2ivl1en7e in svet
1 ŠTEV. 24.
V LJUBLJANI, 11. JUNIJA 1932.
KNJIGA IS.
PETER 2МГГЕК
JUTRANJE SONCE

PETER SE ZBUDI V ŽIVLJENJE
L. MRZEL-FRIGID NADALJEVANJE 4
Ko je stari Peter Rutar legel, je bilo, kakor da je vsa radost hiše legla z njim. Godile so se
_ vse tiste komedije, ki jih ljudje
po navadi počno, kadar imajo bolnika v hiši, zdravnik je prihajal po enkrat na dan, tipal žilo, majal z glavo in podajal nekakšne dvoumne izjave, gospa Rutarica je v kuhinjo venomer naročala vročega čaja in mrzlih obkladkov. Po sobi, kjer je Rutar ležal, in po vsej hiši se je polagoma razlegel tisti neprijetni, pridušeni, volhki vonj, ki gre po navadi od ljudi, če za predolgo obleže. Mali Peter je malo razumel od vsega. Hodil je okrog, žulil je kruh, pomazan z maslom, ter je strigel z ušesi in na stežaj odpiral oči. To so bile reči, ki se niso dale razumeti, tu se je godilo nekaj, kar je segalo daleč preko vsega, čemur bi človek utegnil biti kos. Peter je hodil okrog in gruntanja mu ni bilo ne konca ne kraja. Bilo mu je, kakor da stoji pred visokim, strahotnim, ne-prestopnim zidom, in okrog srca mu je iz dneva v dan rasla nepremagljiva groza. Neštetokrat je na vsem lepem planil v jtok, cuker mu je padel iz rok, sredi dneva mu je pred očmi mrknilo sonce. Ne, si je mislil, oče in mati ne zmo-reta vsega, sam bog ve od kod lahko pride vse hudo. Vsak dan je Peter videl na lastne oči, kako je življenje teklo iz Doline v breg in nazaj, kako se je vozilo po cesti na težkih vozeh in kako je hodilo mimo v velikih, blatnih škornjih in kako se je pri njem, pri Petru samem, ustavljalo samo ob dobrem kruhu, piškotih, pisanih irhastih štajerskih hlačah in zelenih naramnicah, poslikanih s planinskimi rožami. Oče je bil, ki je to življenje dal. Zdaj je legel in življenje je leglo z njim. Desetkrat, stokrat se je zgodilo, da si je stari Rutar malega zaželel k sebi, ležal je tam in je bil že ves nekje daleč, z velo, izpito roko mu je šel čez lase in čez obraz, smehljal se je brez jasne besede in Peter je prav tako brez besede stal ob njegovem vzglavju in se je bal. Potem je šel ven, igral se je z otroci, vsi v hiši so za čudo lepo ravnali z njim in na vsako toliko ga je zgrabilo, da je iznenada spet planil domov in na tihem, na skri-
vaj pogledal po hiši, ali se morda že ni zgodila kakšna velika, neznanska stvar.
Potem je stari Rutar zaprl oči — bilo je čisto tako, kakor da je po mnogih težkih, prečutih, premučenih nočeh malo zaspal. Vsa hiša se je odela v nekakšno žalostno, pridušeno tišino. Iz štacu-ne so prinesli sveženj sveč, zavitih v rumen, smešno popisan in poslikan papir, in par črnih copat z belimi podplati. Gospoda Rutarja so preoblekli, da je bil prazničen, kakor da se pripravlja na neko veliko priliko, in mati, otroci in vsi ljudje v hiši so si vsak čas brisali nosove in oči. Peter je hodil mimo vsega tega, ničesar ni mogel prav razumeti, za nič si ni upal vprašati in vsi ljudje so mu neprestano dajali samo dobrih besed in dobrih reči in so ga prijazno pošiljali stran. Otroci, ki se je z njimi igral v pesku pred hišo in na šuti, so imeli kaj malo razumevanja za vso stvar in so blebetaU kar naravnost:
—	Kako bo pa zdaj, ko so vaši umrli?
—	Jaz ne vem, je rekel Peter in se je igral* dalje. Saj to ni za dolgo. Samo malo je zaspal.
In potem je stari Rutar ležal med prižganimi svečami in cvetjem, med sklenjene roke so mu bili dejali križ, iz črne obleke in iz črnih pregrinjal so belo sijali njegov obraz in podplati njegovih copat. Pripeljala se je teta iz Savinjske doline in je prinesla s seboj sladkarij za Petra in robec na. mokrih očeh. Prihajali so gospodje iz Doline in iz Trbovelj, postajali so ob vznožju, sklanjali glave in sklepali гснке in so si tiho pripominjali nekakšne važne besede med seboj. Mati je stala sredi vsega, gospodje so ji segali v roko in ji izrekali sožalje in vse je bilo tako tuje, tako svečano. Peter je kakor v sanjah hodil po hiši, vsem ljudem in vsem rečem je segal komaj do kolen in vsa stvar se je godila daleč od njegovega z vsem veselim in zanimivim zaposlenega srca. Potem so prišli možje, dvignili so gospoda Rutarja z visoke, smešno pripravljene postelje in so ga zabili v krsto. Pred hišo se je uredila nekakšna dolga, žalostna procesija, godci so bili zraven, preizkušali so svoje instrumente in so nazadnje turobno, brezup-
no zaigrali. Peter je s Francko slonel ob oknu in je gledal vso to stvar. Ničesar ni bilo mogoče razumeti, nihče izmed velikih ljudi ni dal nobene jasne besede od sebe.
—	Kam ga bodo pa zdaj nesli?
—	Jaz ne veni, je rekla Francka.
Pod večer se je gospa Rutarica vrnila s pogreba in je za Petra, ki je čakal doma in je sredi mrtvaške tišine in samote obračal po ustih bonbone, kolikor se je njegovi duši dalo, prinesla nekakšno veselo igračo: svetlo pištolo iz jekla, ki jo je človek s cevko lahko po-taknil v vodo, in če si potem pritisnil na petelina, je voda brizgnila iz pištole v ostrem, tankem curku. Peter ni opazil, da ta večer nihče ni kuhal večerje. Ko so ga klicali h kavi, skoraj ni čul. Po-makal je pištolo v umivalnik in je s curki streljal okrog voglov. Toda ko je naslednje jutro opazil, da oče to noč ni spal doma, je nesmiselno, blazauo, brez
vsakega povoda jokal do večera. •
Potem so se polagoma godile vse reči, ki so se pač morale zgoditi. Pred hišo se je ustavila kočija in izstopila sta gospod Canir in njegova gospa, ki sta zadnji čas že nekajkrat prišla ogledovat hišo in vse, kar je bilo zraven. Stara Rutarica si ni dala dvakrat reči, poslala je Francko, da .je zaklala grahasto kokoš, in potem so sedeli zgoraj v sobi za goste, pili in prigrizovali in kramljali aji kaj. Popoldne so šli doli, v štacu-no, kos za kosom so jemali v roke vsako škatlo in vsak konec blaga, odpirali so vsak predal in merili in tehtali v rokah vsako stvar, in ko je Peter ves čas stopical za njihovimi petami in gledal, kakor da se zdaj zdaj zgodi najbolj nezaslišana stvar, je stara Rutarica segla na polco, snela komaj načeto škatlo napolitank in jo ponudila Petru:
— Na, pa se jih enkrat najej, kar se ti da.
PRIJETNA SAMOTA OB RIBNIKU
Peter je vizel, sel je s svojim sladkim bremenom med pultom in visoko naloženimi stelažami, sedel je na vratih na prag čisto sam, privzdignil je napol prosojni, napol svilnati papir in v oči se mu je zasmejala ogromna, skoraj nepre-gledina skladovnica napolitank. šel je s prsti v škatlo; izluščil je eno, jo nesel v usta in ugriznil, kakor to otroci nikdar ne počno. Miel je s polnimi usti, jedel je, kakor da bi jedel zemljo, in po vsej duši ga je obhajala grenka zavest, kakor da vise skupaj odhaja od njega — za očetom, ki je prvi šel. Pogostokrat se je zgodilo, da je v štacuni na skrivaj segel na polico in izmaknil, po čemer mu je klicalo srce, škrnicelj cuikra, majčkeno, v srebrn papir zavito čokolado. Potem je šel in je v kakšnem skritem kotu ves preplavljen sladkih in skelečdh občutkov kradoma lizal svoj plen. Zdaj je sedel pred štacuno svojega očeta in je drugo za drugo jemal na-politanJke iz škatle, ki mu jo je bila na tako neznansko dobroten, na tako nerazumljivo prijazen način poklonila mali. Tukaj ni moglo biti vse prav, ta darovani sladki zaklad je bil njegovim ustom in njegovi duši kakor vse tisto, kar je bil kdaj materi ukradel. In še to, še prav to, kako je bila mati škatlo vzela s police in mu jo dala — vse to je bilo prav tako, kakor da je mati kradla tudi sama. Peter se ni utegnil do dna zanimati za vse te stvari, sedel je na pragu štacune, jedel in jokal, da sam
ni vedel, zakaj in čemu. Ko je mati pristopila in ga vprašala, kaj mu je, je v zadregi lagal ves ▼ solzah:
—	Ata je umrl.
—	Revček, je rekla mati, ga poljubila na mokre oči in spet šla.
Potem je prisedel k njemu še Marko iz podstrešja in s suhimi očmi in suhimi usti pokukal v škatlo.
—	Kaj pa imaš?
—	škrinjce, je odvrnil Peter, kakor se je takrat tej stvari reklo v Trbovljah, in je dal še njemu.
Sedela sta na pragu drug ob drugem, jemala sta iz škatle in gradila, notri, po štacuni pa so shodili ljudje, merili in tehtali in govorili skoraj same številke.
—	Kam pa boste šli zdaj? je vprašal Marko.
—	Jaz še ne vem, je odvrnil Peter.
—	Ali se potem ne bova nič več videla?
—	Jaz mislim, da se bova že še kdaj. Saj najbrž ne bomo šli daleč.
Ko so ljudje v štacuni pregledali vse reči, so šli spet gori po stopnicah. Na mizi, pregrnjeni s čistim prtom, je stala steklenica belega vina, pregledovali so nekakšne papirje, navaljevali so drug na drugega in so se prerekali na ves glas, nazadnje pa so podpisali vse skupaj, prinesli še eno steklenico vina, potem še eno in še eno, dokler ni najvišja noč objela(. sveta.
DALJE
KOLIKŠNO STAROST DOSEŽEJO RIBE
Kakor se starost dreves šteje po letnih, kolobarjih, tako se ribam lahko preštejejo leta p» številu plašiti, ki jih kažejo posamezne luskine. Te plasti so tako tenke, da se lahko vidijo samo pod drobnogledom. Število plasti pa seveda še ne pove, kolikšno starost riba lahko vobče doživi. Pri kopninskih živalih se ravna najvišja sita-roet po đolgosti mladostne dobe. Ko postane žival spolno godna, je že popolnoma do-raSčena. Poslej raste le še prav malo ali pa sploh nič. Ribe pa nasprotno rastejo, dokler živijo. Neka riba, ki je n. pr. s petimi ali šestimi leti spolno godna, je s pet in dvajsetimi leti dvakrat tako velika in petkrat težja kakor takrat. Sto let sitare riibe, n. pr. krapi ne kažejo nikakih starostnih znakov, kakršne poznamo pri drugih živalih Morda ribe vobče ne umirajo naravne smrti zaradi starosti. Mogoče po. stanejo samo plen sovražnikov, ali pa jih trebijo bolezni in prirodne nezgode. Neumrljive tudi ribe niso, dvomljivo pa je, če katera doseže naravno starostno mejo.
O RAKU
DR. AVGUST KORBAR NADALJEVANJE
|T—v] ak dojke: V ženski dojki I J j nastane rak največkrat kar sam I Д od sebe, ne da bi bila prej tam IJL V. I kakšna rana ali vnetje. Nekje v tkivu mlečne žleze nastane nekaj trdega kot lešnik ali oreh. Ta novotvorba ne povzroča prav nobenih bolečin sama po sebi, le če nanjo močno pritisnemo, ali se udarimo, čutimp malo bolečino. Če hočemo omejiti to otrdelo mesto, vidimo, da nam to ne uspe, ker nima ostrih meja. Rak raste, ko je že blizu površine, postane koža nad njim rdečkasta in se ne da več pomikati nad oteklino. Rak tudi zraste v trdo podlogo dojke — v mišičje in kost. Površina dojke postane neravna, ker je na obolelem mestu dvignjena, Dojka se poveča. Kmalu pa rakova masa predre kožo in tedaj začne razpadanje rakaste mase. Bezgavke v pazduhi so otekle, pritiskajo na žile in živce, kar povzroča oteklino roke in silne bolečine.
Včasi je pa slika drugačna. V začetku ni otipljivo nikako trdo mesto, pač pa dojka v celoti postaja manjša in trša, nekatera mesta pa so še posebno udrta; ta oblika raka raste počasneje.
Če nastane rak na večjih izvodilih mlečne žleže, potem vidimo, da se izloča iz prsne bradavice neka vodeno krvava tekočina, tako da je bradavica vedno vlažna Pozneje pa je pri tej obliki raka bradavica navadno globoko udrta.
Rak nastane lahko tudi na sami bradavici, v začetku se zdi obolenje kot nekak ekzem, ki je navadno vlažen; zato je velike važnosti, da pri vseh takih pojavih takoj vprašate svojega zdravnika za svet.
Včasi se širi rak ploskoma po koži okrog prsnega koša, da ga potem oklepa kot nekak oklep.
Rak dojke je posebno opašen zato, ker jako zgodaj prodre v žile in se po njih razširi naprej po telesu; pa tudi zato, ker lahko raste navznotraj v prsno votlino.
Bodite torej pozorni, vsako trdo mesto v dojki, vsak ekzem in vsak izcedek je j a k o s u m 1 j i v-Ne .čakajte, da vam razpade cela dojka.
Rak na ustnici je češči pri moških, posebno pri kadilcih, kjer stalni
pritisk pipe in kemični vpliv nikotina oškodujeta sluznico. Na ustnici se pojavi rak navadno kot trdo mesto, pokrito z belkasto krasto. Ta krasta se širi, oteklina pod njo raste in pozneje začne razpadati. žleze pod brado otečejo.
Rak na jeziku. Tudi rak na jeziku je mnogo češči pri moških kakor pri ženskah. To si razlagamo lahko tako, ker pač moški več kadijo, pijejo, pa tudi na zobovje ne polagajo toliko važnosti. Rak na jeziku nastane lahko iz čira, ki ga je povzročila škrbina gnilega zoba, lahko pa tudi na mestu sifilitičnih in drugih čirov.
Najčešče pa nastane rak na jeziku iz belkastih zadebeljenih mest, kar je posebno pri kadilcih jako često. Ta mesta pozneje postanejo trda in iz njih se kaj lahko razvije rak. Večkrat pa nastane rak tudi, ne da bi vedeli vzroka. Na isti način, kakor na jeziku, nastane rak tudi na dnu ustne votline in na sluznici lica.
Težje poznamo raka v gornji čeljusti, ker tu začetkov ne vidimo, spoznamo ga navadno šele tedaj, ko bolnik dobi krvavkast izcedek iz nosa. Bolna stran nateče. Bolnik ima navadno strašne bolečine v zobeh gornje čeljusti.
Raka v jabolku in na glasilkah spoznamo lahko ,že precej zgodaj — bolnik ima navadno težave pri poži-ranju, poleg tega-pa nam je jako sumljiva hripavost, ki ne neha, čeprav jo še tako zdravimo.
Rak predsapnice — ščitne žleze nastopa navadno samo pri golšavih. Omeniti moram, da rak predsapnice razmeroma zgodaj povzroča bolečine. Pri raku golše postane en del golše trši, se še bolj poveča — kot krogla. Bolečine pa se širijo proti ušesu, tilniku, spodnji čeljusti itd.
Rak požirala. Oteklina v požiralu ovira požiranje hrane, zato ker zoži požiralo, bolniki sčasoma požirajo lahko samo še kašasto in tekočo hrano. Ti bolniki naglo hujšajo. Te težave v požiralu povzroča seveda lahko tudi kaka druga bolezen, vendar pa je vsako otežavanje požiranja sumljivo na raka.
Tudi raka v požiralniku najdemo pri moških češče kot pri ženskah. Vzroki za to so isti kot pri raku ustne votline. ^
Rak v želodcu: moški imajo tudi tu sicer večino, vendar pa tudi pri ženskah rak na želodcu ni redek.
Rak na želodcu v začetku nima nobenih pravih znakov. Bolnik čuti neko te-žino in pritisk v gornjem delu trebuha, to še posebno po jedi. Nima apetita, meso, ki ga je prej rad jedel, mu postane odvratno, večkrat se bolniku peha, često je zaprt. Človek bi mislil na želodčni katar ali nervozo. Toda kljub zdravilom ti pojavi ne zginejo. Oteklina se pri raku na želodcu težje otipa.
Kasneje šele pri želodčnem raku nastopa povračanje hrane in to čez več ur po jedi, večkrat pa bolnik povrača tudi neko temno maso, kot usedek od kave, to je znak, da je rak začel krvaveti. Blato je v tem primeru črno kakor po borovnicah.
Velike važnosti je, da bolnik takoj pri prvih pojavih pride k zdravniku, dokler je operacija še mogoča.
Rak v črevesju: redko najdemo raka v ozkem črevesju, često pa v širokem. V črevesju se rak razvija lahko na več načinov; lahko kot oteklina neravne površine, ki kmalu popolnoma zapre prehodnost v črevesu. Bolnik ima v tem primeru lahke bolečine, menjaje ima driske, potem je spet zaprt, hujša, ker nima apetita, obolelo mesto se čuti kot oteklina, v blatu pa najdemo sluzaste in krvave primesi. Druga oblika črevesnega raka se širi le ploskoma ter le počasi zapira prehodnost črevesa, dokler ga nenadoma popolnoma ne zapre in to največkrat brez kakega nam znanega vzroka. Opasnejša je ta oblika zato, ker ne povzroča prej nikakih težav.
Jako čest je rak danke. Oboleli toži nad pritiskom v križu, često ga sili na blato, navadno je zaprt. Stolici je primešana sluz in kri. Pozneje povzroča rak danke strašne bolečine.
Največ se govori med ženami o r a-ku na maternici. Naj takoj omenim, da je skoraj enako čest pri onih, ki imajo otroke, kakor tudi pri tistih, ki nimajo otrok. Čudno se nam to zdi, pa narava dela po svojih zakonih, ki jih še ne poznamo. Zmerom bolj se širijo glasovi priznanih specialistov, da je splav v veliki meri kriv, da je rak na maternici tako čest.
Kakšni so začetni znaki raka na maternici: Sumljivo je vsako krvavenje iz maternice, ki ni v zvezi z rednim mesečnim perilom; posebno sumljivo še pri onih ženah, ki so že izgubile svoje mesečno perilo, pa čez nekaj časa začno
spet krvaveti. Ta izcedek iz maternice je navadno krvav, take barve nekako kot voda, v kateri smo oprali sveže meso. Sumljivo je tudi vsako krvavenje po spolnem občevanju.
Izcedek iz maternice postane sčasoma gnojen in strašno smrdi, tako da nihče ne more obstati poleg bolnice. Bolečine nastopajo jako pozno, postanejo pa neznosne.
Rak na maternici nastane ali v grlu maternice ali pa v dnu maternice. Grlo maternice oboli na raku češče pri onih, ki nikdar niso bile noseče. Iz grla maternice se širi potem novotvorba na vna-nje ustje maternice in zavzame tudi gornji del nožnice, Pri preiskavi se vidi zadebeljena, neravna površina vnanjega ustja, večkrat pa je že začelo tudi razpadanje. Če se dotaknemo obolelega mesta, čutimo, da je trdo, krhko in da rado krvavi. Rak v dnu maternice je češči pri ženah, ki so rodile, raste počasneje in je manj nevaren kot rak v grlu maternice, to pa zato, ker se ne širi tako naglo po telesu.
Če žena ne pride pravočasno k zdravniku, se rak širi dalje v mehur ali v črevo, ali na obe strani in tu je pač že vsaka pomoč brezuspešna. Zdravnik le še skrbi, da olajša strašne bolečine, dokler bolnico ne reši smrt.
Rak na jajčniku: vzrokov za raka na jajčniku ne vemo. Prvi znaki bi bili pritisk in težina v križu in spodnjem delu trebuha; če se rak jako razširi, velik trebuh, kasneje vodenica. Tudi silne bolečine in povračanje ter neredno krvavenje iz maternice so pojavi, ki nam vzbujajo sum za raka na jajčniku.
Tudi pri raku v nožnici nam vzbuja sum krvavkast ali gnojni izcedek, posebno sumljivo je krvavenje po spolnem občevanju.
Rak v prostati: pri moških povzroča najprej težave pri uriniranju, — jako lahko se razširi v mehur ali črevo, ter kasneje povzroča silne bolečine. Seveda je tudi tu vsaka ugotovitev brez natančne zdravniške preiskave nemogoča.
Rak vnanjega spolovila nastane pri moških, kakor tudi pri ženskah najraje na mestu prejšnjih čirov, ki so nastali zaradi sifilisa, ali pa ka-pavcà. Zanimivo je, da rak vnanjega spolovila pri Židih, ki so obrezani, skoraj nikdar ne nastopa, to pa zato, ker imajo spolovilo čisto.
S tem sem podal v glavnem prve pojave raka. Opozorjeni ste, na vas pa je,
da kakor hitro se vam zdi da imate take težave, ki bi bile sumljive na raka, takoj greste k zdravniku, kateremu pač zaupate in ta bo ali vaš sum odvrnil ali pa vam nasvetoval zdravljenje.
Katerih pripomočkov sepo-služujemo za zdravljen j e raka?
Najstarejši pripomočki so nož in pa razbeljena kovina. Največkrat je operacija z nožem tudi edina pomoč, ki na raku obolelemu reši življenje. Včasi, in prav posebno pa tam, kjer operacija ni več mogoča, se zdravniki poslužujejo razbeljene kovine, da uničijo, kolikor je mogoče, rakasto tkivo.
Poleg noža in ognja pa služijo zdravljenju raka tudi še rontgenski in radi-jevi žarki, ki nam včasi omogočajo, da dosežemo popolno ozdravljenje tudi še v takih primerih, kjer je bil prej bolnik izgubljen. Večkrat nam šele prejšnje obsevanje s temi žarki omogoči poznejšo operacijo. Rôntgen aparate imamo po vseh bolnicah, seveda je rontgenski aparat za obsevanje bolnikov v Ljubljani že skoraj pol leta pokvarjen, radium pa imajo v Beogradu in Zagrebu, kjer imajo tudi poseben institut za zdravljenje na raku obolelih — z radijem. Kdaj bomo dobili radium v Ljubljani? Kdo ve?
Ali se moremo očuvati raka ? Zanimivo je, da narodi, ki živijo še popolnoma preprosto naravno življenje, raka skoraj ne poznajo, čeprav je razširjen po vsem svetu. Nasprotno pa je v krajih z večjo t. zv. civilizacijo rak bo-
lezen., ki bo zavzela kmalu prvo mesto med vsemi boleznimi. Zdi se torej, da nam je civilizacija poleg strojnih pušk, strupenih vojnih plinov in drugih takih dobrin prinesla tudi večjo umrljivost za rakom. Seveda, vsè je drugače kot v ne-modernih starih časih, časopisi so pisali svoj čas, da bomo kmalu v nekaj kroglicah užili hrano za ves dan. Konserve, pokvarjene jedi, ostre začimbe, silni kon-sum alkohola in tobaka, pa naša okolica polna strupenih plinov iz tovarn, avtomobilov itd., vse to pač ne koristi zdravju.
Preprosto življenje v prahu in dima prosti prirodi, preprosta hrana brez ostrih začimb itd. in pa moderna higiena in zdravstvena prosveta ljudstva —> pa rak najbrže kmalu ne bo več tako strašilo.
Znano je, da se nagnjenost do raka po* deduje in navedel sem nekaj primerov. Zato bi vam priporočal, da pazite, preden se poročite, da ne bo vaš izvoljenec ali vaša nevesta iz rodbine, kjer je rak deden. Posebno če sta oba iz takih rodbin, je precejšnja verjetnost, da bodo tudi otroci nagnjeni k tej bolezni.
Čuvajte pa se sploh vseh bolezni, ker kakor veste, rak ne napade popolnoma zdravega organa.
Če pa ste zapazili, da nekaj ni v redu, če vam te težave vzbujajo sum na raka, ne čakajte, ne odlašajte, ampak pojdite takoj k zdravniku, ki je zato tu, da vam v teh primerih svetuje in da čuva nad vašim zdravjem.	•
škorec pozdravlja pozno pomlad
ELEKTRIČNA PROVODNOST POSAMEZNIH DELOV TELESA
Z neštetimi poskusi na živili kuncih sa ameriški znanstveniki dognali, da teče prt stalni napetosti skozi posamezne dele telesa različno jak električni tok. Za provod-nost so postavili naslednje številke: Najbolje prevaja tok tekočina hrbtnega mozga 179, žolč 152, kri 80, mišice 66, veliki možgani 18, mali možgani 14, srce 11, je. tra 8. Te številke so mimo drugega zelo važne tudi zaradi tega, ker se na njih podlagi lahko določi, katera valovna dolžina je najprimernejša pri zdravljenju z ultra krat. krmi električnimi valovi, da se dotični organ najibolje pregreje. Po teh računih so najugodnejše valovne dolžine za hrbtni mozeg 0,79 m, za žolč 0.93 m, kri 1,77 m, mišičevje 2,15 m, veliki možgani 7,87 m, za male možgane 10,1 m, za srce 12,9 m in za jetra 17,7 m. če se namreč upoštevajo te valovne dolžine, potem je mogoče ta ali oni organ, ki leži popolnoma v sredini te_ lesa, bolje pregreti nego druge organe y soseščiir:, čeprav s<" bližj- viri' žarkov.
ZGODOVINSKO DRUŠTVO V MARIBORU
DR. VLAD. TRAVNER NADALJEVANJE
3. Arhiv
Ç y\ ažna skrb društva je bila zbi-\ / rati listine o preteklosti Spod-\/ nje štajerske. Temelj arhiva V tvori obsežna Slekovčeva zbirka popisov lavantinske duhovščine in dokumentov iz Središča. Društvo je zbralo številne arhivalije — pred vsem urbarje —, ki so važni za zgodovino mest oziroma trgov Maribor, (mestni arhiv), Šoštanj, Dravograd, Sv. Lenart v SI. gor., Vuzenica, Veržej, Središče, Podčetrtek i. dr., gradov Gor. Polskava, Gor. Radgona, Gor. Cmurek, Branek, Vel. Nedelja, Šta-tenberg, Podsreda, Puchenstein i. dr. ; nadalje razne razglase, letake in druge spomine na svetovno vojno, preobrat in koroški plebiscit; korespondenco in rokopise odličnih mož kakor A,. M. Slomška, Jos. Vošnjaka, K. Štreklja, P. Turnerja, nemškega pesnika Hilarija (barona v. Rastra) ; dokumente o društvenem delovanju itd. Po osvobojenju se je trudilo društvo — žal, zaman — dobiti naše arhivalije iz Gradca in Dunaja.
Do 1929 je delil arhiv v splošnem usodo muzeja in knjižnice Zgodovinskega društva. 29. IV. 1929 je sklical tedanji prosvetni inšpektor dr. Fr. Kotnik anketo, na kateri so zastopniki cerkvenih, šolskih, sodnih upravnih oblasti ter kulturnih društev naprosili oblastnega komisarja dr. Jos. Leskovarja, da ustanovi oblast v Mariboru javni arhiv. Ta želja se je izpolnila 19. VI. istega leta. Po ukinitvi mariborske oblasti je postal arhiv banovinski ter je zdaj v poslopju okrajnega načelstva; upravlja ga arhivar Franjo Baš.
4. Predavanja, proslave in izleti
Za širše sloje prebivalstva je prirejalo društvo — bodisi samo, bodisi skupno z drugimi kulturnimi organizacijami kakor Muzejskih društev v Mariboru, Ptuju, Varaždinu i. dr., Ljudske univerze, češkega kluba itd. — ob primernih prilikah poljudno-znanstvena predavanja o raznih krajih bivše Spod. štajerske, slavilo važnejše obletnice, se spominjalo velikih mož in napravilo več poučnih izletov z razlago spomenikov ali strokovnimi zborovanji.
Naj zadostuje le par vzgledov iz novejše dobe. Tako je postavilo n. pr. 1926 spomenik Fr. Miklošiču v Ljutomeru, odkrilo spominski plošči na rojstni hiši Bo-židara Raića na Zvabu blizu Ormoža (1927) in na domu pesnika Antona Aškerca v Senožetah pri Rimskih toplicah (1932), proslavilo spomin velikega geografa Jovana Cvijića ob priliki njegove smrti (1927), 100 letnico smrti Jos. Dobrovskega (1929), 1000 letnico sv. Vaclava (1929), 100 letnico rojstva Fr. Levstika (1931), ■ se udeležilo proslave Frana Račkega v Zagrebu (1931) i. dr. Lastno 25 letnico je proslavilo 1928 skupno z Muzejskim društvom s slavnostno številko časopisa in s strokovnim zborovanjem domačih in tujih zgodovinarjev. Poučne izlete s predavanji in razlago naših spomenikov je napravilo n. pr. v Ptuj, na Ptujsko goro in v Varaždin. V zadnjem času se vrše v čitalnici študijske knjižnice redni društveni -sestanki, kjer obravnavajo domači predavatelji zgodovinske, zemljepisne, narodopisne in literarne probleme.
5. Društvene publikacije
Jedro društvenega delovanja so publikacije. 1905 je ustanovilo društvo svoje glasilo »časopis za zgodovino in narodopisje«, ki izhaja dvakrat do trikrat letno. Prvi urednik je bil Anton Kaspret (+ 1917) ; njegov naslednik je Kovačič. Kljub velikim žrtvam in težavam — posebno med vojno — je izhajal Časopis doslej redno. Ti zvezki tvorijo pester mozaik arheologije, cerkvene, politične, gospodarske, kulturne, pravne, književne in umetnostne zgodovine, numizmatike, heraldike, opisov narodnih noš in šeg, ljudske medicine, praznover-stva itd. Tu vidi bravec obličje materne zemlje in dušo svojega naroda. Od 1930 izhaja kot priloga »Arhiv za zgodovino in narodopisje«.
Poleg tega je izdalo društvo 2 zvezka »Zgodovinske knjižnice« (o krajevnih kronikah in prazgodovinskih izkopavanjih), štrekljevo »Historično slovnico slovenskega jezika«, Kovačičeva obsežna dela »Trg Središče«, »Nadžupnija Sv. Križa pri Rogaški Slatini« in »Ljutomer«, Maroltovo knjigo »Dekanija Celje« (kot 3. zv. »Umetnostnih spomeni-
kov Slovenije«), nadalje številne manjše publikacije in ponatise n. pr. Vrstov-šek: »Celjski grofi in njih ozemlje« in »Dr. Matija Prelog«, Dolenc: »Kmečko dedno nasledstvo za časa veljavnosti gorskih bukev«, Košir-Moderndorfer: »Ljudska medicina« itd.
V zameno pošilja zgodovinskemu društvu svoje publikacije stalno nad 50 kor-poracij in uredništev iz naslednjih držav oziroma mest: Jugoslavija (Beograd, Ljubljana, Makarska, Novi Sad, Sarajevo, Skoplje, Split, Zagreb); Avstrija (Celovec, Dunaj, Gradec) ; Bolgarska (Sofija); češkoslovaška (Brno, Mor. Ostrava, Olomouc, Praga, Turčinski Sv.
Martin); Francija (Pariz); Italija (Pa-dova, Rim, Trst); Madžarska (Sombo-telj); Nemčija (Berlin, Vratislava, Bu-dyšin, Frankfurt ob Meni) ; Poljska (Ka-tovice, Krakov, Lvov, Poznanj, Varšava) ; švedska (Upsala) in poprej Ukrajina (Charkov). Vrhtega ima društvo mnogo osebnih zvez z znanstveniki najrazličnejših narodov in dežel. Društvene publikacije — pred vsem časopis — uživajo torej mednaroden sloves, zato imajo tudi važnejše razprave resumeje y francoskem ali nemškem jeziku.
Zgodovinsko društvo, Muzejsko društvo, študijska knjižnica in banovinski arhiv so danes pravno samostojni zavo-
Tyroller: GRAD (lesorez)
di z lastnimi Statuti, upravami in sredstvi. Dejansko pa tvorijo nedeljivo celoto ne samo, ker vrše pri vseh glavne funkcije iste osebe, temveč pred vsem, ker imajo vsi isti smoter: proučavati preteklost bivše Spod. Štajerske in buditi tako ljubezen do doma in roda. Središče vseh je Zgodovinsko društvo, ki je dçlo ostalim temelje oziroma jim omogočilo razmah.
Tako združuje Zgodovinsko društvo vse znanstveno delo v severni prestolnici Slovenije. S tem je vplivalo silno na kulturni razvoj velikega dela našega naroda. Na njega probudo se je osnovalo 1914 v Celovcu »Zgodovinsko društvo za Slov. Koroško«, ki žal zaradi političnih razmer ni moglo uspevati. Nadalje je poživilo delo številnih prosvetnih organizacij v Mariboru in drugod.
Posebne zasluge si je pridobilo s svojimi ustanovami za srednješolsko mladino. S tem je okrepilo obenem narodno zavest, četudi se društvo ni bavilo nikdar s političnimi vprašanji.
Sadovi te smotrene kulturne in narodne vzgoje so se pokazali zlasti na mirovni konferenci v Parizu, kjer je branil ustanovitelj in idejni voditelj društva Kovačič z uspehom naše pravice. Te zasluge priznavajo vsi vodilni možje naše države in banovine. Najboljši prijatelj in zaščitnik društva je pomočnik bana dr. Otmar Pirkmajer. Zanimati pa se mora za Zgodovinsko društvo vsa naša javnost, da bo rodilo v bodočih desetletjih še mnogo sadov.
Societas antiquitatis rerumque gesta-rum Mariborensis sex lustris gloriose pe-ractis vivat, crescat, floreat!
TEPE GAVRA, NAJSTARŠE MESTO NA SVETU
Srednja Azija, eno izmed naj« starših torišč človeške kulture, polagoma odkriva svoje za»
_ klade. Marljivemu prizadeva»
nju odprave pennsylvanske univerze v Mezopotamiji ob vzhodni meji Paie» .stine se je posrečilo odkriti izredno zanimivo najdbo. V kraju, ki se danes s turškim imenom naziva Tepe Gavra, so starinoslovci odkopali celo mesto, ki je nedvomno najstarša naselbina te vrste na svetu. Res da imamo že dovolj dokazov za še staršo kulturo človeštva na zemlji, toda v teh primerih gre le za neznatne naselbine in skupine dveh treh hiš, v Tepe Gavri pa so Ameri»
Grob št. 228, ki so ga odkrili raziskovalci
čani pod vodstvom dr. E. A. Speiserja odkrili cëlo urejeno mesto.
S 'e pred nekoliko leti so razisko» valci odkopali kaldejski Ur,' mesto
Adam In Eva na pečatu
očaka Abrahama, in našli tam ostanke, iz katerih se je dalo sklepati, da je Ur najstarše mesto sveta. Odkritje v Te» pe Gavri pa daje prvenstvo starosti slednje imenovanemu mestu.
Še večja zanimivost pa je v tem, da so med zidovi Tepe Gavra odkrili gli» nasto podobo Adama in Eve, kar je po dosedanjih dognanjih spet nâjstar» ša upodobitev naših prastaršev. Oba sta upodobljena popolnoma gola, za
Evinim hrbtom pa se vzpenja kača. Seveda ni gotovo, da bi bili nekdanji prebivalci mesta imenovali moža in ženo z imenom Adama in Eve. Oba sta imela najbrž čudni, tuji in dolgi imeni, ni pa nobenega dvoma, da po« doba predstavlja znane tri elemente iz stvarjenja in padca človeka.
Adama in Evo je upodoBil umetnik, ki je živel okoli 1. 3700 pred našim štetjem in je po tem takem podoba za dobrih 2000 let starša nego najstarši del sv. pisma stare zaveze. Okoliščina, da so moža, ženo in kačo upodabljali
in podobo uporabljali za nekakšne pe» čate, pa priča, da je bil motiv splošno znan ter je zato še daleko starej» šega izvora. Židovsko sv. pismo je staro legendo o izgubljenem raju eno» stavno prevzelo v svojo zgodovino židovskega naroda, kakor si je na sličen način prisvojilo še več drugih motivov. Po židovskem sporočilu se je legenda razširila daleč po svetu in služi kot osnova za predstavo o življe» nju prvih ljudi v raznih sodobnih in davno izumrlih verstvih.	(kr)
IhVLJEN7EW ШЈ V 4N(j MNflJ
Лшш	ćC^Ž^—
(LEWIS E.LAWEi)
TRI IN DVAJSETO POGLAVJE
I/ » ' a večino jetnikov pride dan, ko Ж J se jim odpro vrata kaznilnice.
Ж i V ječo pridejo kot izvrženci \Jr /j družbe, ljudje ki jih dom, šola in cerkev niso mogli obdržati na pravi poti.
Ali pa se sme smatrati sam zapor pod pritiskom ter umetnimi in nenaravnimi okoliščinami kot uspešno sredstvo, da jih spet prikroji zahtevam družbe?
Če ne, tedaj bi morala biti ječa več, nego prostor, kamor se zapirajo obsojenci za čas njihove obsodbe.
Kaj je v to svrho storjeno ? Skoraj ničesar.
Krivda za to ne zadene le kaznilniške-ga osobja, čeprav večina med njimi smatra, da je opravila svojo dolžnost, če budno pazi in nadzira jetnike do dneva, ko se izpuste na svobodo.
Seveda je to glavna dolžnost kaznil-niškega uslužbenca, vendar s tem še ni izčrpano njegovo delo. Zaradi omejitve pa, na katere zadene pri tem po zakonu, in spričo ljudskih predsodkov v teh stvareh, so te vrste poskusi zelo otežkočeni.
Ugotovil sem pa pri tem, da večina onih, ki največ in najbolj glasno govore o potuhi, niso bili niti enkrat kot slučajni posetniki v kaki jetnišnici, ali pa glodajo na kaki politični kosti.
Vodstvo neke jetnišnice predstavlja izredno zamotan in težaven problem. Posebej velja še to za Sing Sing, čigar jet-
niki so priznano najdrznejši in najbolj obupani na svetu.
Vsi ti ljudje žive v kaznilniških prostorih, ki so mogoče najslabši na svetu in na zemljišču, s katerega je vsaj teoretično lažje pobegniti kot s katere koli druge velike ječe na svetu.
Kljub tem neugodnim pogojem uživa Sing Sing v vsakem oziru dober glas med svetovnimi ječami. Mnogo tega uspeha je pripisati dejstvu, da se Sing Sing zadnja leta nič več ne vmešava v politiko.
Obstoja nada, da bo mogoče s časom naučiti vsakega jetnika kako koristno delo in da jih bodo mogli tudi zaposliti v produktivnem delu osem ur vsakega delavnega dne.
V tem primeru se uprava nada, da. bo kaznilniška industrija mogla gospodarsko uspešno obratovati, kar bo Omogočalo plačevati za delo primerno odškodnino. Ta denar bi se potem porabil po želji obsojencev za vzdrževanje njihovih družin, ali bi se pa nalagal na njihov račun, tako da bi imeli nekaj razpoložljivih sredstev po prestani kazni.
Iz osebnih izkušenj sem trdno prepričan, da izpuščeni kaznjenci po večini spet zaidejo na kriva pota le zaradi tega, ker jim deset dolarjev, ki jim jih država da, ko zapuste jetnišnico, ne zadošča, da bi s tem kr.j začeli.
Točno mi je znano, da je mala dodatna pomoč, ki mi jo je bilo včasi možno dati izpuščenim jetnikom, ki so se v svojem
di z lastnimi Statuti, upravami in sredstvi. Dejansko pa tvorijo nedeljivo celoto ne samo, ker vrše pri vseh glavne funkcije iste osebe, temveč pred vsem, ker imajo vsi isti smoter: proučavati preteklost bivše Spod. Štajerske in buditi tako ljubezen do doma in roda. Središče vseh je Zgodovinsko društvo, ki je dfdo ostalim temelje oziroma jim omogočilo razmah.
Tako združuje Zgodovinsko društvo vse znanstveno delo v severni prestolnici Slovenije. S tem je vplivalo silno na kulturni razvoj velikega dela našega naroda. Na njega probudo se je osnovalo 1914 v Celovcu »Zgodovinsko društvo za Slov. Koroško«, ki žal zaradi političnih razmer ni moglo uspevati. Nadalje je poživilo delo številnih prosvetnih organizacij v Mariboru in drugod.
Posebne zasluge si je pridobilo s svojimi ustanovami za srednješolsko mladino. S tem je okrepilo obenem narodno zavest, četudi se društvo ni bavilo nikdar s političnimi vprašanji.
Sadovi te smotrene kulturne in narodne vzgoje so se pokazali zlasti na mirovni konferenci v Parizu, kjer je branil ustanovitelj in idejni voditelj društva Kovačič z uspehom naše pravice. Te zasluge priznavajo vsi vodilni možje naše države in banovine. Najboljši prijatelj in zaščitnik društva je pomočnik bana dr. Otmar Pirkmajer. Zanimati pa se mora za Zgodovinsko društvo vsa naša javnost, da bo rodilo v bodočih desetletjih še mnogo sadov.
Societas antiquitatis rerumque gesta-rum Mariborensis sex lustris gloriose pe-ractis vivat, crescat, floreat!
TEPE GAVRA, NAJSTARŠE MESTO NA SVETU
rednja Azija, eno izmed naj« starših torišč človeške kulture, polagoma odkriva svoje za»
_ klade. Marljivemu prizadeva»
nju odprave pennsylvanske univerze v Mezopotamiji ob vzhodni meji Paie» .stine se je posrečilo odkriti izredno zanimivo najdbo. V kraju, ki se danes s turškim imenom naziva Tepe Gavra, so starinoslovci odkopali celo mesto, ki je nedvomno najstarša naselbina te vrste na svetu. Res da imamo že doVolj dokazov za še staršo kulturo človeštva na zemlji, toda v teh primerih gre le za neznatne naselbine in skupine dveh treh hiš, v Tepe Gavri pa so Ameri»
Grob št. 228, ki so ga odkrili raziskovalci
čani pod vodstvom dr. E. A. Speiserja odkrili cëlo urejeno mesto.
S 'e pred nekoliko leti so razisko» valci odkopali kaldejski Ur,' mesto
Adam in Eva na pečatu
očaka Abrahama, in našli tam ostanke, iz katerih se je dalo sklepati, da je Ur najstarše mesto sveta. Odkritje v Te» pe Gavri pa daje prvenstvo starosti slednje imenovanemu mestu.
Še večja zanimivost pa je v tem, da so med zidovi Tepe Gavra odkrili gli= nasto podobo Adama in Eve, kar je po dosedanjih dognanjih spet najstar» ša upodobitev naših prastaršev. Oba sta upodobljena popolnoma gola, za
Evinim hrbtom pa se vzpenja kača. Seveda ni gotovo, da bi bili nekdanji prebivalci mesta imenovali moža in ženo z imenom Adama in Eve. Oba sta imela najbrž čudni, tuji in dolgi imeni, ni pa nobenega dvoma, da po* doba predstavlja znane tri elemente iz stvarjenja in padca človeka.
Adama in Evo je upodob'il umetnik, ki je živel okoli 1. 3700 pred našim štetjem in je po tem takem podoba za dobrih 2000 let starša nego najstarši del sv. pisma stare zaveze. Okoliščina, da so moža, ženo in kačo upodabljali
in podobo uporabljali za nekakšne pe* čate, pa priča, da je bil motiv splošno znan ter je zato še daleko starej» šega izvora. Židovsko sv. pismo je staro legendo o izgubljenem raju eno» stavno prevzelo v svojo zgodovino židovskega naroda, kakor si je na sličen način prisvojilo še več drugih motivov. Po židovskem sporočilu se je legenda razširila daleč po svetu in služi kot osnova za predstavo o življe» nju prvih ljudi v raznih sodobnih in davno izumrlih verstvih.	(kr)
IhVLTBflElfl ЖТ V tlNCj UNCU
( LEWIS E.LAWEH
TRI IN DVAJSETO POGLAVJE
Z' a večino jetnikov pride dan, ko se jim odpro vrata kaznilnice.
V ječo pridejo kot izvrženci
_ družbe, ljudje ki jih dom, šola
in cerkev niso mogli obdržati na pravi poti.
Ali pa se sme smatrati sam zapor pod pritiskom ter umetnimi in nenaravnimi okoliščinami kot uspešno sredstvo, da jih spet prikroji zahtevam družbe?
Če ne, tedaj bi morala biti ječa več, nego prostor, kamor se zapirajo obsojenci za čas njihove obsodbe.
Kaj je v to svrho storjeno ? Skoraj ničesar.
Krivda za to ne zadene le kaznilniške-ga osobja, čeprav večina med njimi smatra, da je opravila svojo dolžnost, če budno pazi in nadzira jetnike do dneva, ko se izpuste na svobodo.
Seveda je to glavna dolžnost kaznil-niškega uslužbenca, vendar s tem še ni izčrpano njegovo delo. Zaradi omejitve pa, na katere zadene pri tem po zakonu, in spričo ljudskih predsodkov v teh stvareh, so te vrste poskusi zelo otežkočeni.
Ugotovil sem pa pri tem, da večina onih, ki največ in najbolj glasno govore o potuhi, niso bili niti enkrat kot slučajni posetniki v kaki jetnišnici, ali pa glodajo na kaki politični kosti.
Vodstvo neke jetnišnice predstavlja izredno zamotan in težaven problem. Posebej velja še to za Sing Sing, čigar jet-
niki so priznano najdrznejši in najbolj obupani na svetu.
Vsi ti ljudje žive v kaznilniških prostorih, ki so mogoče najslabši na svetu in na zemljišču, s katerega je vsaj teoretično lažje pobegniti kot s katere koli druge velike ječe na svetu.
Kljub tem neugodnim pogojem uživa Sing Sing v vsakem oziru dober glas med svetovnimi ječami. Mnogo tega uspeha je pripisati dejstvu, da se Sing Sing zadnja leta nič več ne vmešava v politiko.
Obstoja nada, da bo mogoče s časom naučiti vsakega jetnika kako koristno delo in da jih bodo mogli tudi zaposliti v produktivnem delu osem ur vsakega delavnega dne.
V tem primeru se uprava nada, da. bo kaznilniška industrija mogla gospodarsko uspešno obratovati, kar bo omogočalo plačevati za delo primerno odškodnino. Ta denar bi se potem porabil po želji obsojencev za vzdrževanje njihovih družin, ali bi se pa nalagal na njihov račun, tako da bi imeli nekaj razpoložljivih sredstev po prestani kazni.
Iz osebnih izkušenj sem trdno prepričan, da izpuščeni kaznjenci po večini spet zaidejo na kriva pota le zaradi tega, ker jim deset dolarjev, ki jim jih država da, ko zapuste jetnišnico, ne zadošča, da bi s tem kr-j začeli.
Točno mi je znano, da je mala dodatna pomoč, ki mi jo je bilo včasi možno dati izpuščenim jetnikom, ki so se v svojem
obupu obrnili name, bilo dovolj, da so oetali na pravi poti.
Mogoče bo koga tudi zanimalo, da sem prejel večino teh posojil povrnjeno, in sem tudi spoznal, da jetnik kot večina ljudi noče usmiljenja, temveč le dela.
Prepričan sem, da bi fond, iz katerega bi se dajala posojila vrednim jetnikom na način kot se dajejo univerzitetnim dijakom, naredil več dobrega kot vsak
drug človekoljubni pokret v prilog kaznjencev.
Mislim tudi, da bi bila to največja prilika, ki bi jo imela kaka organizacija ali kak posamezen človekoljub, da se izkaže pred človeštvom, in bi prinesla neminljive socialne uspehe.
KONEC
(00PYRIGHT ВУ KING FEATURES SYNMCATE) PONATIS ZABRANJEN
POMEMBNE OBLETNICE
80 LET
PETBOLEJSKE RAZSVETLJAVE
Največ ljudi je mnenja, da so bili Američani prvi, ki so prišli na misel pridobivati petrolej iz sirovega olja ali nafte in ga uporabljati za razsvetljavo. Vendar pa to ne drži. Prvi, ki je spoznal ogromen pomen nafte in iznašel petrolej, je bil neki Schreiner iz Boryslawa v Galiciji, poznejšem središču gališke petrolejske industrije. Sicer je slovel Boryslaw že v prejšnjih časih po svoji mastni tekočini, vendar ni tedaj še nihče spoznal vrednosti sirovega olja za industrijo. Le tu pa tam so Izdelovali iz tekočine različne maže in jo uporabljali tudi kot prvovrstno zdravilno sredstvo.
V	Boryslawu je bilo tedaj nešteto vrelcev nafte. Tudi v majhni kleti Schreiner-jeve hišice je prihajala na dan; Schreiner je izdeloval iz mastne snovi čistilo za čevlje in ga prodajal za majhen denar. L. 1853 je nastopila huda zima in Schreinerjevo hišico je enkrat pošteno zamedlo; vsak izhod je bil nemogoč. S hrano je bil sicer dobro založen, toda pošla mu je razsvetljava, kajti mala oljnata svetilka, — edina razsvetljava tedanjih časov, _- je že prvi večer ugasnila. Snežni vihar je divjal več dni in Schreiner je bil zaradi neprestane teme obupan. Tedaj mu je šinilo v glavo, da bi poizkušal srečo z mastno tekočino v kleti. Zvil si je dolg stenj iz bombaževi-naste cunje in se počasi pretipal v klet. Vtaknil je stenj v nafto in ga prižgal. V nemalo začudenje in veselje je zagorela prva petrolejska svetilka. Schreiner je šel še dalje in razmišljal, kako bi se dala ločiti gorilna snov od ostale negorilne mase in zvišati tako intenziteta svetlobe-
Nabavil si je v sosedni žganjarni desti-làcijsko pripravo in posrečilo se mu je, da je dobil s suho destilacijo prvi petrolej. Schreiner je zaslovel po vsej deželi in kmalu so poznali novo gorljivo tekočino po vsej Evropi. Prvič so uporabljali petrolejko javno v neki Ivovski bolnici.
V	Ameriko je prišla par let pozneje; prva petrolejska polja so odkrili še*e 1. 1857.
Schreiner je dal izkopati v Boryslawu nekaj petrolejskih jam. Seveda so bile ze-
lo primitivne in komaj 15 do 18 m globoke, vendar so dajale za tedanje čase dovolj nafte. Ustanovil je tudi prvo petrolejsko rafinerijo. Kot podjetnik pa ni imel sreče, zgubil je pridobljeno premoženje ter umrl v bedi in pomanjkanju, med tem ko so drugi obogateli.	Z. S.
50 LET VOŽNJE S KOLESOM
Pred 50 leti se je pojavila v naših krajih najstarša oblika kolesa, staro visoko kolo. Njegova višina je bila po potrebi različna in je imelo primitiven, komaj prst debel gumijast obroč. Najvišja kolesa smo dobivali iz Anglije. Staro kolo je pri vožnji ropotalo in je bilo že od daleč slišati zvonec, ki se je zaradi tresljajev oglašal, Sredi drogov ob osi kolesa je visela oljnata svetilka. Dandanes bi se nemalo začudili, ako bi videli kako se muči kolesar z nepraktičnim starim kolesom pri stopanju na kolo in s kolesa, saj je to zahtevalo precej spretnosti. Po kratkem zaletu je moral stopiti na ostrogo vilic zadnjega kolesa ter počakati, da se dvigne pedal,, na katerega se je uprl in se povzpel v sedlo. V prometu se staro kolo ni moglo uveljaviti, ker je zahtevalo preveč spretnosti in poguma in je bila vožnja po strmih klancih nevarna. Tedaj se ni vozil nihče v običajni obleki, predpisana je bila športna čepica in kratke hlače z dolgimi nogavicami.
Okoli 1. 1800. pa smo dobili že prvo nizko kolo z masivnimi gumijastimi obroči. Pristaši starejše oblike so ga imenovali omalovaževaje »varnostno kolo«. Izkušnja je namreč pokazala, da se vsak lažje in hitrejše nauči vožnje na nizkem kolesu, kot pa na starem visokem kolesu. Prve oblike nizkega kolesa na verižni pogon niso še imele obeh enakih obročev. I po-rabnejša oblika je kmalu zmagala, -ojavil se je zračni obroč in okoli 1. 1895. se je že ustalila današnja. Strm. este niso več ovirale vožnje, vse je uporabljalo nizko kolo in dolge vožnje niso bile nič kaj posebnega. Toda še vedno niso poznali kolesa na prosti tek. kdor je hotel zavirati, je moral pritiskati s čevljem ob pnevma-
tjfco sprednjega kolesa. Pri srednji strmini je moral kolesar postaviti obe nogi na posebna stopala, pedali pa so se prosto vrtili. Za daljše vožnje v doline so šaljivci iznašli poseben način zaviranja. Navezali so si dračja in ga vlekli za seboj. Seveda so ta način zaviranja kmalu zabranili, ker je poškodoval ceste in ogražal potnike. Po L 1806. je bilo staro visoko kok> že zelo redko.
Industrija je ▼ teh letih nizko kolo v posameznih delih izpopolnjevala. Pojavili so se okvirji 8 križastimi cevmi iz bambusa s kovinastimi okrožnimi nastavki. Na mesto verižnega pogona se je poizkušalo s pogonom na stožčasto kolo. il 1902. so se pojavile v Zgornji Italiji že prve zavore ob obroču sprednjega kolesa. Končno moderno obliko je doseglo kolo ■ proefcim tekom.
Kolo je postalo važno prometno «red-stvo, utrlo si je pot v širni svet in pred ■vsem v revnejše sloje, športni moment je igral le podrejeno vlogo. Neverjetno se je razvilo pri nas kolesarstvo v zadnjih dveh desetletjih. Danes lahko prištevamo Ljubljano sorazmerno za Amsterdamom med prva mesta т Evropi. Seveda so vplivali na razvoj važni gospodarski momenti in spremenjene gospodarske prilike ▼ našem mest« po vojni.	Z. S.
OB 50 LETNICI STROJEPISJA
S problemom pisalnega stroja so se začeli baviti že zgodaj, nekako konec 17. stoletja. Tedaj je bila cela vrsta konstruk-
terjev na deta, da bi našli pravo rešite«, toda pot je bila še dolga. Prvi pisalni stroj je sestavil Anglež Mili, toda ker je bil stroj preveč nepraktičen in neokreten, se ni mogel nikjer uveljaviti. Vendar pa ima Mili zasluge za prvi model m upravičeno ga imenujemo očeta pisalnega stroja.
Od tedaj se ni premaknil problem pisalnega stroja z mrtve točke in šele po napornem delu se je ameriškemu tiskarju Sholesu posrečilo 1. 1867 najti v principu pravo rešitev, ki je bila v detajlih še vedno potrebna izboljšanja. V družbi s tovarnar* jem Remingtonom iz Iliona je iznajdbo L 1873 izpopolnil. Ta stroj je opravljal že takrat približno trikrat večje delo kot človeška roka, dasiravno je bil še zelo primitiven in precej težak.
Najprej se je uveljavil ▼ Nemčiji, toda le po daljšem času. Znani berlinski tvorni-čar Glogowski si je nabavil zastopstvo Re-mingtona za Nemčijo ter agitiral od urada do urada zanj, dasiravno so ga pisarji Jn knjigovodje odklanjali, boječ se za svojo službo, češ da je nepripraven in neuporaben. Glogowski pa ni obupal. V družbi čvrstega moža, ki si je opasa}, težek stroj na rame, je agitiral neumorno dalje, dokler ni dobil končno vendarle nekaj naročil, ki bo se nato kar vrstila. Nemški zdravniki so se za iznajdbo takoj zavzeli, ne da U sploh spoznali pravi namen stroja. Videli so v njem dobro higiensko pripravo, ki ne kvari oči niti drže telesa in je posebno pripravna za slepce. Pisalni stroj se je kmalu uveljavil in razširil po vsej Evropi. Z. S.
Levo: Nova »obleka« za potapljače. Angleška admiraliteta je izvedla te dni poskuse z novo potapljaško opremo, ki omogoča pogreznitev v globino 1200 čevljev. Potapljač je ves čas v telefonski zvezi z ladjo. — V sredi zgoraj: Pri stricu predsedniku. Navzlic obilnemu vladnemu poslu se zabava ameriški predsednik Roosevelt s to petletno damico, ki je napravila
dolgo pot iz Michigana v Washington, da vtakne v predsednikovo gumbnico dišečo cvetko. V sredi spodaj: Dva psička, ki sta na zadnji pasji razstavi v Londonu dobila največ odlikovanj. — Po zemeljskem plazu: Pogled na županovo hišo v San Clementu v Kaliforniji po katastrofi, županova družina se je mogla še pravočasno rešiti.
MIŠKO IN KRALJICA PLESA
ROMANTIČNA ČRTICA IZ NAŠEGA ČASA
%
TONE CUFAR
1
O je Marica dosegla sedem» najsto leto, se je njeno srce zganilo. Z očmi je ob visela na
_ nekaj let starejšem fantu in
tiho trpela, dokler ni opazil, da je v tem dekl etu njegova sreča, izpolnitev nad njegovega mladega srca.
Fanta so klicali za Miška. Bil je slok in zgovoren. Kruh si je služil v tvor» niči, življenjsko radovednost je tešil s knjigami, v njih je našel mnogo lepe» ga, tudi tihega razvedrila so mu dale, vendar ne vsega, česar je iskal v živ» ljenju. Poznal se je z ljudmi, tudi z de» kleti je govoril, jih zabaval s pripove» dovanjem lepih zgodb in si večal nji» hovo naklonjenost s prikupnim vede» njem.
Ko je opazil, da ga Marica iz barake rada vidi, je tudi nji kaj lepega pove» dal. Kmalu, še sam ni vedel kdaj,'je ona. pomenila zanj vse tisto, kar mu je poprej manjkalo. Ona je bila nje» gova izpolnitev, on pa njena. Toda do prave sreče nista mogla priti. Čeprav sta se zares vzljubila, jima to ni dajalo radosti. Ljubezen je bila obema vir velikega trpljenja. Njena mati ji je si« lila drugega, njen oče je bil strog in ni poznal prizanašania. Ničesar ji ni do» volil. Zato je Marica trpela. A čim tež» ie se je z Miškonv sestala, bolj ga je ljubila, močneje so bile vezi njunih src. Kadar je šla iz mestne šole, je oprezala-.za njim. skrivaj mu je pisala in odgovarjala, skrivaj se je katerikrat odtrgala od doma in se z njim sestala.
Miško ji ie vlival poguma za vse, kar je prišlo težkega. Čenrav njemu ni bilo najlažje, je v veliki ljubezni črpal moč za zmagovaniegreukosti in ji bil tudi najboljši prijateli. Verovala sta drug v drugega in pričakovala lepših časov. Toda prišel je čas, ko ju je življenje ločilo.
Marica se je s starši preselila v od» daljen kraj.
2
Marica je trpela še bolj. Svoje trp* ljenje je izlila v pisma in jih pošiljala Mišku. On je odgovarjal. Toda v dopi= sovanju «■'.-• nastajali tudi odmori. Pisma so papir, mladost pa hoče življenja.
V	novem kraju so" Marico kmalu opazili. Mladi ljudje so ji pričenjali dvoriti. Starši so jo začeli voditi na zabave. Bila je godna za možitev, zato so po svoji pameti skrbeli za njeno srečo. Marica se je kmalu uživela v nov svet. Kmalu je bila skoraj vsako nedeljo na plesišču. Kmalu ji je posta» lo dopisovanje z Miškom dolgočasno. Vse bolj in bolj je zavlačevala odgo* vore, vse bolj in bolj je v redkih pi» smih postajala hladna in kratka. Kma» lu si je našla drugih prijateljev, z nji» mi veselja in razvedrila.
Miško ji je postal odveč.
Pisala mu je, da je brez njega našla svojo srečo. To je bilo takrat, ko so jo prvič izvolili za kraljico nlesa.
Miško je umolknil.
3
Mišku je bilo težko. Z Marico j« * mnogo zgubil. V to, da je našla pravo srečo, ni mogel verjeti. Privoščil ji jo je, toda čutil je, da ne more kar tako nekaj zavreči. Z Marico sta trpela in se borila za košček ljubezenske sreče pod soncem, zdaj pa naj bi vse za» vrgel. Vsa mladostna upanja naj bi po» hodil, vse pogazil in poteptal.
Tega ni znal storiti.
Molčal ie, ho'dil v tvornico in pre» mišljeval. Zmerom bolj je rasla v njem radovednost, kakšna neki je Marična sreča. Zmerom bolj se je v njem utrjevala misel, da mora poromati v njen krai in pogledati, kako je prav za orav z dekletom, ki je izpričala toliko hrenenenia po njem, pa je nazadnje z veliko lahkoto potegnila črto čez vse, kar ji je nekoč pomenilo življenje m smrt.
Ko ie njegova radovednost zrasla tako visoko, da nikier več ni mogel vzdržati, se je odpravil na pot.
4
V	mestu, kjer je živela Marica, mu ni bilo težko najti njenega stanovanja. Vedel je za cesto in hišno številko. Oglasil se je, kakor da potuje in pri» haja mimogrede tudi k njim. Sprejeli so ga z navidezno prijaznostjo, toda prav kmalu ie sooznal. da zlasti Ma» rini ni nreveč dobrodošel. Saj ie govo» rila z njim, toda zaman je pričakoval
Jung: PESNIK
toplote in tistega, kar je čutil včasi, ko sta se skrivaj iskala '.n prav v tem iskanju doživljala svojevrstno lepoto. Iz Marice je govorila strast za žaba« vami. za trenutnimi užitki. Ko sta bila na samem in se mu je zdelo, da morda potegne ona masko s svoje duše in se prikaže v pristni podobi, ni izpolnila njegovega pričakovanja. Načenjal je globlje pomenke, toda ona se ni za njim nikamor spustila. Pripovedovala mu je, koliko plesov zna, kako jo čislajo plesalci, o svoji sreči pa ni znala niče» sar razodeti.
Mišku je bilo težko pri srcu.
Pozabil je, da ga je k Marici prigna» la objestna radovednost. Nje mu ie bilo žal. Ni se mu razkrivala, ni ga ob» sula s priznanji, toda ker jo je poznal, je prekmalu občutil, da se za vsem njenim veseljem skriva ranjeno srce in se prikazuje podoba zstrtega trpljenia. Povedal ji je. kaj misli, kaj čuti in %do» znava, ona pa ni hotela ničesar pri» fcnati Smejala se mu je in ga povabila na zabavo.
Na plesišču ji ni bil nič več mar. Pustila ga je pri mizi, da je sameval in ji čuval plašč. Kadar je igrala god» ba, se je vrtela, med odmori se je pa sprehajala po plesišču. Skoraj vsak
ples je plesala z drugim. Razposajenost je rasla, a z njo Marična veselost in Miškova potrtost. On je komaj vztra» j al. Vsem gostom in tudi njej je bil tujec. Ko je sklenil, da pojde stran, so volili kraljico plesa. Bilo je mnogo hrupa, veliko tekmovalk, dovolj priča» kovanja in zavisti Sredi naraščajoče nestrpnosti je tudi Miško počakal.
Izvoljena je bila Marica.
Poklonili so ji lepo darilo. Kar sijala je od sreče. Zmagoslavno je spreje* mala čestilce in se zahvaljevala za po» klone. Darilo je ponesla Mišku v var» stvo. Našla ga je povsem pripravljene» ga na odhod. Ostrmela je in si ni mo» gla verjeti
—	Počakaj, nikamor se ti ne mudi, — mu je rekla in ga skušala s pri jaz» nim obrazom zadržati.
Iz njegovega obraza je pa žarela ve» lika resnost in odločnost. Neusmilje» no jo je prodiral z globokimi očmi in trdo je spregovoril:
—	Res je, da se mi ne mudi, pa ven» dar ne ostanem tukaj. Ne maram kaliti tvoje velike sreče. Ne maram, da bi bil komu v napotje Če ostanem, te utegnem obremeniti. Duhovi se razgre» vajo. Tujec sem. Ze zdaj sem morda komu odveč. Tudi zate, Marica, sem tujec. Za čuvarja tvojih stvari pa ne bo težko najti namestnika. Se stepli se bodo. saj ti ne manjka vdanih čestil» cev. Poidi. čakajo te. Bodi srečna, za» res srečna, za vse čase.
Marica ni vzdržala njègovega pogle» da. Ko ni več govoril, je dvignila oči in videla, da odhaja. Hotela je za njim, toda vsa zmedena ie ostala na svojem mestu in potem odšla s plesalci, ki ni» so mogli razumeti, da ob tako poskoč» ni melodiji, ki se je razlivala po plesi» šču, more Marica strpeti brez plesa» nja. Znova se je vrtela, znova je kaza* la vesel obraz, včasi pa vzlic godbi in vsej razposajenosti ni mogla s pravim smehom na dan. Predala se je mislim, ki so jo težile.
Na zabavi je vzdržala do zore.
Kraljica plesa ni smela pobegniti iz lastnega kraljestva.
6.
Ko je Miško stopil iz zabavišča, ga je prevzel hlad noči. Počasi je šel po samotnem trgu. nikamor prav za prav ni vedel iti. na kak način bo že moral strpeti do jutra, si je mislil in zamU šljeno šel naprej. Z vsakim korakom je bil bližje kamenitemu mostu na
koncu trga. Z vsakim korakom je bolj prisluhnil valovanju vode, ki je šume» la in se penila pod velikimi oboki.
Na mostu se je ustavil in se naslonil na ograjo. V notranjosti ga je peklo, grenka bolečina mu je razjedala srce. |V mislih je vse znova preživel. Sam se» bi se je zdel odveč, življenje je zgubilo zanj ves smisel in sleherno vrednost. Bilo mu je brez cene. Žalostno je str» mel v valove pod sabo, najrajši bi se jim vrgel v naročje in se z naglim sko» kom čez ograjo od vsega poslovil.
Za seboj je zaslišal previdne stopi» nje.
Pogledal je nazaj. Pred njim je stal nekoliko znan mladenič in ga prijazno pozdravil. Miško ni dolgo ugibal, kdo je. Videl ga je v zabavišču. Tam sta se večkrat srečala z očmi. Bil je med tistimi, ki so Miška opazovali. Zakaj je prišel za njim in ga pozdravil, si ni znal raztolmačiti. Gledal ga je z velikim presenečenjem in molčal. Tuj» ca sva si, čeprav si prijazen, si je de» jal Miško na tihem, ko fant le ni šel stran in on sam še vedno ni sprego» voril.
—	Ne glej me tako začudeno, — je dejal mladenič.
—	Kdo si? — ie vprašal Miško in se za korak umaknil.
—	Tvoj brat! — se je zasmejal fant. Tvoj brat, pa ne po materi, temveč po Marici, dragi moi. Kar tikajva se in domača si bodiva!
—	Nič nimam proti temu, ampak Čudno se mi zdi vse to. Zakaj hodiš za mano? Kakšno ie naiino bratstvo?
—	Vse ti razložim. Z mano pojdi. Tu se še prehladiš. Čemu bi si kvaril zdravje, ko ni treba. Saj vem, kaj te muči. Vse sem videl.
—	Na zabavi?
—	Da, tam. Videl sem tvoio osam» lienost in žalostne oči. Tudi tisto, kar si Marici povedal, sem dobro slišal. Opazil sem, da ni mogla kar tako pre» ko tvojih besed. Rada bi te nazaj, pa si pogumno odšel. Prav si storil. Tedaj se mi je z gotovostjo potrdilo, kar sem slutil ves večer. Spoznal sem. da si ji bil več kakor znanec. Ker si težko od» šel, me je mikalo za teboj. Saj si mi brat po usodi. Tudi mene je Marica ranila. Takrat, ko ie bila prvič kralji» ca plesa. Hudo je bilo. Da sem prem%* gal. Ona zelo rada muči. Mnogo jih je že trpelo zavoljo nje. Vsakega raz» vname. Ko je v največjem ogniu. pa preseka in se na svoj način naslaja.
—	Takšna je? Kaj pa starši?
—	Take reči so jim všeč. Vsaj zdi se tako. Gotovo računajo, da jo bodo bogato oddali, pa ji pomagajo na za» bave. Ljudem je mar samo dobiček. Trgovci prodajajo svojo robo, starši pa otroke.
—	Morda je res tako, — je pritrdil Miško in se stresel. Bilo mu je hudo in zeblo ga je.
—	Z mano pojdi, — je predlagal mladenič. — Na svoj dom te popeljem. Čaj si skuhava, tovarišijo mi boš delal. Zdaj tako ne moreš nikamor. Marici na kljub rporava biti vesela. Le nič se ne obotavljaj. Danes sem tako Pazpo* ložen, da bi zbral vse, ki hočejo z ma» no. Če se ti zdi, greva pa nazaj in tam zapojeva veselo pesem. Vsemu na kljub in Marici v opomin. Saj si jo imel rad?
—	Imel. Še preveč. Nje pa to noč ne želim več videti.
—	Potem pa z mano na čaj!
Potegnil ga je za seboj in zavriskal.
Miško je zavonjal vino iz njegovih ust, toda uganke tega srečanja ni raz» rešil. Novemu znancu se je prepustil, da ga je svobodno vodil po ulicah.
Prav na koncu zanemarjenega pred» mestja sta stopila v nizko hišo DALJE
GIESE : OTROŠKO IGRIŠČE
HITRA DIAGNOZA NOSEČNOSTI
a seji dunajskega biološkega društva je poročala kemičarka dr. R. Kapeller-Adler o svoji _ novi metodi za razpoznanje nosečnosti, ki je izredno nagla, priročna in se vrši na. čisto kemični osnovi s preprosto analizo seči. Praktična medicina si je že dolgo želela take preproste metode, ki ni potrebna v prvi vrsti za to, da se ustreže razumljivi radovednosti žensk, ki slutijo, da so postale matere, marveč kot vodilo v težkih bolezenskih primerih. Dostikrat se skriva za navideznimi znaki nosečnosti kaka zavratna bolezen, dostikrat pa se za navideznimi bolezenskimi znaki skriva novo življenje, ki klije pod srcem.
V obeh primerih je pravočasna diagnoza odločilna za nadaljnje zdravnikovo ravnanje. S klinično preiskavo^ se lahko dožene nosečnost zanesljivo šele proti koncu drugega meseca. Raziskovalca hormonov profesorja Zondek in Asch-heim sta sicer pred nekaj leti našte metodo, po kateri se da spoznati nosečnost že v najzgodnejšem stadiu, celo še pred koncem tretjega tedna in sicer zelo zanesljivo. Aschheim-Zondekova reakcija je postala svetovnoznaha.* Temelji na pojavu, da izloča noseča ženska izredno velike množine ženskega spolnega hormona in hipofize. Množina teh spolnih hormonov v seči bodoče matere je tako velika, da lahko napravi nezrelo miško čez noč spolno godno. Te vrste biološki dokaz nosečnosti je popolnoma zanesljiv. Zdravniki pa ž njim vendar le niso popolnoma zadovoljni, ker mora biti za reakcije zmerom na razpolago večje število miši samic pravilne starosti, ker je dalje zelo zamudno prepariranje in mikroskopiranje njihovih spolnih organov in slednjič ker je treba čakati na rezultat najmanj štiri ali pet dni.
Metoda gospe Kapeller-Adler ne zahteva tako kompliciranega aparata. Nekaj epruvet, nekaj kemičnih reagentov in dobre oči, ki znajo razlikovati barve, popolnoma zadostujejo. Nosečnost ali nenosečnoet se lahko dožene v treh ali štirih urah. Pokazalo se je namreč, da izločajo noseče ženske v seči neko določno snov — kemiki jo imenujejo hi-stidin — ki pokaže svojo navzočnost na
* Glej: univ. prof. dr. Boris Zamik; Biologija nosečnosti, žis knjige XTI st. 98 in 122.
ta način, da se raztopina, v kateri je hi-stidin, po dodatku nekih določnih sestavin pobarva v značilnem modrovioliča-stem tonu.
Dunajska univerzitetna ženska klinika je dala kemičarki na razpolago obilico poskusnega materiala in nova reakcija je bila v vseh primerih nosečnosti dejanski pozitivna. Celo neki splav je bilo mogoče še deset dni kasneje dognati s kemično preskušnjo seči. Vendar pa je bila reakcija v nekaj primerih raftlo pozitivna tudi pri nenosečih ženskah. Treba jo bo torej še »požlahtniti« in preskusiti v najrazličnejših primerih, dokler ne bo dajala absolutno zanesljivih rezultatov.	(m)
MERE PRI PRVOTNIH NARODIH
Za mersko enoto so narodi pogostoma jemali ta ali oni del človeškega telesa: pe-denj, laket, seženj, čevelj, korak. Rdeče» kožci rabijo školjke. Drugi diVjaki merijo dolge razdalje na dnevne pohode, torej 30 km.
Včasih pa služijo še drugi pripomočki za merjenje. Angleški raziskovadec Portt pripoveduje, da so mnogi rodovi v Indiji mero posneli po kravi, ki je njim sveta žival. Najmanjša mera je »kravje uho«, t. j. nekako dolžina dilani. Za velike daljave uporabljajo »muk«, razdaljo, n.a katero se še lahiko sliši muikanje svetih živali, torej 4 km.
Drugod pa >kikerikt izraža razstoj; za prebivalce otoka Gazel oddaljenosti skoraj ni. Džukažiri, ki žive v severni Mandžuriji, merijo razdalj in e s časovno enoto, enako potu, katerega napravi zdrav odrasel človek med tem, ko lonec hladne vode vzevrè, to se pravi 30 minut.
Ali se vam zde te mere površne, nezadostne? Pa saj tudi mi izobraženi narodi merimo pogosto na lučaj, slišaj, streljaj. Pokojni profesor zemljepisja Pammer nam je v novomeški gimnaziji dopovedal širino kneževine Liechtenetetnske: za drve pipi tobaka. Tudi čas merimo tu pa tam na čuden način. Cehom takole raste dan okoli Novega leta:
za nov£ rok o slepiči skok, a za tri krile ještč o krok dâle. Tudi naš hribovec pravi za isto dobo: dan toliko zraste, kolikor petelin zine. (k)
BENEŠKI MOST
P- o več ko tisočletni »splendid isolation« so Benetke končno dobile pravo zvezo s kopnino
_ po velikanskem, širokem mo»
stu, ki v ravni črti prečka laguno. Prav za prav se je načrta, ki se je zdaj ures» ničil, lotila že cesarska Avstrija, ko so bile Benetke še v njeni posesti. Ali ka* kor je tam vsaka reč po polževo napre* dovala, tako tudi most ni bil v celoti zgrajen. Od 1841. do 1846. je bil nare* jen samo nasip, po katerem je stekla železnica, gradnjo ceste so pa odložili
za pozneje. Z vozmi in kasneje s kolesi ter avtomobili se je lahko potovalo v Benetke samo posredno po železnici, tako da se je manjkanje ceste zlasti v najnovejšem času čedalje bolj nepri» jetno občutilo. Novi most je zdaj odprl Benetke tudi tistim obiskovalcem, ki se neradi poslužujejo javnih prometnih sredstev.
Gradnja beneškega mostu bi se mo* rala prav za prav pričeti že pred več leti, ali kakor pri vsakem velikem na* črtu, so se tudi tukaj pojavila nasprot* stva. Tenkočutni Benečani so se bali, da bo zaradi tako moderne zgradbe tr* pela arhitektonska zaokroženost me* sta, da bo v umetnostnem pogledu ubit njega samonikli značaj, dočim so se s i
strani bolj poslovno usmerjenega me» ščanstva poudarjale velike materialne koristi, ki bi jih prinesla Benetkam udobna zveza s kopnim. Preklarije, ki bi najbrže še precej dolgo trajale, je končal sam Mussolini, ki je pustil brez oklevanja izdelati podrobne načrte, in je 1930. tudi odobril za gradnjo po« trebni kredit 120 milijonov lir. Dela so se takoj pričela, in v pičlih treh letih je bil most zgrajen.
Dolžina mostu s privozi vred je 8.5 km. Del konstrukcije nad laguno ki je
4 km dolg, počiva na 228 opornikih, v katerih so izklesani beneški levi. Most je 20 m širok. Po njem teče avtomobil* ska cesta, steza za kolesarje in dvoje hodnikov za pešce. V Benetkah se kon» ča cesta na Rimskem trgu, ki je bil šele nedavno urejen nalašč v ta namen. Na enem koncu je zgrajena velikanska garaža za 2000 avtomobilom ki se mo* rajo vsi brez izjeme ustavljati tukaj, tako da tudi v bodoče ne bo po mestu šoferskega trobentanja in ropotanja motorjev, ki se menda res ne bi poda» jalo dostojanstvu Markovega trga. In» vaziji te vrste modernizma so se v lo* kalnem patriotizmu odreveneli bene» čanski patriciji najodločneje uprli in so zmagali. V tolažbo za vsiljeni most so
dobil! še nor kanal »Rio Nuovo« т le»
pem starem slogu s peterimi tipično
beneškimi mostovi. Po kamahj )e tudi precej skrajšana pot od Rimskega do Markovega trga, tako da ameriškim fe»
ELEKTRONKE Z MRZLO KATODO
Poglavitni del vsakega radio eprejeeami-
fca je elektronka, glasni del elektronike pa tako zvana žareča katoda, navadna nitka, ki ee ra.zžari z električnim tokom tat oddaja v tem stanju iz sebe elektrone, elementarne seetamne delce elektrike, žareča katoda je hkrati tudi najikočljiveijši del vsake elektronke in zaradi tega ei tehniki že dolgo prizadevajo, ustvariti mrzlo kato-d», ki je ne bi bito treba kuriti z električnim tokom. Radi» aparati bi ee s tem zeio poenostavili.
Znanstveniki ee niso trwdïli zaman. Do-sflej se je že nekaterim vsaj deloma posrečilo rešiti problecn mrzle kafeode. Zadnji čas pa ee trdovratno ponavlja vest, da se je nekemu ameriškemu inžentjerju ramn mrzle katode popolnoma posrečil. Glavna težava elektronke и mrralo katodo je pač ta, da mora proizvajati elektrone brez kurja-ve. Da doseže ta smoter, je ameriški izumitelj uibraJ naslednjo pot: Iz steklenega balona elektronke je popolnoma iiasesal zrak in napolnil prostor e pffinom
betnikom, M so vajerf eksp resnega do» življanja lepote, ne bo treba priti ж
konflikt z žMjenjekim načelom, da je čas zlato.	(jn)
nefae 4eloetoe sestave. Sistem katode, mreže te anode je dopolnil še и neko dodatno elektrodo, ki predstavlja v novi elektronki navidezni vir elektronov. Pojav v elektronki je naslednji: Zaradi an »dne napetosti nastane v elektronki tleče električno izpraznjevanje skozi plin kakor v znanih tlečih žarnicah ali tlinikah, pri čemer nastajajo elektroni, Iki se s primerno dodatno električno napetostjo tolikanj pospešijo, da uhajajo skozi luknjice pomožne elektrode, kakor da bi žareli neposredno te nje. Pomožna elektroda "deluje torej sličtno kakor žareča katoda normalne elektronke. Na ostalih delih nove elektronk«, ki eo potrebni za ojačevanje aH opraraljaffc) druge funkcije v sprejemanj« radio ralov, ni tirelba ničeear bistvenega spremeniti. Aparat z novimi elektronkami, ki ga je izumitelj že javno predvajal, je baje poslušalce popolnoma zado-■V04JH.
02ШОТ V DŽUNGLI
F C AN K & U C K
23. POGLAVJE KITAJCI HOČEJO IMETI TIGROVO TBTJPLO
Mislim, da foi bila najbolj čudovita knjiga, ki bi jo kdo lahko napisal, knjiga o azijskem praz--noverju, a najzanimivejše poglavje bi bilo ono, kjer se opisujejo razne vrste vraž, v katerih igrajo žival glavno vlogo.
Tako kroži med Kitajci vera, da je tigrov žolčni mehur nepogrešljiv lek proti vsem boleznim. Ni boJezni, ki se ne bi dala ozdraviti z grenkim žoilčem, odvzetim pravkar poginuli veiliki progasti mački. BoJezni srca in pljuč izginejo hipoma, čim se pokaže najmanjša množina posušenega tigrovega žolča. Kdor je lastnik tega čudežnega sredstva, postane srečen človek in ljubljenec bogov.
Vera v zdravilno moč tigrovega žolča mi je povzročila občutno škodo, poleg tega še v okoliščinah, ki bi lahko postale prav nevarne.
Skoraj vse ladlie, ki plovejo po vodah Daljnega vzhoda, imajo kitajsko posadko iin kitajsko postrežbo-. Zaradi tega ni bilo nič nenavadnega, če je zavladalo na neki vožnji med Singapo-rorn in Hongkongoim in sicer na angleški tovorni ladji, kjer je bilo prav malo potnikov, veliko zanimanje ob ves-ti, da je moj tiger zbolel. Žival se ni dobro počutila že ko smo se vkrcalii, toda nadal sem se, da jo bom z dobrim izčiščenjeim črvov, ki se prav radi za-rede v telesih teh živali, iztlečil. Toda žival je ostala tudi po zdravljenju slabotna in mi je zbujala bojazen. Zares nisem še nikdar prej videl krepkega in odraščenega tigra, kii bi tako hitro propadal, kot ta.
Tak položaj je sicer zelo neprijeten, toda lovec divjih živali, mora biti vedno nanj pripravljen. V dvajsetih letih, ko sem se baviil s tem poklicom, sem seveda imel tudi svoj odstotek izgub, in sicer največ na ladjah.
Razne okoliščine in minogi vzroki povzročajo te izgube. Živali se običajno prevažajo na krovu kot prosto le-
žeč tovor. Ce imam smolo in naletim na ladjo, ki je nizka nad vodo in za-idem potem v slabo vreme, imam zmerom izgube. Tudi imam vedno občutno škodo na ladjah, ki se močno maje j o. ako krožimo dalj časa po nemirnem morju. Zato začenjam pri vsakem vkrcanju hazardno igro z vremenom. Pri tem je treba upoštevati, da sem često primoran vzeti prvo ladjo, ki se mi nudi. Ce bi hotel čakati na res dobro ladjo,, kjer bi lahko po svojih željah razpostavil svoj tovor, bi to neredko zahtevalo tedne in bi mi prekrižalo vse potne račune. Pomisliti moramo tudi, da živali, ki so pravkar prišle iz džungle, često poginejo tudi pr,i najudobnejšeim potovanju. Neke med njiiimi so tako strogo privajene svoji hirani, da ne prenesejo hipnega prehoda od brane, na katero so- bile navajene v svojem naravnem stanju.
Bolni tiger je začeli že vidno hirati, tako da nisem imeli že skoraj nobene- . ga upanja več, da okreva. Moj glavni sitrežaj Lal je kmalu uvideli položaj in uporabiljatii sva začela naravnost heroična sredstva, da ga ohraniva p-rđ življenju. Vest o tïgrovi botezni je povzročala razburjenje med posadko na ladji.
Posliugo so tvorili hinanslki Kitajci, posadlko pa Kantonci. Po kratkem bivanju na ladji sem že opazil, da se obe skupini med sabo ne gledata lepo. Sovraštvo med različnimi kitajskimi pUe-meni je prav običajen pojav, zato nisem videl v tej stvari ničesar, nad čemer bi se lahko, razburjal.
Oboji, Kantonci in Hinanoi, so mi pomagali pri mojem dnevnem delu na tej sila vrni škatli. Kantonci so mi bili pri rokah, kadar je bilo treba premikati ali prestavljati kletke, čistiti jih ali pokrivati jih s platnom, kadar sem smatral to za potrebno. Hinanoi so mi | pa pomagali pri kuhi velikih množin riža, ki sem ga rabi! za ptiče in razne manjše živali. Cesto sem moral tudi
kuhati drugo hrano za svoje živali in hinanski kuharji so se vedno radi odzvali.
Ko se je zvedelo na ladji, da ni več verjetno, da bi tiger okreval, so postali mornarji še bolij uslužni kot so bili dotlej. Ali z drugimi besedami Hinanci in Kantonci so tekmovali med seboj, kdo bo dobil tigrovo truplo. Obe skupini sta skušali iziti iz te borbe kot lastnik žolčnega mehurja, ki je pomenili trajno zdravje za srečnega lastnika.
Nekega dne je prišel k meni voditelj Kantoncev in mi dal razumeti, da bi mi bili zelo hvaležen, če bi Lahko dobil tigrovo truplo. Rad bi ga odri in mi vrnil kožo, če bi mu le dovolil zadržati meso in izrezati žolčni mehur. Odgovoril sem mu, da moram še malo razmišljati o stvari in da mu bom nato že povedal, kako sem se odločil.
Komaj pa je Kanitonec odšel, se je že prikazal glavni natakar, Hinanec, in priklanjajoč se že od daleč je počasi načel predmet, zaradi katerega me je iskaL Tudi on je seveda želel žollčni mehur. Nisem mu dal nobene obljube. Rekel sem temu zastopniku hinanskih 'interesov, da bi bilo mogoče bolje po-
Idila v parku
čakati, da najprej tiger pogine in šele potem razpolagati z njegovimi ostanki.
Naslednje jutro je tiger le sklenil zapustiti zemeljsko življenje. Pekla me je izguba tisoč dolarjev vrednega tigra zlasti še, ker sem tvegal glavo, ko smo (ga spravljali- iz .jame.
Z Lalom sva izvlekla tigrovo truplo iz kletke in ga pustila na krovu na tleh. Na ladji tedaj še niso vedelii, da je poginil. Ko sem strmel v mrtvega tigra, se je prikazal izza ogla hinanski kuhar s skledo riža za ptiče.
Njegove oči so široko zastrmele, ko je zagtledal mrtvo mačko. Še preden ■ je odprl usta, sem mu rekel: »Pokliči prijatelje in oderite tigra! Dajte mi kožo in obdržite žolč!«
če bi mož iz Hinana dobil milijon dolarjev, bi se mu lice ne moglo bolj razjasniti. Mislil sem, da mi pade okrog vratu.
Bil sem otožen in sem začutil potrebo po požiirku ruma. Odšel sem v jedilnico.
DALJE
(COPYRIGHT BY КЕШ FEATURES SYNDICATS]
NEMCI IN Л RIJSKO PLEME
Nemci so se vselej ponašali s svojo znanstveno korenitostjo (Griindlichkeit). Kar pa so nedavno zagrešili z iskanjem »arijskega plemena«, je čista bedastoča. Zgolj oni del Indoevropcev, ki je prispel v Indijo in v Iran, si je nadeval občno ime »aria«, to je plemeniti, odlični. Toda vse to se je godilo najmanj pred 4000 leti. Ni pa posebno težko uganiti, da so poslej mnogoštevilne doselitve ali vpadi iz Azije, celo iz Afrike, n. pr. altajske tolpe, Huni, Tatari, Turki in drugi, od kraja do konca izpremenili pleme tistemu delu Indoevropcev, ki je ostal v naši stari celini. Nedvomno arijski je danes samo še jezik, to se pravi mnogotere arijske govorice. Meniti bi se mogli edinole o narodu arijskega jezika, nikakor pa ne več o narodu arijske krvi. Kam pa to pride, kam to gre? Arijski je poleg Germanov še marsikdo: Poljaki, Bolgari, Albanci, Španci, Portugalci z vso semitsko, arabsko, črnsko krvjo, ki jim teče po žilah, Armenci, katerih eden sam zaleže po starem pregovoru za štiri Jude, Grki, katerih eden sam po istem pregovoru odtehta štiri Armence, itd. Arijski pa ne bodo Turki, Madžari, Finci, ker jim je govorica ugrofinska, iz istega razloga velik del prebivalstva ob baltiškem obrežju, s katerim se ni noben narod na svetu bolj mešal nego sami Germani.

Y SHAKESPEAREOVEM ROJSTNEM MESTU
iStratford on Avon leži na desnem bregu Spokojne in prosojne rečice. .Selško mestece, polno zelenja ш Širokih ulic, šteje podi deset tisoč duš, a veaidar prihaja tja y poletnih mesecih obilo tujcev z vlakom ali t izletniških »prašnikarjih«. Malega in velikega srpana je mamreč v Stratfor-Kiu Shakespeareova doba, kakor je v Bay-reuthu Wagmerjeva. Pisatelji, umetnik i, oenikanci angleškega jezika romajo v ro-dišče velikega Viljema, da gledajo predstave v Mémorial Theatru. Tačas namreč
in Carlyle. Hiša obstoji prav za prav œ dveh delov, od katerih je eden postai
mesnica _ degradacija torej ni tolikšna
kot pri Stritarjevem domu, ki ga danes nadomešča svinjak — drugi del pa v krčmo, dwlkler niso L 1847 odkupili poslopja z narodnimi prispevki.
V isti ulici stoji hiša Shakesipeareove sestre Juidite, poročene z vinogradnikom Q-uineyem. Opomnimo mimogrede, da v tem kraju ni nobenega trsa več: trto so opustili kakor po srbski Lužici ln pone-
Shakespeareova rojstna hiša
igrajo najboljši angleški g.lutmači ne samo Shakespeareove, marveč tudi novejše, celo najnovejše drame. Starejši umotvori se uprizarjajo popoldne, sodobni pa ave-čer.
Ta »Spominska pozornica«, dozidana L 1931, je nadomestila stavbo iz L 1877/89, ki jo je nedavno upepelil požar. Današnja zgradba, skoro docela ognja varna in po-тевш moderno zasnovana, je naroden spomenik velikemu mojetru odrske umetnosti. Vsebuje knjižnico z 10.000 snopiče v, čitalnico, predavalnico in obširen restav-ramt. Liani jo je obiskalo 80 tisoč posetni-kov, ne vštevši občinstva рт! predstavah. _ Rodni dom velikega pesnika je kmetska hiša, kjer vidiš obilo starin. Po brunih in opažih so se podpisali znameniti možje: Thaakeray, Dickens, Browning, W. Scott
kod po Sloveniji, n. pr. na Vinici pri Ribnici, na Bledu, r selškem okraju, kjer je ostal saimo še ledinski naziv »vinograd«. Od Riharda Quineya je iz L 1698 ohranjeno pismo na Shakespaairea, edino, kolikor vemo.
Omenimo nadalje »Pesnikov vrt«, kjer še oseb en kuje stara murva, ki jo je Shakespeare sam zasadil. Potem mestno hišo, kjer je bodoči veleum baje gledal predstave potujočih igralcev in se ■vmel za cvetno modrico Talijo. V višjem nadstropju Je bila »Grammar School«, kjer se je poznejši »Avonski laJbod« učil Branja in pisanja.
V spremstvu zgovornega vodnika ali kakega profesorja se utegnete seznaniti s temi in mnogimi drugimi podrobnostmi ia preteklosti.	Д. D.
RANZ DES VACHES
_ Predalpska Švicarska pokrajina Gruyère (glavno mestece: Bulle) slulje po ,kraeni jelovini in bujinih plamšarijah. Po njej se v Parizu vsak Švicarski eir kar na kratko imenuje: fromage de Gruyère. Višave dajejo poseben čar kraju, zato bomo razumeli Bridelove besede: Ex alipi-bus salus paitriae, iz Alp je blaginja domovine.
Ko napoči »mili maj« in aelemjava prežene zadnje ostanke zimskega pTeetmla, odižvenikllaatfo hrujpme črede v planino. Ni čudo, če je v tej pokrajini, taiko Ibogati narodnih popevk, tekla zibka pastirelkernn kolu z Imenom »гапи des vaches« (nams de vaâ = kravja pesem), čudno koprnečemu mapevm, k'jer se po Reynoidovem Izreku jbeseda šali, imedltem ko melodija pilaika«.
Minogi slavni solisti so se že postavili s tem pastirskim planinskim spevom, ki so ga zapet letos priredili z ivelikiim sijajem v narodini noši v »armiailli«. Poiseben mojster tega roinain'čisikega ljudskega bisera pa je biil Placid Currat (5. XXI. 1847 _ 11. XI. 1906) iz Gramidivillarda v gorenji Gruyêrl, koder je bilo od nekdaj dovolj izvrstnih pevcev. Deloval je kot beležnik, a vmes Je večlkrat, dasi ne izšolan, uspešno nastopil na poeoinlci kot jarmailll«. L. 18-96. se je pojavil na politični pozornicl koit poslanec v Velikem sosvetu, kjer je vzdržal le eno
leto. Kadar ima človek tako zanesljiv glaa, «e preveč ne zanaša ma glascuve drugih. Njegovim rojakom ositane tenorist Ciurrat nepozaben.
•
Naj vam diodam v razvedrilo ètirirrstiô-nico, kjer se 1. in 3. Trsta enako čitata, ta-Ifco tudi 2. in 4., ki pa imata e prejšnjima, agollj en zilog drugačen. Ta telegrafsko zgoščena prigodba prikazuje dolgomosega tiskarskega faiktorja H. H., M je ustrelil zajica ... žaltavega. Talko ni s (pečenko nič, možak zadene ipnSko na ramo in zapoje rane. Evo izrvirnika:
La protubérance du iprote Hulbert Hams ... Lap r eau ifculbé ... ranice. Dupe ir&t, tuibe, eit ramz.
4. Dt
KAČJE ŽGANJE
Moiièrov junak Organ psuje Dormo: >Molči, kača!« Prave kače malo govorijo, do sedaj vemo le za ono, ki je v raju zar peljala naše prapraroditelje. A navzlic tej redkobesednosti nam niso nič kaj pri srcu. Pri vsem tem pa utegnejo biti ja,ko koristne. Pariška Akademija zdravilstva javlja, da se z vbrizganjem »trupa lahko potolažijo najhujše bolečine. Manj obupno bo »daj s pozornice zvenel klic drugega Moliô-rovega junaka, Argana, ki plaho nagovarja zdravnika z znamenito sikajočo alite-racljo:	«
Pour qui eônt ces serpents qui sifflent sur vos têtes? t. j. za koga so te kače, ki vam sikajo nad glavaimi.
Nič novega ne bo za vas, ako vam povem, da se pikače že dolgo štulijo v Esku-lapovo umetnost. Poglejte Jih kot znamenje lekarstva n. pr. nad kako apoteko. V Franciji jih imajo upodobljene vojaški zdravniki na gumbih svojih suknjičev. Te dni pa je za nameček J. Ardouin pisal, da se v njegovem rojstnem kraju (Saint Sympho-rion d' Ozon, Isère) včasih iščejo plazilke proti bolečinami. Ubijejo jih, slečejo in obesijo na strop, da se poleg krač in kilobae posuše. Kadar kdo oboili, odrežejo košček in skuhajo iz njega vroč čaj. Drugi spet ujamejo gada na precep In ga vtaknejo živega v steklenico, ki jo takoj napolnijo s tropinovcem, češ, da žival izpusti vanj ves svoj otrov. Imenitna pijača! Ako se ne počutiš dobro, ti je ponudijo šilce. Vse to me »pomimja besed, ki sem jih pred leti čul od vinskega strokovnjaka. Га je trdil, da je kot nadzornik na Dolenjskem naleted na cviček, v Katerem se je močil tobak v svinjskem mehurju, včasih pa so tobaku pri dejali gada.
To ravnanje je pač preprosto. Nam se ne zdi prav nič okusno. Pa kdo ve, ali niso to ostanki Jako starih pojmov. Mogoče so njega dni ljudje že vedeli, da strup uspava bolečino.	(k)
Placide Currat
človek in DOM
PKEPROST SLOG HIŠNE OPRAVE JE ZMEROM MODEREN
Nihče bi ne verjel, da n^m slika predstavlja elegantno opremljeno sobo iz XVIII. stoletja. Enostavna, vitka eleganca oblik tega pohištva odgovarja popolnoma sodobnemu okusu in zahtevam današnje mode. Iz tega razvidimo, da čisti slog ostane trajno v veljavi ter ni odvisen od modnih kapric. Dandanes stremimo po preprostosti in
smotrenosti, izogibljemo se vsakemu kiču v stanovanju, vseh okraskov na hišni opremi, iščemo le finih, enostavnih oblik.
Kakor pri obleki, tako se tudi pri izberi opreme za dom izpričuje naš okus. Ob skromnih sredstvih, ki nam ostajajo v današnji splošni gospodarski krizi za opremo doma, smo pač primorani izbrusiti svoj okus, da se navadimo ločiti trajno lepoto m praktičnost od hipni modi podvrženega kiča, s katerim so še naše babice in mame polnile svoja stanovanja.. Naš okus se kaže v vsakem predmetu opreme, toda ne samo v predmetu samem, nego tudi kam in kako ga postavimo, ali nam resnično služi za vsakdanjo rabo ali ga imamo le za namišljen okrasek našega stanovanja. Saj imamo še dandanes priliko naleteti v dobrih meščanskih družinah na dekorativen divan, na katerega nihče izmed domačih ne sme sesti, z galerijo, po kateri so razstavljeni številni izrodki dekorativne talmi-umetnosti v porcelanu, steklu in kovini, ki
ničemur ne služijo in so zgolj nepotreben kič, brez vsake vrednosti, same praholovke m napotje. še naletimo na umivalnik v spalnicah, opremljen z velikimi dekorativnimi porcelanastimi umivalnimi skledami in vrčem za vodo, ki so le za parado, a umivat se hodi lastnik ali lastnica v kuhinjo pod vodovodno pipo, da se dragocena oprema ne obrabi ali ubije. To je nabavljeno zgolj za dekorativnost. še najdemo
po omarah nastavljene cvetlične vaze, napolnjene z umetnim cvetličjem iz papirja ali volne, ki nima nobene vrednosti.
Toda kljub današnji veliki spremembi v oblikah in izdelavi stanovanjske opreme, dobimo tudi še zmerom čudovite hestvore izdelane v dragocenem lesu različnih kombinacij. Sodobni slog, toda podčrtan, tako ostro podčrtan v svoji enostavnosti, je večkrat tak, da nas zazebe, čim stopimo v tako opremljeno moderno sobo.
Vsaka doba ima v vsaki stvari dve, ali bolje izraženo, tri plati. Levo, desno in srednjo. Vsikdar dobro preudarimo in odločimo se za srednjo, pa bomo zadeli pravo. Kdor hoče opremiti svoje stanovanje za daljšo dobo, ne bo izhiral ekstravagant-nih, bizarnih oblik in izumetničene izdelave za svoje pohištvo. Ne bo izbiral vijugastih mrzlih naslanjaÇev iz kovine, čeprav so pokriti z mehkimi blazinami, pač bolj primerni za zdravniške ambulatorije, sanato-rije, bolnice in slično, kakor za trajno bi-

vališče človeka, ki hoče poleg udobnosti in praktičnosti imeti tudi resnično lepoto in toploto v svojem domu.
Nastanek bizarnih oblik marsikaterega predmeta je pripisovati včasi zgolj slučaju, da si je kak bogataš omislil in naročil pri obrtniku nekaj izumetničenega, največkrat iz proste ničemurnosti, da to imel nekaj izrednega, drugačnega, kakor kdo drugi, in s tem dal predmetu nekak pečat svojega posebnega okusa in originalnosti, čeprav predmet ni prav nič pridobil s tem na vrednosti, odgovarjal pa pač marsikdaj manj svojemu namenu, kakor isti predmet v preprosti obliki in izdelavi.
če se skuša današnje naziranje odtujiti vsakemu nepotrebnemu luksuzu, je to popolnoma prav. Ce je gospodarska kriza pripomogla k temu, da iščemo v vsem preprostosti, enostavnosti, praktičnosti, posebno še v opremljanju svojega doma in gospodinjstva, tedaj je vsekako prinesla s sabo nekaj koristnega in pametnega. Naučila nas je premotrivati marsikaj bolj trezno in
stvarno, spoznati vredno od manj vrednega in nepotrebnega, naučila nas je, da znamo ceniti le ono, kar ima, trajno vrednost in ni zlepa podvrženo nevarnosti, da pride tako hitro iz mode.	L D,
VAŽNOST MATERINEGA MLEKA
Dr. Scharfnagel je odkril bistvo dragocene prednosti materinega mleka nasproti kravjemu mleku, ki se je doslej poudarjala samo po izkustvu. Dočim kravje mleko, čeprav sirovo, ne more razpustiti gostega škrobovega kleja, se začne le-ta pri navzočnosti materinega mleka razpuščati že v nekaj minutah in je čez četrt ali pol ure popolnoma zredčen. Ta učinek izvira od kemične pospeševalne snovi (fermenta) tako zvane diastaze, ki je potrebna za presnovo škroba in ki je v kravjem mleku manjka. Z materinim mlekom prihaja torej v otrokov želodec snov, ki močno podpira prebavo, kar je tem bolj važno, ker je množina diastaze y slini pri dojenčkih še zelo majhna.
PRVE ČRESNJE
5B \ A H H
PROBLEM 24 L. Isa j p v Prva nagrada »Šahmat Listoka«
f g h
Mat v dveh potezah Rešitev problema 22 1. S£7—d6.
Rešitev problema 23
1. Sh6—Î7, Ld5! 2. Dd3X, l.s„.Sd5! 2. DblX,
TISOČLETNA TISA
Na Češkem je mesto Jindfichov, z nemškim imemoon Henneredorf. To ione srečate tudi v Lužici za vas s snbstim n aa i vam Hemirichecy, ki se ponaša s častitljivim drevesom, najstarejšim v Nemčiji, ako ne IV Evropi. StroTscrmjaki cenijo na 1600 let to tiso, ki je videla Milove tolpe. Do lani je vselej »zelenela, čeprav je deblo popolnoma votlo. Pod vodstvom rastlinoslovcev so vrtnariji 1. 1S®2. nagatili dsfolo, ki je hotelo razpasti. Poslej je tisa zopet pokazala znake ©nemogilosti in zadostoval bi močan suinek vetra, da bi jo podrl. Zategadelj kanioo starko posekati, njene drofoce pa »hraniti po razmih m/uizejiih.
AH je treba povedati, da lena ta priča te davnih časov svoje legende, ljubke ali resne, vse bolj ali manj verodostojne? Tako se pripoveduje, da je h umski kralj malo pred bitko na Katalonskih pođijih taboril v njeni soseščini. Pri tean mu je konj ob jed al mladike omeindenega drevesca in skoraj nato v strahovitih krčih poginil. Preplašen zbog izgube svojega vadega ;a-hauca je Atila pokopal mrko pod cU-eve-
secm, ki mu je prineslo pogubo. In ras je tisovo zelenje konjem smrtonosen strup, ki ohromi delovanje srca. (Glej tudi »Starec aned drevesi« Zis knjiga 13, str. 144.)
-Ji
ZA MISLECE GLAVE
13.
Pravljična žival
(ponatis jabranjen) Ali je to morda nestvor iz predpotopne dobe? Ali so ga morda odkrili zvezdogledi na kakem drugem planetu ? Ne eno ne drugo. Gre samo za plod domišljije risarja, ki je skušal združiti deset živali v enem sa-
mem primerku.
Ali uganete, katere živali so mu rabile za model?
Rešitev k št. 12. (Prometna nezgoda) Vajenec je trdil prav, da je stalo sonce motociklistu za hrbtom. Vendar pa je tega
Slekle
--------- .
f-f-r
K.. Ј/ЈД


Sooônd 1атЦ
svetloba, M se je odbijala od izložbenega okna vogalne trafike tolikanj slepila, da je dejanski uzrl kolesarja šele poslednji trenutek, ko je bilo že prepozno.