izha]a vsaki torek in »oboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Credni&tvo »e nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor )e naslavljati pis ma. Hefranki?ana pl»ma se ne sprejemajo, enako se ne nvftžujejo pisma brez podpisa. Rokopisl dopisov se nc rračajo / | -^—-^ ___ .Mil j^fl^^i^^^^ ^^B^^i^^^. i^^^^^^^^^^k ^flfl^B jsBw^^Etok. -flU^^H ^^^^H ^uhhv ^^^^H ^^H^^B hb| flHi^Bf I^kBBI Js^^^H mv ^^B^b TELEFON it. 201. .ttorlea* itane na leto 10 K, za pol leta 5 K, it fetrt leta 2 50 Upravniitvo se nahaja v „Narodni Tiskarni', ulica Vetturini It. 9. Za o^ltse se plačuje od tveierostolpat petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. Ponameene Itevilke sUnejo 8 vin. in se prodajajo y «urnih gorilkih trafikah. Št. 8#. V Gorici, v torek dne 31. oktot>ra 1911, Leto XIII Ljudsko štefje v Gorici. (Piše državni poslanec Josip^Fon). Pred seboj imaino podatl^ ljudske- ga Stetja iz leta 1890, 1900 in 1910. -- U r n d n e podatke seve, to se pravi številke, katere je n a š e I goriški ma- gistrat. V pojasnjenje niorani povedati, da ne štejem rubrikc »navzočc prebival- stvo«. V to rubriko spadajo namreč vsi ljudjc. ki so bili M. dcccmbra v Oorici, bodisi stalno, bodisi sumo zaeasno, mo- rda samo za en dan, in tako tudi ino- zemci n .pr. -italijanski, ogrski, nemški državni podaniki. Za nas je važna driiga rubrika, namree »domače avstrijsko prebival- stvo«. Kakor se pa vštejejo v prvo rubri- ko vsi navzoči ljudjc, tako se ne všte- icjo v drugo rubriko oni, tudi stalni pre- bivalei (ionce, ki so bili slučajno odsot- ni dne 31. dcccmbra. Samo iz te rubrike se da toraj po- sneti razmerjc prebivalstva glede tako- zvancga »občcvalnegu jezika«. tiradni podatki v š t c v § i vojakc. kažejo te-lc številke: Leta 1890: Navzoče prebivalstvo 2.1.5M ljudi; Ncmccv (ti so povsod prvi na vrsti!) 2618. Slovcncev 4060, Italijanov 14.028. lzpustil sem ncznatno Stevilo pre- bivalcev dniisriii narodnosti. I.eta 1900: Navzoče prebivalstvo: 25.43.? ljudi: Neniccv 27W, Slovcncev 4.7 5 4, Italijanov '16.112. I.eta 1910: Navzočc prebivalstvo: 29.2S2ljudi: Nemccv 3275. Slovcncev 7.624. Italijanov 17.948. Ako se te stevilkc primerja je zna- čilno malcnkostno naraseanje Neniccv od leta 1890 1900 za 142 ljudi in potein v Ictu 1910 ncrazumljivo inajhcn prira- stek za 495 prebivalcev. Nadalje je poudarjati jako poeasno naraščanje Italijanov (leta 1900 za 1184 in leta 1910 za 1836 ljudi). SI oven ci pa konstantno naprc- dujemo: 4060, 4754, 7024. Kdor je več let stalno bival v Oo- rici, ni mogel biti v dvotnu, da je bilo število Slovencev vedno, ob vsaketn štetju potvorjeno. Ravno tako tudi Nemcev, samo v drugem pogledu. Ako se riamreč pomisli, koliko Nemcev je priraslo vsled otvoritve no- ve želcznice, bi se moralo domnevati, da jih je mgogo več kakor jih je bilo naštetih. Saj si tcga pojava ne moremo dru- gače tolniačiti, kakor da so magistra- tovci v prejsnjih letih stisnili kolikor mogoče Slovencev med Nemce, samo da je bilo manj Slovencev. Ko so pa videii, da to n j i m prav za prav nič ne koristi, ker vkljub efektivnemu nara- ščanju percentualno nazadujejo, so se letos premislili in so Slovence raje sebi pripisali, nego bi jih darovali Nemcem. Trdno prepričanje, da se povodorn Uudskega štetja godijo falzifikacije na debelo, je porodilo srečno misel, da se je sestavil med goriškimi Slovenci poseben o d b o r, ki naj bi skrbel zato, da se izvede ljudsko štetje č i s t o in pošteno, tako da pridemo enkrat do pravi In ega rezultata. Odbor je delal neumorno skozi inrs&e in mesece; skoraj vsaki teden je irnll sejo in njegovo delovanje je bilo vsesp)zi plodonosno. Ker sem bil predsednik tetiiu odbo- ru, bi se zdelo, kakor da uganjam sa- mohvalo; ako pa pokažem na dva vsake niu vidna vspclia: privat no š t c - t j e S I o v e n c e v in v zvezi s tern u i* a d na r c v i z i j a magistratovske- ga I j u d s k e g a š t e t j a,bo moral vsakdo priznati, da zasluži omenjeni odbor vso pohvalo goriških Slovencev. In ne v zadnji vrsti za to, da je rnogoCno vzdramil med Slovenci n a- rodn o z a v e s t. Pa ne samo odbor, vsi S I o - v c n c i so storili svojo dolžnost. Ponosni sineino biti na nase ljudi: povabljeni ali ne pnvabljeni, trumoina so hiteli na glavarstvo, da so se pre- pričali, ali so bili vpisani od magistrata za Slovence. Nad vse zanimivo je v e d c n j e I t a I i j a n o v v tej stvari. Ko je rnagi- strat po svoje dovrsil štetje, je po- slal vse stevne pole n aravnosi centralni stutistični komisiji na Ou- n a j namesto, kakor je predpisano, na- iiicstništvu v Trst. (lospodje so si mi- slili. da na tak načiii preprečijo, da bi namestnistvo. ki pozna naše razmere, upogledalo pole in staknilo na prvi po- gled ogroninc falsifikacije. Naravnost otrocje! ^ Sevcda so potem velike kište tega papirja roinale z Ihinaja v Trst. Ko je bila odrejena rcvizija po gla- varstvu. so se delali nekaj casa. kakor da o tern nie ne vedo. V mestnem starešinstvu se niso u- pali o reviziji niCesar crhniti. In vendar so v prejšnjih časih gro- rncli proti Slovcncem in proti vladi že za prav inalenkostnc stvari. Da! Slaba vest! »Corrierc Friulano« pa je te dni prinesel kar dva prav nesramna članka. V prvern pozivlja Italijane. naj Kre- do na glavarstvo sc prepričat, da-li so vpisani kakor Italijani. Ne bodimo šalobarde! Namen je prevcč prozorcn: Italijani naj gredo po- gledat. ne kako so o n i vpisani. ampak kako so vpisani njibovi h I a p c i, de- k le i. t. d. hrugi clanek pa ostudno blati slo- venskc dekle: * primerja jili s trogloditi (to so bili ljudjc. ki so še stanovali v Uiknjah po skalah); odreka jim razinv in pravi, da so zgolj le stroj, ali reciino živina; pozivlja nadalje ital. gospodi- nje, naj jih odslove. Bojkot toraj?! Rad bi kaj nato odgovoril, toda ne; saj se p o š t e n i m goriškini ltalijanoui taka pisava tudi gnjusi. Revizija ljndskega štetja je sedaj končana. Naši listi poročajo, da se je na glavarstvu naštelo črez 3000 Slo- vencev vcč kakor na magistratu. Ako je to res, potem znaša število ljudi, ki »občujejo slovenski«, v. Qorici okolu 11.000. To uradno število pomeni nič ma- nje kakor, daje Italijanov prav malo črez polovico domačega prebivalstva; sodim, da je Italijanov 53%, Slovencev in Nemcev pa 47%. Ako pa vpoštevamo, da imamo še vedno nezavednih ali pa odvisnih in za to bojazljivih Slovencev, ki »obču- jejo« italijanski ali nemški, potem lahko trdimo z gotovostjo, da v Oorici ni n i t i p o I o v i c a italijanske narod- mosti, marveč, da ravno Slovenci tvorijo črez polovico vsega prebival- stva. Italijani (seveda samo na munici- piju) se bodo še nadalje slepili s trdit- vijo, da je Oorica popolnoma italijan- ska. To dokažejo tako- le: 1. Oorica je popolnoma italijanska; 2. vsled teg:; mora vsakdo, ki ho- če, da se ga razume. govoriti italijan- sko, in 3. vsled tcga imajo vsi goriški p'c- hivalci napovedati, da je njihov obče- valni jezik italijanski, ergo 4. je Oorica popolnoma italijanska. Bog žegnaj! Toda revizija ljudskega stetja je napravila črez ta »logičen« sklep z a v se I c j denel križ. Razsfaue goveje živine. f) Rjzstava v ü o r i c i. 'l'A razstavo v üorici je bilo pro glaseno letos izredno veliko steviio go- veje živine, a istinito je bilo na razstavi !e nekaj nad 100 repov. Vsekako kaie to dejstvo, da raste zanimanje za te razstave. torej tudi zanimanje za zbolj- »anje živinoreje. Razstave so dosegle svoj namen. Živina. ki je bila prignana na raz- stavo. je bila lepa, vendar pa je še mar sikaj pomanjkljivega. kar se pa ne da odpraviti čez noč. Večma prignane ži vine je bila iz goriške okolice, mesto je dalo letos le mali kontingent živine. Ka kor rečeno, zanimanje za napredek v iivinoreji je intenzivno tudi v sodnem okraju „Goriška okolica", in živinerejci v tern okraju so lahko ponosni na ta napredek. Tu sledi še seznam onih živinorej- cev, ki so dobili za njihove živali ali darila ali nagrade. I. raired. Za bike in bikce: Špacapan Anton iz Ozeljana 40 I. darilo K 40; Komel Jakob, Kronberg II., darilo K 30; Koglot Ivan. Dol. Vrtojba 15, remuneracija K 20; Cian Andrej, Bi- lje 54. remuneracija K 20; Remec Josip, Vitovlje 9o remuneracija K 20; Tomšič Ivan, Sovodnje 11. remuneracija K 10: Faganelli Ivan. Dol. Vrtojba SO, remune- racija K 10; Drašček Jakob, Solkan re- muneracija K 5; Budin Ivan, Kronberg remuneracija K 5; Kofol Stefan, Cepo- van remuneracja K 10. II. razred. 1. vrsta: za krave: Culot Anton iz Gorice I. darilo K 40 ; Nemec Frančišek, Orehovlje 34, II. darilo K30; Doljak Ivan, St. Maver 35, remuneracija K 20; Blažica Josip, Šempeter 25, remuneracija K 20 ; Gorkič FranČišek, Vrtojba gor, 4, remuneracija K 20; Gorkič Frančišek, Vrtojba gor. 4, remuneracija K 10; Mervic Anton. Prva- čina remuneracija K 10. II. vrsta: za junice z dvema st aln ima zoboma: Cotič Ivan, Bilje I. darilo K 60; Cotič Ivan, Bilje II. darilo K 50; Primo- žič Josip, Prvačina remuneracija K 20 Nardin Vincenc, Gor. Vrtojba remunera- cija K 20; Gorjan Alojz, Sovodnje 88, remuneracija K 20; Rusjan Andrej, Mi- ren remuneracija K 20; Plahuta Anton, Gorica remuneracija K 10; Kogelj Ivan, Rupa remuneracija K 10: Cotič Ivan, Bilje remuneracija K 10. III. vrsta: za junice bre« stal- ni h zo b: Seppenhofer vdv, Lucija, Gorica I. darilo K 40; Ferfolja Peter, Miren 105, II. darilo K 30; Rijavec Alojz, Št. Mihel 30, remuneracija K 20; Fur!an Ivan, Šempeter rernuneracija 20. Skupni iz- datki za darila in remuneracije K 590; delavcem K 10. Skupni troški K 600. Tripolis. Mesto Tripolis ali pravzaprav Tripoli di Barberia je umazano, grdo, jako neprijetno mesto. To mesto leži na najlepšern kraju severno-afriške obale, # a je v velikem protislovju s svojo oko- lico. Tripolis nima nobene prave luke. \elike ladije se morajo zasidrati eno uro od obrežja. iMesto Tripolis je imelo dva forta, ki sta pa sedaj popolnoma porušena vsled bombardiranja z ladij. Če pride sedaj tujec v Tripolis, do- bi utis kot da bi se pripravljala kaka \elika slavnost. Vsa večja poslopja so okinčana z laškimi zastavami. Le nad turško bolnisnico vihra bela zastava z rdecirn polumesecem, ker Turki nečejo križa v mednarodnem znaku za sani- tarne zavode. ^ivljenje v mestu je mirno in na pol mrtvo. kot kako južno italijansko mesto ob nedeljah po maši. Na vojsko spominjajo le še brezštevilni vojaki. Z ladije prides v mesto v malem colnu, Ko se coin ob obrežju ustavi ob- kolijo človeka neštevilni črnci in se po- nujajo za nosit prtljago. O kakem hotelu v evropskem smi- slu ni niti govora. Vsega skupaj sta dve gostilni in tri prenočišča, v katerih pa človek ni vareii svojega življenja. Pri jedi nadlegujejo človeka neštevilne mu- he — še v odprta usta zletijo. Vode iz vodnjaka ali vodovoda v Tripolisu ni, marveč jo nforajo prepe- ljavati iz vodnjakov bližnjih oaz. Življenje v Tripolisu je sedaj grozno drago. Samo soba v prenočiščih stane 20 lir za noč. Poprej se je plačevalo po 2— 31ire. A vseeno je sedaj vse zase- deno, večinoma od poročevalcev veli- kih evropejskih časnikov. Prebivalstvo tega niesta je jako mešano. Tu vidiš Evropejce, Arabce, Turke. Berbere. črnce in »kurugli«, to je mešaniea med Turkom in Arabcem. Tudi vse polno židov je v tern mestu, ki stanujejo v posebnem delu niesta v wQhettu«. Prebivalstva je vsega 55.000 duš. Od teh je 4000 Italijanov, 2500 Malte- zov, 500 Avstrijcev in Nemcev, 5000 židov, drugi so vsi urojenci raznih go- renavedenih piemen. Kot rečeno, se v mestu niti ne opa- zi mnogo, da se v njegovi bližini naha- ja bojno polje. Taborišče, v katerem se vsak čas Turki in Italijani bojujejo na življenje in smrt, se nahaja komaj dve uri oddalje- no od mesta. V mestu vlada grozna ti- šina. Le vojaske patrulje, ki obhodijo mesto, so pogoste. Urojenci se hudo bo- je vojakov. Vseeno pa so ubili nekega vojaka, ki je hotel siloma odkriti obraz neke Turkinje. Od tistega dne ne sme- proti kraju miru in počitka. Zvonovi bodo peli jutri popoludne in pojutranjem ter nas sponiinjali, da tudi mi, ki še ho- dimo po svetu, se preseliino s površja zemlje v zemljo, iz katere smo izšli. — Blagor onim, ki v miru počivajo! Kupčija z nagrobnimi venci na go- riškem zelenem in ribjem trgu je bila dancs jako živahna. Nešteto vencev se je odtieslo z goriškega trga na razna pokopališča v mestu in na deželi. Pred c, kr. izpraševalno komisijo za občne ljudske in meščanske sole v Gorici, se prično, kakor smo že sporo- eili, prihodnji izpiti za usposobljcnje v pont-deljek, dne 6. novembra t. 1., ob osmili zjutraj. — Fosebna vabila se ne bodo razpošiljala, nego naj se smatra pripuščenim in povabljenim k izpitu vsak kandidat, (ozir. kandidatinja), ki ni bil obveščen v nasprotnem smislu. »Görzer Zeitung«. — Tako se bode inienovalo glasilo goriških Nemcev, ki so osnovali v zadnjem času svoje poli- tično društvo. Prva številka tega lista bo išla v soboto, dne 4. novembra in bo izhajal potem vsaki teden. Policija in kolesarji. Marsikak ko- lesar je moral plačati globo, ker se je vozil po mestnih ulicah ponoči brez svetilke. A zdi se, da velja odredba gle- de svetilke le za kolesarje, ki niso re- darji; kajti pisec tell vrstic je videl v nedeljo ob 9. uri ponoci voziti se reda- rja na dvokolesu brez svetilke. Kako more potem dotični redar zalitevati nd druvriii kolesarjev. da bi imeli svetilkn? Nesreča. i4 Ictni Anton Bizjak iž BajnSice je padei. ko se je vozil s svojim očetom v Gorko.z voza ter se pri tern tako poskndoval. da je moral v tukaj&njo bolnišnico. Mesarji v (jurici bodo imeli od I. novembra t. I. mesuLc odprte do (>. tire zvcčer. Ob sobotah bodo mesujce od- prte do Hi. nrc ponoči. Ob nedeljab in praznikili pa bodo mesnice eel dan za- prte. I/pred sodisča. Tukajšnje okrožno kot kazensko sodišce je obsodilo 39 let- ncgii Ivana Toplikar iz !>empa.sa mi sc- dem mescev težke jcee. ker je na evet- no nedeljo med sv. maso pokril glavo s klobukom ter pljunil na tla prcd glav- nim oltarjem izrekši liudo kletvino. Ko je prisel domov in urn je očc ta dejanja očital, je zaeel očeta pretepati. Za vsa ta dejanja je bil obsojen na gorcomc- njeno kazen. » 70 letna zastrupljevalka. - V so- boto smo porocali, da so v petek v Pr- vačini arctirali neko ?.eno, ker je zame- sila kruli z vodo, v kateri je bila raz- topljena modra galiea. Sedaj se pa' do- znaje, da jc dotičnica 70 letna Neža Zorn. Storila je to. da zastrupi lastnega sina in njegovo ženo. Razstava izdelkov vajencev se je otvorila minulo nedeljo v veliki Franc Jožeiovi galeriji goriške trgovske in obrtne zbornice. Na razstavi so dela slovenskih vajencev dobro zastopana. Razstava bo odprta več časa. Vstop je prost. Odprti lekarni. Ta teden bodeta ob , praznikih popoldan odprti lekarni: O i- r o n CO 1 i-P o n t o n i. Ti lekarni imata tudi ta teden ponočno službo. Preiskušnja mer in utežev. Muni- cipij naznanja, da se imajo preiskusiti najkasneje do konca meseca februvarja ¦ 1912 vse one mere, ki so bile preisku- šene pred 1. 1909, in sicer mere za dol-, gost, potem kovinaste mere za tekoči- ne kakor tudi aparati za merjenje pe- troleja. Do istega časa se morajo dati preiskusiti vse tehtnice in uteži ter lese-: ne mere za tekočine, ki so bile preisku- šene pred 1. 1910. Kdor bi ne dal svojih mer in utežev do gorenavedenega ^asa preiskusiti, bode kaznovan z globo do 200 K ter se mu bode konfiscralo rdoti- čno orodje; eventuelno se bode proti njemu postopalo kazenskim potom. • Zaprisega novincev. iKakor vsako \ leto se bodo zaprisegli jutri v naši no-' narhiji vojaki novinci. Jutri bode imela' v to svrho goriška vojaška posadka v cerkvi sv. Ignacija na Travniku slav- nostno sv. mašo. Po sv. maši se poda- do vojaki v svoje vojašnice, kjer bodo prisegli zvestobo cesarju. , Novi orožniški postaji sta se usta- novili v občinah Mišček in Kambreško. Poslednje ure dr. Josipa Vošnjaka. O tern poroča mariborska »Straža«: Dr. Vošnjak se je že dalje časa popol- noma mirno pripravljal na smrt. Dolo- čil si je celo obleko, v kateri se naj ga pokoplje. Malo pred smrtjo je še rekel: »Rad umrjem! Čemu sploh še živim?« Zaspal je mirno brez vsakega boja. — Dan pred svojo smrtjo, dne 20. t. m„ o polnoči je zapisal v svoj dnevnik na- slednje zanimive stavke: »O večni F3og, bodi milostljiv duši moji! Ne sodi je preostro! Blagoslovi rnoj ubogi sloven- ski narod, da bo združen z drugimi Slovani dosegel vzvišeni cilj, ki si mu ga v svoji neskončni modrosti določil v zgodovini človeštva!« -— Besede, vre- dne njegove visokomiselne plemenite duše! Ali se s pridobitnimi načini, ki ve- Ijajo v zasebnem pravu, more uteme- Ijiti pravica do uzivanja občinsklh zem- Ijišč. Med našimi kmetovalci je zelo raz- širjcna navada, da prodajajo svoje užit- ske pravice na obcinskih zemljiščili. Deželni odbor se je večkrat moral baviti z reševanjem takih vprašanj, ko je namreč pregledoval operate o razde- litvi občinskih zcmljišč. Nobene takih prodaj, oziroma kupov ni mogel pri- znati. Paragraf 63. obeinskega rcda nam- ree pravi: »Zastran tega, kdo in v ka- teri meri ima pravico deležiti se užitkov občinskega posestva. se je treba držati dosedanje neizpodbijane navade, toda z utesnitvijo. da noben občinar, ki ima pravico do tižitkov, ne snie iz občinskc- ga posestva dobivati večjega užitka, nego mu ga je za njegovo hišo in pose- stvo treba.« Kakor je iz tega paragrafa razvid- no. je užitna pravica na občinskih zem- IjiSčih tesno spojena z gotovo hišo in z gotovim posestvom.in se more izvrše- vati le odvisno od le-teh. Ako se proda pravica do uživanja. je znamenje. da te užitne pravice prodajalec ne potrebu- je. zatorej bi morala pripasti zopet skupnosti, ker gorenji § jasno določa, da dotični uživalec ne sine imeti večje- ga užitka, nego ga je treba za hišo in posestvo. K a j pravi upravno s o d i- ščc? Upravno sodišče je imelo razsoditi naličen slučaj. ki se je dogodil na Ce- škem. V svoji odločbi (Budwinski 6923 (A.) pravi, da so uživalne pravice po dotičnem paragrafu obč. reda (pri nas § 03) javnopravne narave, da so od- vzete zasebnemu razpolaganju užival- nih upravičeneev in da se z dogovori med poslednjimi ne morejo prenesti. Te pravice se tudi ne morejo pridobiti s priposestvovanjem, ki velja v zasebnem pravu, tudi če je v priposvetovanje pri- volilo občinsko predstojništvo. »Samouprava«. Odbor »JPodpornega društva za slovenske visokosoice na Dunajuu vabi na občni zbor, ki se bo vršil dne 10. novembra ob 6V2 uri zvečer v odvet- niški pisarni dvornega in sodnega od- ,vetnika, gosp. dr. Stanka Lapajneta, na Dunaju, I. Bräunerstrasse 10, z nasled- nim dnevnim redom: 1. Poročilo odbo- rovo (tajnikovo in blagajnikovo); 2. pqrocilo preglednikov; 3. volitve; 4. imenovanje častnih članov; 5. slučaj- riosti. — Ako zbor ne bo sklepčen ob določeni uri, se bo vr$il.uro kasneje ob vsakem številu navzočih .udov .(§ 22. dr. pr.) Katoliško vseučillšče v Solnogra- du. Nel^a jdqnajsjta J^oreßpondenca pp- roqa, da qtvprijo na katoliskqm vseuči- lisču v Solnogradu 1. 1912 pravno in državnp-znanstveno fakulteto, 1. 1913 filozofično in leta 1915 pa .medicinsko fakulteto. Šolski zdravniki. - Več poslancev je predložilo poslanski zbornici načrt, po katerem naj se uvedejo na vseh ljud- skih in srednjih šolah v krajih z naj- manj 2000 prebivalci šolski zdravniki (na ženskih šolah ženski zdravniki). Predlog pozivlja ministra za bogo- častje in uk, naj izda tozadevne odred- bc ustavnim potom. Občinske volitve v Kamniku. Pri občinskih volitvah v Kamniku je zma- gala S. L. S. v vseh treh razredih. Slov. kat. akad. teh. društvo »Da- nica« si je izvolilo na prvem rednem obenem zboru v 35. tečaju, dne 25. okt. t. I. sledeči odbor: F^hil. Ivan Gruden, predsednik; iur. Filip Orel, podpreds. iur. Josip Markočič, tajnik; phil. Franc Požlep, blagajnik; iur. Lovro Bogataj, gospodar; iur. Stanko Majcen, I. knjiž- ničar; iur. Ivan Koch II. knjižničar; vet. Franc Samec, ^rhivar; pr. Anton Res- man, zapisnikar. Zadružne sole v Ljubljani Cetrti te- čaj se prične dne 3. novembra t. 1. Ker so se dosedanji tečaji izvrstno obnesli in so se slušatclji naučili za trgovino in zadružništvo res mnogo potrebnih uče- nosti, so vsi hvaležni šoli, ki jih je sprejela v pouk. Učili so se zlasti: ra- cunstva, knjigovodstva, dopisja, kupči- je, zadružništva, zadružnega prava in vodstva zadrug. Svoje znanjc sedaj po- rabljajo v svoj lastni prid, če so gospo- darji na svojem domu, še več pa v ko- rist zadružnikom in zadrugam. pri ka- terih poslujejo kot tajniki ali odbomiki. \ Zadružno solo se sprejemajo kmečki mludeniči. ki so stari najmanj 16 let, Ce znajo dobro brati in pisati. Nič ne de, če je kdo obiskoval le eno ali dvoraz- rcdno ljudsko šolo na deželi, sprejme se vseeno. da ima le veselje do učenja. ^ola traja od \ seh svetih pa do Velike noči prihodnjega letat torej le zimski čas. Ker za to šolo ni treba plaeati tudi nobene solninc. priporocamo našim boljšim posestnikom. da pošljejo svojo sinuve v l.jubljano v Zadružno šolo. - Kdor se hoCe vpisati. naj pošlje takoj svoj krstni list, zadnje šolsko izpriče- valo in 5 K vstopnine na nasiov: Slo- venska trgovska sola v Ljubljani, Kon- gresni trg §t. 2. - Tarn je dobiti tudi vsa drug;« pojasnila! Požar v Trebiču. \ nedeljo je iz neznanih uzrokov nastal v Trebiču po- žar v hiši Antona Ciak. Ynel se je senik in ogenj se je hitro razširil. Ker domači gasilci niso mogli biti kos ognju, so te- ktonirali ognjegasccm v Trst, ki so po- slali na lice incsta dve brizgalnici. Ga- sili so pet ur. Senika niso mogli resiti in je popolnoma pogorcl. le del hiše so ko- maj resili. ^kode je okolu 2400 K, ki je deloma krita z zavarovalnino. K a/en ska obravnava proti napadal- cu Njegus. Kazenska obravnava proti Njegušu, ki je, kakor je znano, v. poslan- ski zbornici streljal z revolverjem proti ministrom, se bode vršila pri dunajskem okrožnem sodišču zadnji teden meseca novembra. Za obravnavo so določeni 4 dnevi. Slov. kat. akad. tehn. dr. »Zarja« v Gradcu si je na I. rednem obč. zboru 27. t. m. izvolilo sledeči odbor: cand. iur. Jakob Hodžar, predsednik; stud. iur. France Detela, podpredsednik; stud. phil. Ivo Sivec, tajnik; stud. phil. Josip Gombotz, knjižničar; stud. geod. France Verce, gospodar; stud. iur. Jo- ško Senk, odb. namestnik. Sreča mesarskega vajenca. Na Dunaju je nedavno soproga nekega me- sarj|i poslala vajenca v loterijo, naj sta- vi na tri gotove številke pet kron. De- ček pa ie izgubil listek z napisanimi številkami ter je stavil tri poljubne šte- vilke na prihodnje praško srečkanje. Ko je prise! domov, ga je mojstrova žena seveda pošteno ozmerjala, poslala ga še enkrat s svojimi številkami v loteri- jo, mu dala vnovič pet kron in rekla, da prejšni riskonto lahko obdrži zase ter da mu bo pet kron odtrgala od nje- govih prihrankov. Vajenec se je vsled tega počuti! seveda zelo nesrečnega. — Lahko si pa predstavljamo njegovo ve- selje, ko je pozneje zvedel, da so nje- gove številke prišle in da je dobil kron 19.994 in 88 vin. Da je imela mesarica zelo duhovit obraz, ko je izvedela 0 Va- jcnčevi sreči, si lahko mislimo. Tihotapstvo orožja v Bosni. — Iz Sarajeva poročajo listu »Deutsches Volksblatt«, da so prišli v Bosni na sled velikemu tihotapstvu orožja. Vsled tega preiskujejo orožniki po več krajih hi§e osumljenih oseb. V selu Grika so za- plenili petdeset revolverjev, mnogo pa- tron in bodal. Trideset oseb so aretirali. Novi kardinali. Tajni konzistorij se bode vršil dne 27. novembra v Rimut a javni dne 30. istega mesca. Pri tern se bodo imenovali razni kardinali. Med njimi bosta tudi dunajski nadškof dr. F. N a g 1 in brnski nadškof moiis. Franc Bauer. Zopetne nezgode v Francoski vojni mornartci. Na oklopnicah »>J)iderot'f in Justice« je nastal v soboto velik po- žar. katerega so pogasili na ta način, da so postavili shrambe sinodnika ta- koj pod vodo in tako eksplozijo prepre- čili. 20.000 kron v česke narodne svrhe je 0 priliki smrti svojega soproga da- rovala gospa E. Kletzlova v Brnu. Umorjen grški škof. Uradne poiz- vedbe so dognale, da sta grškega škofa Erailiana ubila dva zloglasna Grka. — Storiia sta to iz osebnega maščevanja. Pivotno se je mislilo, da so umor izvr- sili Tnrki iz političnih razlogov. Kako se brigajo na Dunaju za ljud- stvo. V četrtek je imel draginjski odsek poslanske zbornice glasovati o raznih predlogih raznih poslancev, a se je mo- ralo odgoditi glasovanje, ker ni bilo za- konitega števila poslancev. pri seji. Tu se vidi. kako se nekateri komodni in siti gospodje brigajo za najvažnejše vprašanje, ki preveva celo Evropo, ka- ko jim je mar ljudstvo, kateremu pa so se znali pri volitvah hliniti in obljubUati nebesa. Sedaj se pa niti ne zavzamejo za vsakdanji kruh, ki je njihovim volil- cem letos posebno tako slabo odmerjen. Hranilnica in pessjita == v DORNBER^I = proda sa JhliiL9W c^ z dvorano, dvoriščem hlevom in vrtom v najlepšem kraju v Dornbergu. Sedaj se, tam nahaja trgovina z lesom, cementom, peskom, gostilno in mesnico. Pogoji se izvejp pri xxx načelstvu. x x x x x NiumWfj^m slav. občiustvu, da sem prevzel jaz, počenši ^ 1. ^Kwembrom znani M Jii zbtem W sedaj popotaoipa |preo^i>^yan z.ok^i^w kqfyu^), 4°^^^ pijačaini, s oeuo ipQsfeezbo m ^n^žtiJMpai ^qb^nfii. Otvoritev se bo vršrla dne ö. novembra t 1. ANTON PEÖENK0. Jo vojaki po šesti uri zvečer drugače na cesto nego v večjih gručah. Na zidovili so mnogoštevilni in vs- liki lepaki, ki naznanjajo v italiianskcfli in arabskem jeziku razne odredbe za~ časnega guvernerja Caneva. V zadujih dneh se ie nalepil po hišah plakat, na katerem preti general Caneva z naj- strožjimi kaznimi, ako se ne javi v vo- jaško bolnišnico vsak slučaj bolezni in smrti. Ta odredba zadevlie nanireč ko- lero, ki ie začela v zadnjern času tain grozno divjati. 200—250 bolnikov na koleri ie stalno v turški bolnišnici. Saj se temu ni čuditi, če se pomisli, da ti Ijudie žive vedno v blatu ceste. Na ce- sti jejo, na cesti so kavarne, na cesti mesijo ženske kruh in celo koze molze- io na cesti in prodajajo istotam nileko. Jako zanimiva je sedaj cenzura pri pošti v Tripolisu. Prej so bili trije pošt- ni nradi: turški, italijanski in francoski. Sedaj pa je Ie italijanski, v katerem po- slujejo vojaki pod poveljstvom enega pomorskega kapetana. Ta poštni urad }e dobil od guvernerja najstrožje na- redbe glede poslovanja. Vsaka brzojav - ka se pred odpošiljatvijo prestavi, ako je v kakem tujem jeziku. Za to delo imajo posebne tolmače in sicer Ie za francosko in angleško. Večina odpo- slanih pisem niti ne pride tja, kamor so namenjena. Sumljiva pisma se odpira- jo in tudi uničujejo. Nemški časnikarji se pritožujejo, da se pošiljajo naprej Ie italijanski brzojavi. Za prevoz vojaštva je Italija rabila 70 velikih kupčijskih parnikov. Na enem teh parnikov se je nahajal tudi potrebni denar v znesku 70 milijonov lir v papirju, zlatu, srebru in največ v bakru. Vojastva je sedaj okoli Tripolisa okolu 50.000 mož, ki so pa za južno podnebje pregorko oblečeni. Sistem pušk je Werndl-nov. Drugače so voja- ki dobro opremljeni. S seboj so vzeli v Tripolis tudi štiri avtomobile in dva vodljiva zrakoplova. Nepopisno je, kak utis so napravili avtomobili na urojen- ce. Še bolj pa so občudovsili zrako- plove. Policijsko službo opravljajo Arab- ci, ki so se udalu Ker jim pa Italijani malo ali nič lie zaupajo, zato skrbijo za red in mir tudi karabinieri. Žalostno je videti turške jetnike, ki na prostem sede obstraženi od karabi- nierjev na svojih kovčegih in culah in čakajo, da jih prihodnji parnik odpelje v Napolj, kjer se določi njih nadaljna usoda. Jako neprijetni so v Tripolisu pro- sjaki in pohabljenci, katerih je vse pol- no. Nikjer nima človek miru pred njih nadlegovanjem. Največ so ti ljudje bolni na očeh. O turšk^m tobaku ni v Tripolisu ni duha ni sluha več sedaj. Tudi jedij v evropejskem smislu ni mogoče najti. Začasni italijanski guverner gene- ral Caneva stanuje na ladiji »Tevere«, ki je zasidrana pred mestom. Ob 9. uri zvečer je v mestu že vse mirno. Samo redni korak vojaških pa- trulj se odmeva sem ter tja. Od daleč se večkrat slišijo vojaške komande in daljno pokanje pušk. Tako izgleda se- daj v Tripolisu. Preidimo sedaj k dogodkom zad- njih dni na bojnem polju. »Agencija Stefani« poroča, da se je vršila dne 27. t, m. pri Tripolisu bitka, ki je bila naivečja dosedaj. Turki so iz- vršili napad na treh straneh — na obeh krilih in v sredi italijanskih pozicij, — Turkov in Arabcev je bilo približno 10.000 do 12.000. Imeli so tudi topove in mitraljeze. Turki so imeli 2000 mrtvih in 4000 ranjenih. Med mrtveci se nahajajo po- samezni vojaki redne vojske, drugi so biti domobranci in Arabci. Cele gore mrtvecev leže pod prostim nebom; duh, ki ga provzročajo mrliči in nevarnost kake kuge je napotila levo krilo Italija- nov, da se je umaknilo proti mestu. — Lastnih izgub ni mogoče konštatirati, ker niso še podrobna poročila dospela Če premotrimo to poročilo, ipora- roo priti do Sogrcnega sklepa, da niso rtgore mrliSev« in »nevarnost oknžeuja« bist pravi vzrok«. da so se umaknili Ua- fi.jani. Kot zmagavci bi morali Italijani \ tern slueaju zasledovati »pobite« in bežeie Turke. Pri tem bi prišle »gro- made« mrličev v njihovo zaledje in ime- li bi gotovo časa in prilike dovolj zako- pati jih, kar se vedno dela v. vojski. Da niso zasledovali »bežečih« Turkov, je jasen dokaz, da mora biti porocilo ag. Stefani nekoliko potvorjeno. Kajti če pri takem številu sovražnikov pade ali po- stane nesposobnih za vojsko nad polo- vica je poraz tako učinkujoč, da se tudi najhrabrejši vojak ne bo stavil v bran, ker vidi v tem Ie svojo pogubo. Umak- nitev ltalijanov proti Tripolisu se iahko šteje kot njihov poraz; kajti cutili so se preslabe, da bi se vojskovali sami na kopnem in so stopili zopet pod zaščito ladijskih topov. Neposredna posledica te utnaknitve bode najbrže ta, da bodo morali Italija- ni zahtevati ojačenja iz domačije; in ravno zadnji čas so se čuli gtasovi, da se to tudi namerava storiti. Druga poročila z bojnega polja pravijo, da hudo razsaja med italijan- skinii vojaki sovražnik, ki je krutejši od Turkov in Arabcev — in to je kolera. Kolera se je dosedaj skoro pri vsaki vojski pojavila in provzročila mnogo žrtev. Kaj naj pa store Italijani proti koleri?! Najboljše bi bilo, da zapuste okuženo mesto. Tega pa po goreopisa- nein porazu ne morejo storiti, ker nima- jo nobene prostosti gibanja. Pa tudi za- radi vode, ki v večji daljavi od Tripoli- sa sploh ni najti, ne morejo tega storiti. Konečno pa morajo obdržati Tripolis tudj za to, da Iahko nemoteno izkrcajo eventuelne nadaljne ekspedicije, bodisi vojaštva, municije ali živeža. Če se pa kolera razširi, pridejo Italijani v polo- žaj, ki bi bil odlooilen za vspeh ekspedi- cije. Današnji listi prinašajo §e ne urad- no potrjeno vest, da s o T u r k i zo- pet z a v z e I i T r"! p o 1 i s in Ben- gasi. Pri naskoku na mesto so Turki vzeli Italijanom osem topov in štiri mi- traljeze. Ujetih je baje tisoč ltalijanov. Olasom nekaterih vesti so Turki Ie za- vzeli studence Bu Meliana v bližini Tri- polisa. V Carigradu se nimajo uradnega potrdila te vesti, ki se pa trdovratno yzdrzuje. Na vsak način se v Evropo priha- jajoče vesti strinjajo v tem, da so Ita- lijani južno od Tripolisa doživeli obču- ten poraz. Dopisi. Rihenberg. (Tatovi). V noči od sobote na nedeljo so zopet vlomili v župnišče v Rihenbergu. Odnesli so 18 K kuhinjskega denarja in 92 kosov, na- miznega orodja ter več podrobnosti, v skupni vrednosti 120 K. — Vdrli so skozi dve okni, ker je bila kuh. izba za- klenjena in niso mogli iz nje v jedilno sobo. Škode pri oknih so napravili 2 do 300 kron. V tej noči je bil g. župnik pri delu pri mizi v uradni sobi do 3/4 na 1 popolnoči. V nedeljo smo imeli namreč slovesnost vednega Češčenja. Vlom se je izvršil ob llh, kar je dekla slišala, a je mislila, da župnik česa v jedilnici išče. Da pa g. župnik ni-vloma slišal, je stvar tako-le. Koj po 11. uri siiši izred- no glasno fantovsko petje bolje kričanje v onih melodijah kot navadno od Qo- verna do Lična in nazaj se večkrat po- navljati. To ga je privabilo. na okno, ktero je irnel ves čas odprto. Ko pa gre tolpa proti cerkvi kričaje in do župnišča je bil prepričan, da hočejo demonstrira- ti slovesnosti. In v tem času se ie iz- vršil vlom. Kričeča tolpa se je ob \/2l odstranila na drugo smer in obmolkni- la. Ni dvoma, da je bilo vse to v zvezi. S kričanjem so hoteli župnikovo pozor- nostobrniti na-se in zaprečiti, da bi sli- säl vlom, ki se mu je izvršil za hrbtom. Politični pregled. Državni zbor. V sobotni seji poslanske zbornice je nastopil kot prvi govornik finančni minister M a y e r. Odgovarjal je v ob- širnern govoru na kritike finančne u- prave. Branil je linancno upravo Ie s finančno-tehničneRa stališča. Naznanil je zbornici, da vlada predloži v krat- kein zbornici nove davcne predloge in sicer: davek na žganje, na pivo, na vi- no, davek na avtomobile in monopol na vžigalice. Pobijal je trditve posl. Redli- cha, da so v celoti napačne številke ^roračuna. Branil je nato svoje namc- ravane ukrepe za zboljšanje položuja uradništva in predlogo za pokritje iz tega nastajajoeih večjih izdatkov. t)av- čne predloge, ki so predložene v svrho pokritja plač, je sedaj vzel iz celotncga finančnega načrta in jih predložil, da se rešijo še to leto v svrho, da bo nio- goče uvesti povišanje uradniških plač že s 1. januvarjem 1912, kot je to že na- meravano. Oovoreč o proračunskem provizoriju je povdarjal, da se brez proračunskega provizorija ne bo dalo postavno urediti finančno gospodarstvo prihodnjega leta. Upa pa, da se mu bo posrečilo v odscku dokazati, da ne za- hteva od zbornice nič nepravega, in prosi zbornico, naj sprejme proračun in posebno proračunski provizorij. Maloruski posl. Lewycki je za- nikal govorico o poljsko-ruski spravi. Ceški agrarec posl. Sedlak jc v značilnih besedah poudarjal, da se Čehi ne boje nobenih groženj in da se čutijo bolj močne, kakor pa si misiijo in žele gotovi gospodje. Njegova izvajanja so izzvala odobravanje. Posl. M a n d ic je kot prcdsednik draginjskega odseka na koncu seje iz- javil, da je odsek že izdelal poročilo o uvozu mesa in o sladkornem kartell! in da je bo predložil zbornici v eni prihod- njih sej. Posl. K r a m a r je stavil predlog glede uvedbe ženske državnozborske volilne pravice. Prihodnja seja bode v poncdeljek, dne 6. novembra. Fuzija obeh starčevičanskih strank na Hrvatskem. Skupna konferenca organizacij o- beh pravaških strank na Hrvatskem in v Slavoniji je po večdnevnem posveto- vanju sklenila fuzijo obeh skupin v enotno stranko pod imenom »Stranka prava«. Predsednikom je bil izvoljen dr. Mile St a r če v i Č. Ogrska obstrukcijtf. Govori se, da bo postal zbornični predsednik groi Tisza, ki bi imel nalo- go, poslovnik tako uporabljati, da stre obstrukciju. Srbija okupira sandžak, Novi pazar. Turška nasilstva. »Budapesti Hirlap'c prinaša vesti, da namerava Srbija okupirati sandžak Novi pazar. Po sandžaku vlada veli- kansko razburjenje. Muzlimani se obo- rožujejo in mestoma je prišlo že do krvavih spopadov. Zlasti vznemirja vest, da pošilja Avstro-Ogrska na pro- gi Sarajevo-Višegrad vojaštvo na me- jo. Mohamedanci so na več k^ajih izgna- li ali pa umorili vse Srbe v vasi Brov- nica in izgnali prebivalstvo iz vasi Ko- sovo polje, Vojsali in Sopotnica. V bi- toljskem vilajetu so napadli vasi Poreč in Topolnica ter orbpaii prebivalce. — Turške oblasti so popolnoma brez vsa- ke avtoritete. Domače in razne vesti Za suplenta ria tukajšnjo gimnazijo je imenovan g. Josip Cadež, ki je siu- žbova! dosedaj v Ljubljani. iVojaske vesti. Poveljnik tukajšnje- ga pešpolka grof Beck St. 47 polkovrtik •K a 1 s e r pi. M a n n s i e 1 d je z jutraj- snjim dnem imenovan za poveljnika 12. gorske brigade v Banjaluki. — Podpol- u^,r«;L- v\hurA Maver Dešpolka štev. 7 je premeščen k tukajšnjemu pešpolku st. 47 ter postane njegov novi poveljnik. Odllkovanjc. Njegovo Veličanstvo cesar je zaukazal, da se izreče nadpo- ročniku orožništva Rihardu D i in m e 1 pri deželnem orožniškcm poveljništvu ' št. 7 v Trstu Na^višja pohvala za mno- goletno vspešno službovanje. Cudna apeladja! — »Edinost« je minoli petek rued »vestmi iz Goriške« prijavila ostro grajo na naslov tukaj- šnjega c. kr. gozdnega ravnateljstva, ki ima nad vrati uradnega poslopja na Solkanski cesti samonemški napis. — Razume se, da mi to grajo popolnoma (Alobrujemo in smo vsekdar pripravlje- ni, jo podpisati kar z obema rokama. Omeniti imamo pa vendar, da naj bodo take graje pravičue in previdno pisane. li> tega pogrešamo na »Edinostini« graji. »Edinost« naj bi se bila ozrla ne- koliko po r.ašem mestu in našla bi bila morda še kako drugo državno poslop- je, ki služi Slovencem in Lahom in ima Ie nemški nadpis! In pa kaj borno sti- kali po državnih poslopjih! Ali niinamo na Telovadnem trgu poslopje »Südbahn hotel«, ki je že mnogo let v slovenskih rokah in ima Ie nemški napis. In ta ho- tel jc last goriskih slow libcralcev, ka- tcrini na problcmatično korist je žrtvo- vala »üdinostu celo svoje tržaško nad- strankarstvo. »Edinost« bi bila torej previdno ravnala, da bi bila najprcj pri- jcla za ušesa svoje goriške bratce, naj odpravijo samo nemški napis s slovcn- skegu poslopja, in se še le potem spra- vila nad državna poslopja. Kar naravnost osupnilo nas je pa »Edinostiuo« apeliranje na dr. (Iregor- čiča, »naj stori (v tcj zadcvi), kar je potrcbno in kar zahteva uarodna Cast«! Čujte, čujte, »Edinost« se obrača na dr. (iregorčiča!!! Kako? Ali »Edinost^ ne ve vcč, da je odrekla še v polupretc- klem času dr. (iregorčiCu rodoljubje, da ga je imenovala izdajalca goriških Slo- vencev? Pred nami lc/i »Edinostu se ne dve leti stara, v kateri je povezan šopek najbolj duhtečih insultov na na- slov dr. Oregorčiča. Odreka mu politi- čno moralo, očita niu politično brezve- stnost, psuje ga politicnega besne/a, nestrpneža, sebičncža, cinika, okrutne- ža, itd. Njega, katerega zasluga za slov. šolstvo v Oorici so tolike, da se jim ne more noben drug Slovc-nec niti pribli- žati... njega, ki je za slovensko šolstvo toliko žrtvoval kakor noben drug Slo- venec v celi Sloveniji... njega je ime- novala »Edinost« goriškega Vihingaü Mož, ki se jc odrekcl in se še odreka udobnemu življenju in osebnim kori- stim, da koristi narodu, ni našcl milosti pri »Edinosti« niti kot državni posla- nec, kateremu je odrekala kot takemu delavnost, sposobnost in zmožnost. In zdaj prihaja ta »Edinost« in zahteva ču- dežev od dr. Oregorčiča, ki naj napravi državne urade bolj slovenske nego so slov. goriški liberalcü! Zakaj se ne o- brača »Edinost« v tej zadevi na dr. Oregorina, ki ji je vendar bližji in je ves njen. Dr. Qregorin zastopa kakor dr., Oregorčič en volilni okraj na öoriskem ter bi se mogel pri ministru izklieevati kot istočasni zastopnik tržaških Sloven- cev. Takega dvostranskega zastopnika beseda bi mogla biti vendar izdatnejša! Vse to upoštevaje, ne moremo torej drugače nego se čuditi, da zahteva »Edinost« sadov od veje, katero je pro- glasila za suho in jo obsodila v ogenj, pa ne zahteva sadov od veje," katero je še pred kratkim opevala kot vejo v najbujnejšem zelenju, na katero je na- sula ljudstvu celo gromado upanja in nad! Shod društva »Skalnica«, ki se je vršil minulo nedeljo popoludne v veliki dvorani »Central« v Qorici, je bil dobro obiskan. Na shodu sta govorila duhovni voditelj veleč. g. dr. P a v 1 i c a in;pred- sednica gxna Marica P o d g o r,n i k- o va. Na goriškem pokopališču je te dni 'jako živahno. Qrobovi se krasijo s eve- ,tjem, nasajajo se evetlice in postavljajo se novi .nagrobni spomeniki. Posebno danes popoludne drdra kočija za kočijo Stev. 2383 Op. Razglas. Naznanja se, da javna dražba zastavil III. tetrtlttja, t. j. mesecev illja, aiiuta in septesklira 1910 začne v ponedeljeh, I. dec. 1911, ter se be narialjevala naslednje de- lavnike in sicer četrtke in pon- tfeljke, od 9. ure zjutraj do 1. po- poludne. Dne 6-, 9.. 13., 16. in 20. dec. bodo v dražbeni dvorani na ogled si. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi, od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 4. pop. V Gorici, 24. oktoVa 1911. Od ra^aateljstva zastavli alnice. Slovensfea trgovska sola v LJublJa- . Kengresnl trg it. 2. ZAPRUŽNA SOLA se prične dne 3. novembra 1911 ter traja do 30. aprila prlhodnjega leta. Na šoli se poučuje : računstvo, knjigovodatvo, zadružništvo, kupčijstvo i. d. Sprejemiijo se knv^ki mladeniči, ki so atari najmanj 16 let in so duvrsili ljudsko äolo. Šolnine ni plačati nobone. Za vpis je poslati krstnl list, zadnje sol' sko Izpričevalo in 5 K do 3. novembra t. 1. na naslov: Ravnateljstvo Slovenske trgovske sole v I^ub\Janl, Ljubljana, dne 23. oktobra 1911. Hanut k Bregaitt aut. stavbena tvrdka v Gorici, ulica Adelaide Ristori St. 5. Se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela kak<*r tudi za izdelovanje vsakovrstnih načrtov, proračunov ter ko- lavdacij po najnižjih cenah. TJčenca za trgovino z rmšanim blagom sprejme trgovec. Naslov pove naše upravništvo Ustanovljena ieta 1810. — — — Ustanovljena teta 1610. Najstarejsa slovenska tovarna paramentov Josef Neškudla Olumuc priporoda sledeče predmete po jako zmernih cenah: paramente, baldahine, zastave, cerkveno opravo, z ognjem pozlačene kelihe, monstrance, ciborije, svetilke, lustre, luči, križeve poti. Stari paramenti Be dobro popravljajo. Za uboge cerkve precejšnji popust. Oene brez konknrence in 30% nJŽJe kot drugod. WF* Pošilja cenike na sähievo breeplačno in poštnine prosto. "^S KupujteJ |e pri lvrdki Ifopigte! Kerševani & Cuk C I i C 'il-U c i \\\\\ iUv. S - (Piazza Duamo) ker ta vam nudi le najboljše in najceneje šivalne »troje, dvokolesa, puške, samokrese, >Gramofo- nov< in (pložče, vsakovistno knietijsko orodje, slamoreznice, stiskalnice, drozgalnice (stroje za -- masteiije grozdje) orala, brane itd., itd. — ^ , Original Victoria * Sivalni stroji S so pripravTii za umetno vezanje in krpanje, imajo i Dj| lahki tek, šivajo naprej in nazaj. Original Vic- \ *ß toria živalni sofnapravljeni z dvema gasovama f za hitri in počasni tek, so po 20 letni rabi še ___vedi.o biezšumni. Z „OriginalfcVicturia" stroji \^k se napravi v eni minuti od 2000 do 3000 ubo- '^ß dov (štihov;. Za .Originalni "Victoria" šivalne i stroje jamčimo 10 let. L_ ITrvdka EERŠBVANI 6l CUE, jSkW^k opazarja cenj. kolesarje, da ima ko- ^^yi^^^ lesa raznih tovarn, kakor Puch, ^I^S^ Styjria, Waffenrad, Dürkopp afuugaSjfll ter domačefizdelke. Vsak kolesar, [ kateri kupi pri tvrdki K e r š e- T a n i & Čuk dvokolo, M dobi solidno in poäteno H postrežbo in si je objed- nem tudi prihranil naj- rnaivje K 30, ker tvrdka ne _vmčuna provizije" zastop- nikov ali posredovalcev. Vsled tega je ^ri~ tvrdki ^ KerSevani in Čuk po i ks ceni blago. ;Wfö| ^ I Tvrdka EEilSEVANI & CUE daje tudi na mesečne obroke. Ceniki se razpošiljajo zastonj in franko. M1HALJ TURK na Kori\u it. 6. priporoča slavnemu občinstvu svojo , BRIVMCO. Zagotavljam točno postrežbo. Sprejematn naročila za masklranje po primerni ceni. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Ö0R1CI ulica della Crocc stev. 6. Iv. Znidarčic & dr. stav. tvrdka v GORKI VIA MATT1OLI. Izdeluje vsakovrtne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westial.-strope patent. v vseh avstrijskih mestih št. 27221. Lastnina Westfal.-stropl za vsa stavbarska dela brez zadržanja pri zi- danju. nizke konstrukcije, z ravnim stro- pom zavarovanirn proti ognju, ki izoli- rajo vsako Sumenje in ropotanje, pri hranitev železnih nosilcev. zdeznih ve/.i in vijakov, ceuejl kakor vsi drugi ma- sivni strop}. Pojasnila. stat. izkazi in prora- čnnl brezplačno. Izdeluje enodružinske Iii5e po sistemu votli blok. ki je najtrpež- nejSe zidovje, ki vzdržuje siiha stano- vanja. z vedno isto temperaturo. Oeneje kakor vsi drugl slstemi. Jakob Miklus mizar in lesni t r g o v e c ^^ v Potlgori ^^ na toiIi ieleniftem nita (na C0ts*i. kt pe>jeproti (iradii.kt) o o o Trguje tudi z opeko vsake virste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi vsake vrste grede, tramove 33 od 3-12 metrov dolge in 3 3 od 3-12 colov debele. « Odlikovani fotografski atelje A. JERKlC, GO RICA, Gosposka ulica štev. 7 priporoča se svojim cenjenim sorojakom : najtopleje. -----=. Kronir prodaja na dmbno in debelo Jožef Božič trgovec v Celovcu, Btiijaika casta t Ratio se cbrsnimo želodčnih bolečin?! Takim boleznim, na katerih trpi dandanaSnje človeštvo, so pride vspešno v okom ter se jifn more energično nasprotovati s teni, da se pravočasnu uporablja == Dr. Engel-nov nektar. == | Kajti močan želodec in dobra prebava tvorijo temelj zdravemu telesu. Kdor hoče svoje zdravje oh rani ti tudi do starosti, naj uporablja po svojih izvrstnih vspehih alayiti Dr. Ed gel-nov nektar. Ta pijača, ki je izdelana iz izvrstnih zeliščnih sokov in iz vina, vpliva valed svojega vestnega izdelovanja jako dobrodeino na prebavo liki želodčni liker, oziroma želodčno vino ter nima nikakih škodljivih posledic. Tako zdravi kakor bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi skodoyali avo- jsmu zdravju. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbu- dljivo na tvoritev sokov. Zato se priporoča vžitek ^ž^s Dr. Engel-novega nektarja ^^ vsem, ki si hodejo ohraniti zdrav želodec. Nektar je dobro sredstvo proti želodčnemu katarju, krču, bolečinam, težki pre- bavi ali zasliženju. Ravnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko ali ko- lične boleßine ali srčno utripanje, ohrani temveč dober sem in živahen tek, zabra- njuje torej nespeČnost, duševno motenje, glavobol in nervozno utrujenost. V širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje veselost in veselje do življenja. Nektar se dobiva po 3 K in 4 K steklenica v lekarnah sledečih krajev: Gorica, Kormin, Gradišče, Romans, Ajel, Dolgopolje. Ronke, Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, Videm, Palma, Červinjan, Oglej, Fiumičel, Gradež, Sežana, Vipava, Postojna, Milj, Trst itd., kakor tudi v lekarnah v vseh večjih in manjših krajih Goriško-GradišČanske in sosednih dežel. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici 3 ali več steklenic nektarja po originalnih cenah v VBe kraje Avstro-Ogrske, Svarl se pred por\arejanjem! Zahtevajte izrecno ¦»e DR. EN6EL-H0V HEKTflR. >~ Moj nektar ni nobeno tajno sredstvo, njegovo sestavine so: samos 200, vino malaga 200. vinski štrkljaj 50, glicerina 100, črno vino 100, sok jerebike 100, čre- injev sok 2C0, brinje 30 in mnogo drugih zeljišč. Te sestavine ae pomešajo. II 1 1 • • katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje „pravega llC!ÜluLK finCHHf ifllG :Francka:" s kavnim mlinckom, ki se izdeluje temeljem najveeje- ¦ \||nfl 11II \ IIII I III I si skl'ltnosti že doigo let v zagrebski tovarni. _______________Si 1_______I / Ta izborni domači izdelek najtopleje priporoeamo. Izdajatelj in odgovomi urednik Anton Bavčar, Tiska „Narodna Tiskarna* (odgov. L. Lukežic.)