" Tako so predstavili ti dve kraljevski zve rini iz Britanskega grba na londonski razšt'avi za pasa festivala pred dvema letoma. Zdaj, ko se je približalo kronanje arigleške kral jice, opažaš, da sta.imeli prav.
V Londonu'se zbirajo odličniki z vseh strani sveta. Prihajajo obi = skovalci, ki so plačali težke denarce, da bodo dolge ure sedeli na trdih Sedežih, morda v dežju, da bi videli kronanjski sphevod. Pred množicami, j ki se bodo drenjale na pločnikih, se bodo v sprevodu^vrstili vojaki .v pi ; sanih uniformah,' v grozovitih kučmah,.v srednjeveških oblekah, s sulica= toi in helebardami, v oklepih in na konjih. Vse je tako veselo nerabno za Vojskovanje. Nič modernih, u.činkpivltih, razbijalnih orožij, zloveščih^
I iankov in topov. Kaj bi tisto! Prilika je slovesna, vesela ih pravljična: ’ v zlati kočiji se bo mlada kraljica peljala h kronanju v starodavno West Biinstrsko'' opatije.
Medtem ko bo svet gledal v London na sijajno predstavo- bodo Angle Ži po mestih, in vaseh praznovali vsak po svoje. Kajti da.n bo državni pr a ■Znik— in teh v Angliji ni veliko: vsakih 10 let morda eden. Za primer Y2emimo našo vas, ki je pravzaprav predmestje nevelikegš'mesta,katero 5e spet skoraj le predmestje bližnjega velemesta. Naša v.as se ne da usira kovati od take soseske; sama ha svoje priredi lastno slavje. Imeli bomo sPrevod z zgodovinskimi prizori na avtomobilih; potem bodo športne igre, kot tek v vrečah'in dirka z jajcem v žlici. Vmes bodo otroci,ki so dpbi= ki .vsak svojo kronanjsko skodelico, jahali vsak enkrat, zastonj na malem konjiču in lizali občinski sladoled, stari,ljudje pa bodo dobili vsak po Matijo, .čaja. Nihče ne ve, koliko piva bo popitega na ta dan. Slavje, bo Zaključeno zvečer z rajanjem na trati. Na žalost ne bodo.npekli vola na Eažnju kot ponekod; pač pa bodo na hribu kurili kres. Peči celega vola. ta ražnju ni majhna reč. Meso je na karte,zato je treba Prehranjevalnemu Ministrstvu dokazati, da spada vol v krajevno tradicijo,predno da dovo = tlenje. In potem manjka ljudi z izkušnjami, Ali ste kdaj pekli vola? ■
Občina je okrasila glavno cesto, s trakovi malih zastavic, a pri okra Sevanju se je izkazala zasebna podjetnost. Zastave,trakovi, krone, slike So po’trgovinah, tovarnah in, hišah. Trgovine ao nekaj posebnega.Vse,kar Prodajajo, je kronanjsko. Kruh je zavit v^papir v narodnih b'aryah.Opazil Sem tudi kronanjske čevlje in kronanjske ženske hlačke. Zastavice in.za= stave so vseh barv; prevladujejo .seveda modra,bela in rdeča in Zvezni Janko ti so, kajpak, častno zastopani, vseh oblik in velikosti. Ne vem, Zakaj se pravi britanski zastavi Union Jack, kar ne pomeni hič drugega kot Zvezni Janko. Nastala je iz združenih zastav Anglije,Škotske in Wa= lesa - zato "zvezni"; a zakaj Janko? Kdo - ve? Kdo razume Angleže? Sami Sebe? Kaj še! Veselo razobešajo zastave in trakove, kombinirajo jugoslo= Vansko, hrvaško, slovensko, srbsko, poljsko in kaj vem kakšno še zastavo, komu je mar? Da je le pisano, da le frfota. Čimbolj so bajte razdrapane, - tiste male, stare, sajaste, zanikrne delavske hiše, ki se^drže, vse e= a.ake, druga druge v dolgih vrstah - tembolj so kričeče okinčane. Nobene= ga ukaza ni bilo: "Na državni praznik naj hišni posestniki izobesi jo_za= ■Stave." Ne! Ta dežela je svobodna. In kraljico kronajo.le enkrat v ziv=
1 jen ju.	Go.d Save the Queeni _ B0g givi kraljico!
+
"S poskusi in napakami in z vztrajanjem skozi .stoletja^smo iznašli zelo dober načrt. Takole: Kraljica ne more napraviti nič narobe.Sla bi svetovalci morejo biti zamenjani,kolikorkrat ljudje žele uporabiti svoje pravice za ta namen. Izgubimo bitko - in parlament vrže
vlado. Dobimo bitko - in množice vzklikajo kraljici."
Sir Winston Churchill, na slavnostnem kosilu 27.5.53-
SOLUNSKI PROCES
Solunski proces, na katerem je Lilo 1.1917- devet oLsojenih na smrt, V T,l1:ovl Jugoslaviji. Vrhovno sodišče Srbije je naročilo po °^nov9 bazenskega postopka, ki naj razčisti vprašanje krivde •	T0 e	®° 3° 'takrat sodili. Taka je posledica preiskave, ki jo
mn	uaroexl Rankovic, ko mu je neki Todor Mihailovič' poslal pismo,ki
ustreljeni Vulovic pisal^pred smrtjo. V njem je izjavljal,da je e olzen m da je o atentatu prvič slišal šele med sodno razpravo. Dve
?Jw-nS*tefa Pi0CfSf’. kl.sta še živis sta letos pred bitoljskim sodiščem izjavm, da sta bili prisiljeni h krivemu pričevanju, ker so jima v vo = jaškem zaporu tedaj grozili z ustrelitvijo.
Ziv jesamo še eden od tedanjih obtožencev - Rado je Lazič. Med prvo svetovno vojno ,1.1917., so sodili v Solunu "črnorokcem", obtoženim, da so poskusalr napravit! atentat na srbskega regenta Aleksandra in pripravlja lidrzavm prevrat. Devet jih je bilo obsojenih na smrt.Zaradi razsodbe ..
sjega sodisca in amnestije so bili kasneje ustreljeni trije, general = P°lko,vnik -Djfagutin Dimitrijevič-Apis, major Ljubomir Vulovic' in Ra de Malobabrc, ostalim pa je bila kazen znižana na dolgoletno robijo. Že xamrat so se pojavljale govorice, da s procesom ni bilo- vse v redu.tem = vec da se je izvršil po naročilu regenta in srbske vlade, V resnici so i imeli dovolj vzrokov, da bi se želeli odkrižati "črne roke", ki je i= grala temno in krvavo vlogo. 29.maj a 1903 so zarotniki ubili srbskega S• ? Aleksandra Obrenoviča in na prestol postavili Karadjordjevic'e.Za= rad! tega balkanskega' dejanja so nastopile zunanjepolitične težave. In oficirska zarotniška družba si je pridobila na dvoru vpliv, ki j e mlade= mu regentu pac zrastel cez glavo. Prav ti isti zarotniki so bili posprav Ijeni na^solunskem procesu. Po komunističnih zaključkih naj bi bil pro = ces naročen od regenta Aleksandra in Nikole Pašiča,ministrskega predsed= niha, a izpeljala sta ga poveljnik kraljeve garde polkovnik Peter Živko= vic in tedanji srbski notranji minister Ljubo Jovanovič.
^ bani s°' v Jugoslaviji izdali knjigo "Diktatura kralja Aleksandra" v prevodu iz f ranco šcme( Par iz 1933), v kateri Svetozar Pribičevič dokazuje monSm bile	PoataknDene* Komunisti obnavljajo proces z jasnim na=
posebno08	umaze0° monarhijo na splošno in Karadjordjeviče še
, . Kolikšna ironija,da bo sodni postopek obnavljalo takšno pravosodje, ki moracim vec doprinesti jačanju in razvoju pridobitev narodne revolu cije,socialistične izgradnje narodne oblasti," kot je to razlagal leto poprej pred CK KPJ isti Rankovič,ki je naročil preiskavo procesa. Sodili bodo tisti sodniki, za katere je Rankovič tedaj priznal, da "niso sodili po pravici: naši organi so izvrševali nasilja..."	(ds)
Nadškof in patriarh (zaključek s 4.strani)
• ''^•SJePinac se je prav najbolj pregrešil z izvestnimi svojimi nede= janja., nadaljuje g.Trivunac in ugotavlja, da je po pravnem pojmovanju tu di molk.včasih kaznivo dejanje.Ta ugotovitev je videti na prvi pogled si cer logična, toda nepopolna.Nadškofa namreč ni mogoče soditi samo zaradi njegovega "molka('.Soditi ga je treba po vsem, kar je storil dobrega in sla bega,in tudi kolikor je molčal.Soditi je treba celega Stepinca.Po lastni logiki bi moral RADIKAL obsoditi potem tudi pok.patriarha Gavrila,ki se je iz emigracije vrnil v Beograd in tam pred svetom molčal o zlobnem re= zimu.ioda stem bi mu storili verjetno hudo krivico,kaj ti'že se kaže,da je bil patriarh prav zaradi svoje prisotnosti in zaradi molka uspešnejši in.potrebnej si v drugih stvareh.Podobno velja za msgr.Stepinca:vse okoli seine in vsa dejstva je treba upoštevati preden moremo delati zaključke.
Groza me.je,kako malo čuta za pravico ima "svobodni" srbski tisk,ki vestno sledi komunističnemu tožilcu ali pa razglaša sodbo na osnovi nepo polnih zaključkov: tako je nadškof "izdajalec,kolaborater" itd.Bo ta "s\o bodm tisk nadaljeval s takšno prakso tudi po osvobojenju domovine?Obe= ta se nam lepa justica,če bodo sodne procese pripravljali časopisi v svo jih redakcijah.
SLOVENSKE STRANKE - BOJ ZA MEJE (Dopis iz Strasbourga)
Slovenski zgodovinar in olan Svobodne mednarodne akademije za zna * nost in literaturo, g.Pran Erjavec, se je mudil od 4.do 6.maja v“Stras = bcmrgu.Na povabilo jugoslovanske skupine v Kolegiju svobodne Evrope je Predaval o dveh temah iz slovenske politične preteklosti in narodne pro= blematike .
V	slovenščini je govoril študentom o nastanku slovenskih strank in 0 njihovem'razvoju do devetdesetih let devetnajstega stoletja. V tem pr= vem, vestno dokumentiranem predavanju je podal natančno in stvarno anali 2o našega političnega življenja preden so se izoblikovale stranke v ožjem Pomenu besede.V nekaj stavkih ni mogoče poročati o vsem bogatem in pogo= sto izvirnem gradivu,ki mu je služilo za kritičen oris staroslovenske in ^ladoslovenske politike in nerazveseljive kronike naših narodnih progra= ^ov v habsburški monarhiji. Predavatelj je poudarjal presenetljivo na = sprotje med civilizacijsko naprednostjo Slovencev in pomanjkanjem jasne Politične orientacije in volje. Usodno za slovensko narodno utrditev do današnjih dni se zdi nepristranskemu raziskovalcu, da se je slovenska po •'•itična diferenciacija izvedla skoraj izključno po ideoloških vidikih; za ^adi ekskluzivnega nazorskega strankarstva prave vsenarodne politike sko £aj nismo^pozh&li, dasi je bila ogroženi Sloveniji tolikokrat potrebna, •^okoliščino pripisuje g.Erjavec predvsem vplivu avstrijsko-nemške poli tične atmosfere. Predavanje je odprlo zanimive aspekte naše politične p?e teklosti,ki je bila doslej obdelana pretežno samo s sredstvi književnega 2godovinarja,
V	svojem drugem predavanju je obravnaval g.Fran Erjavec - to pot’v srbohrvaščini - boj za slovenske zahodne in severne meje po prvi svetov=
vojni. Njegova podoba tragičnih- dogodkov,ki so odtrgali eno tretjino Prebivalstva in ozemlja od slovenskega narodnega telesa,je bila preprič= rjiva, pretresljiva in plastična. Predavatelj je najprej svaril pred ste žilnimi rekriminacijami na račun Srbov in tedanje kraljevine SHS.Medna » ^ođni položaj, kakršnega so ustvarili zlasti londonski pakt in poročila '^ilsonovih ekspertov v Avstriji, nam je bil skrajno neugoden.Slovenske ze ^lje nista prodajala ne Pašič ne Trumbid. Med domačimi faktorji nosi naj ^sejo odgovornost za neuspehe na Koroškem tedanja ljubljanska vlada,ki je predajala "vvilsonskim" iluzijam in ki je pokazala neodpustljivo di Plomatsko in organizatorično nesposobnost. G.Erjavec je precizno opisal ^cijo in historične zasluge prvega slovenskega generala Rudolfa Maistra; u^di na Koroškem bi bili njegovi uspehi večji in trajnejši, ako ga ne bi “ila ovirala v njegovih iniciativah osrednja slovenska vlada v Ljubljani. Mimogrede je omenil,da temu jasno mislečemu in energičnemu Slovencu, ne “hgoslavija ne Slovenci niso znali biti hvaležni. Morda pomembnejše po *= bledice kot se navadno sodi, je imela po predavateljevem mnenju pogumna hkrati nekoliko ribniška pobuda srbskega majorja Švabica,ki je s peš= !rico srbskih vojnih ujetnikov ustavil zasedanje slovenske zemlje po Ita= Pijanih; verjetno je namreč, da so le-ti skušali priti do Zidanega mosta. j^Pričo odloČilnosti, ki jo je pripisoval maršal Foeh vojaški okupaciji, bi Hio reševanj e'slovenske zahodne me j e,jeseniškega trikotnika itd. še ve= Hko težje, ako bi bila imela Italija de facto v rokah v tistih dneh vso Hanjsko.
Po koncu Erjavčevih predavanj jugoslovanskim študentom Kolegija svo Hđne Evrope se je razvila zanimiva in neprisiljena diskusij a.Na neko ^Prašanje o prihodnosti jugoslovanske skupnosti po padcu komunistične Hktature, je predavatelj'odgovoril, da se mu zdi obnova Jugoslavije kakr "ho smo poznali pred vojno nemogoča; razmišljanje o zgodovinski^in zem=
(■jopisni usodi naših narodov pa da ga navaja k mnenju in prepričanju, da .°do Slovenci,Hrvati in Srbi po osvoboditvi našli v federaciji svobodnih Južnoslovanskih narodov najvišjo mogočo stopnjo neodvisnosti^in varnosti.
Predavanja g.Frana Erjavca v Strasbourgu so imela zaslužen uspeh.0= Hnem so nam znova potrdila, da imamo v njem političnega zgodovinarja,od katerega si lahko še veliko obetamo.
Javno mnenje
Združenje borcev: G.urednik! Dopis= nik g,D.H.je verjetno bil na sestan kih "Združenja borcev. K.J.V?na ka terem so. bili sami Srbi.Seveda šoti delali in govorili,kar jih najbolj zanima.Čeprav bi v Združenju bili sa mi Srbi,to ne znači,da nimajo pravi ce do naziva "jugoslovanski",saj so bili borci jugo slovanske,ne pa srb= ske vojske.Tudi društvo samih Slo = vencev se more nazivati jugoslovan= sko,če se tako počutijo.Zakaj ne bi Srbi mogli biti istočasno dobri Sr= bi in Jugoslovani? Pristop v Združe nje Slovencem in Hrvatom ni zabra = njen, toda na vstop jiih ni mogoče pri siliti.Zanimivo je,da pri 650 čla = nih v Italiji precej Slovencev.V u= pravi za Italijo so Slovenci dr.Pr. Blatnik,dr.V.Bučar,Lovro Treo,Stan= ko Šenčur,Vinko Levstik in Anton Čer ne.	V. A. P.
"Puhli demokrati": G .urednik .'Resolu cijsko "dopolnilo" organizacij-skli cateljev londonskega sabora je še v toliko bolj vsiljeno,ker je tam bi= lo največ članov gen.Damijanovičeve ga "Udruženja" in Ljotičevega "Zbo= ra".Ti dve skupini nista sklifiali sabora.Tako je bilo dopolnilo manj= šine vsiljeno veliki večini. J.
Kapitulacij a: G.urednik! Ne morem se iznebiti vtisa,ko sem prebral u= vodnik "Trst" (KT 117),da ste v po= gledu: Trsta kapitulirali.Za list,ki je vztrajno branil slovenske pravi*= ce na tej točki Evrope,je to vseka= kor porazno.	S.J.
(V nepristranskem podajanju dejstev in izvajanju zaključkov še ni kapi tulacij e.Naše načelno stališče gle de Trsta ni s tem nič spremenjeno. Nespametno pa bi bilo,zapirati oči , pred de j stvi, četudi so trpka.Ur .Ki)
Kultura na vlaku: G.urednik! V odli čnem članku o slovenskih železnicah bi lahko še bolj poudarili,da komu=
CVETKA IZ DOMAČEGA LOGA
"Z novo zvezno ustavo,ki je doseda njo PLR .Jugoslavijo dejansko spreme nila v unitaristično in centralisti Čno,velesrbsko pobarvano komunistič no vojaško diktaturo,je Slovenija tudi na papirju izgubila značaj zve zne države..."
Slovenska država,20.marca 1953*
nisti zdaj žanjejo,kar so sqmi se= jali.Kar se je Janezek učil,to Ja= nez zna.Podobno se bo nekoč otepa= lo komunistom'v Vzhodni Nemči jijkjer' zdaj učitelji vodijo bande svojih učencev pri oskrunjevanju protesta ntskih cerkva.To šo sami zdaj ozna čili kot "spontano demonstracijo"*
Z-t.
OBRAT NA KMETIH
V Jugoslaviji so preobrnili novo kmečko politiko, ki je pomenila olaj šanje pritiska na kmete in razpuš,. Čanje zadrug,a je "zmedla tovariše" kot je pisal Tito.Žagotavljal je, da niso šli nazaj,temveč so le sku šali popraviti,kar so prej "v enem zaletu skušali preskočiti",da bi dosegli izhodišče,iz katerega bo lažje preobraziti vas. Toda tovari ši se niso dali potolažiti s sami-mi besedami5 vlada je morala poskočiti na novo izhodišč e.Izdala je zakon,po katerem bodo smeli imeti kmetje samo še 10 hektarov obdelovane zemlje namesto 30 ha,kot dose daj.Ostanek bo "odkupljen" za "socialistični sektor".Dogajalo se je namreč,da so večji kmetje v svojih mi posestvi izstopali iz zadrug,na kar je ostala zadruga z ljudmi brez zemlje.A med temi ljudmi je bilo več tovarišev kot med kmeti.Pri sprejemanju zakona v skupščini se je dogodilo nekaj nezaslišanega.Po slanec dr.Moskovljevid se je drznil navajati prejšnje ministrske izja=? ve in glasovati proti.
ZA TO SO SE BORILI
Ženske,med njimi šestnajstletna dekleta,opravi ja jo v rudniku Zabu^ kovica pri Celju dela,"ki bi jih težko zmogel tudi močan moški".Za*1 poslene so v zunanjih obratih,zia^ sti separaciji, izpostavl-jene vetri) dežju in mrazu.Pod kapitaLizmom bito. predstavljalo kričeč primer i^ rahljanja in v zapadnih državah po seže vmes zakonodaja.Pod socializU mom pa premišljajo,da bi morda bi^ lo dobro oceniti delovna mesta ko1 primerna ali neprimerna za žene,bo da boje se,da ne bi "zapostavljal* žene v proizvodnji".
N ARO CN IMA: le tno 24/ -, č e tr tl e t no^