CriKJtf V GLASILO 3UC.OSLOVENSKE MLADINE Leto II. Ljubljana, dne 1. februarja 1937. Stev. 9. S v E T I S A V A Brez dvoma jv primer sv. Save edinstven v naši nacijonaini zgodovini. Sv. Sava spada med one redke primere velikana naroda, ki nenadoma kot meteor zablisnejo na. obzorju malega naroda, za sabo pa puste trajno in pomembno sled. Se večji povdarek dobi to, če se ima v vidu, da je bil sv. Sava rojen kot. princ, vzgajan na kne-ževskent dvoru ter odrejen za. svetnega gospodarja gotove srbske pokrajine, kjer bi živel mirno kneževsko življenje. Mesto tega pa si je izbral drugo pot, ki ga je vodila v tem, da vse svoje življenje posveti službi svojega ljudstva, njegovemu napredku in izobraževan ju. Mesto knežev skega škrlatnega plašča si je nadel črno sveče-niško haljo, ki mu je omogočala, da se popolnoma posveti ne sebi in svojemu svečeništvu, ampak delu za svoj narod. Niti v svetovni zgodovini nimamo sličnih primerov samozatajevanja in požrtvovalnosti, najmanj pa t' velikaških kro-gih. Sv. Sava je. bil menihi božji sluga v najpolnejšem smislu besede. Toda vse njegovo življenje je bilo izpolnjeno z velikim in obče koristnim delom ter težnjami, ki daleč prehajajo ozke meje samostanskega življenja, vklenjenega v neprestane molitve povprečnih menihov. To Ajegovo delo je bilo vsestransko ter je obsegalo vse za narod koristne probleme tako na verskem in nacijondlnem, kakor tudi na političnem in kulturnem polju. Že kot mlad menih je uvidel, da v napredku naroda igrata največjo vlogo prosvitljenost in kultura. Ker so bili takrat edina kulturna žarišča pri Srbih samostani, je spoznal, da je potreba izvojevati versko samostojnost ter vero ozko povezati z ljudstvom. Po mnogih težavah mu je uspelo, da je to versko samostojnost izvojeval in tudi vero jtostavil v službo ljudstva. Od tod je razumljivo, da so za časa napadov sovražnika ter narodnega robstva skupno z ljudstvom trpeli, umirali ter vodili borbo za narodno osvobojenje tudi srbski svečeniki. Kot jako dalekoviden in kulturen človek je. že takrat uvidel, kaj znoči za narod sloga meti cerkvijo in državo in da mora cerkev — božja ustanova — služiti v prvi vrsti, povzdigu in po plemenitenju ljudstva ter njegovi prosvitljenost!. Poleg tega je jako pomembno tudi državniško delo sv. Save, ki ima velike in dalekosežne posledice, segajoče celo do našega ujedinjenja. Vedel je jako dobro, da je za procvit države neob-liodno potrebna sloga in ljubezen med državljani in vladajočimi. Zato je med svojimi brati mnogokrat interveniral za mir; med brati, ki jih je pohlep za materijelnim bogastvom in častmi dovedel do medsebojnih borb, ki so težko zadevale narod in državo. Preko njega je takratna srbska država sklenila mnogo prijateljstev in si osigurala ugled in spoštovanje na strani, ki se je kasneje za časa. carja Dušana pokazala tudi v vojaški, sili in osvajanju. Najznačilnejše delo sv. Save ostane vendar de- lo ljudskega izobraževanja. Sv. Sava je prvi srbski pisatelj in osnovatelj ljudskih šol ter s tem obenem tudi utemeljitelj ljudske prosvete. Njegovi književni produkti lahko svobodno tekmujejo s takratnimi književnimi deli danes najbolj kulturnih narodov. S tem, da je ustanavljal šole, poučeval narod ter ga dvigal iz mraka tujega verskega in kulturnega suženjstva, ji' sv. Sava postavil temelje nacijonaini. kulturi in nacijonaini prosveti. To je bilo takrat, ko niti današn ji veliki narodi niso točno poznali vrednosti ttaci-jonalizma in ruicijonalne kulture. Ti temelji so bili tako močni in sigurni, da so edino oni mogli rešiti naš narod pred potujčevanjem in nacijo-nalnim zatiranjem ter ga povesti skozi, najstrašnejše viharje, suženjstva in trpljenja do jugoslovanskega nacijonalnega ujedinjenja. Če bi nam sreča hotela zopet dati novega sv. Savo takrat, ko »velikaši, crne kukavice postadoše roda izda-jice« in ko radi svojih sebičnih namenov »zabo-raviše narod i državu« in »za pravilo ludost iza-braše«, kot pravi veliki Njegoš, bi bila naša zgodovina brez dvoma drugačna. Imeli bi že preti par sto leti današnjo moč in ugled, Vse one sile, ki jih je naš narod trosil za to, da obdrži svoje ime, bi bile posvečene kulturnemu izpopolnjevanju ter bi bili danes narod, ki bi bil drugim lahko vzgled. Sv. Sva je položil in utrdil temelje nacijonaini državi, veri, prosveti, miru in verski strpljivosti ter s tem že pred par sto leti postavil idejo današnje velike države. Ta ideja, izražena po sveto-savski cerkvi, je premagala vse težkoče, prebrodila vse trnjeve zapreke in končno rodila plod. Svetosavska ideja mora tudi danes, v naši ntate-rijalistični in egoistični dobi, navduševati vsa. kega pravega Jugoslovena in vsakega človeka, ki rnu je pri srcu dobrobit in blagostanje naroda in države. Slava sv. Savi! Demokracija Velika demokratična načela svobode, enakosti in bratstva, ki jih je vrgla v svet francoska revolucija, so naravno takoj zrevolucijonirala skoro ves svet. V suženjske okove zapeti narodi so našli v teh geslih sproščenje in moralne osnove /.a boj proti vsemu in vsakomur, ki jih je do tedaj zatiral. Dvig ljudskih mas proti njih tlačiteljem, zavedanje človeškega dostojanstva in neizprosna doslednost v s.u marali, so takrat dobesedno prerodile svet.r V$ron, ki ga je dala svetu fra n rosica revolucija, je bil začetek novega gledanja na svet' ter vzporedno tudi novemu gibanju. Ne bi »e hoteli spuščati v razglabljanje, da li je to momentano sproščenje rodilo povsod ugodne. sadove, kjerkoli se ga je posrečilo doseči. Skušali bomo raje malce pregledati pojmovanje demokracije pri različnih narodih, ki se, povejmo takoj, povsod drugače razume in seveda tudi sprovaja. Splošno se govori, da sta Amerika in Anglija najdemokratičnejši državi na svetu; da se demokracija v teh dveh državah razume in izvaja, če že ne idealno, pa vsaj zadovoljivo. Mogoče imajo nekateri, ki to trde, prav le za Angleško, ki sta ji stoletna prevladujoča vloga, ki jo je igrala v svetovni politiki in blagostanje, v katerem je živela, položila temelje demokratičnemu upravljanju. Toda, ali ni morda njej lastna mrzlost in šablonska konservativnost delen vzrok njeni ureditvi? Brez dvoma je treba upoštevati oba momenta, ju temeljito prerešetati in potem postavljati končne ugotovitve. Toda zašli smo! Samo ugotoviti smo hoteli, da v Angliji lahko gledamo lepo sliko »demokratičnega spro-vajanja demokracije«. Amerika, ki se tudi imenuje med demokratsko urejene države, ni tisto, za kar se jo smatra. Res je sicer, da se to stalno in povsod poudarja, da se jo v vsaki knjigi, ki o njej izide, skuša ovijati v nekak demokratični nimbus. Vendar pa moramo opažati v zadnjih letih, še posebno pa v zadnjih mesecih, veliko oddaljevanje od toli zagovarjanih, a drugače sprovajanih načel. Demokracija, ki je dandanes v ustili vsakogar, se jako različno razlaga. Demokracijo kliče na pomoč oni, ki rovari proti obstoječemu redu, pa mu oblast stopi na prste, za demokracijo so ogreva, kdor je sit ali lačen. (Nadaljevanje na str. 2.) Poštnina [iloctiit« v satavmi Cena Din’ 0*75 Streli v Moskvi Odmevi prvega procesa v Moskva, ki je končal s streli v hrbet obsojencev, še niso utihnili, ko se je pričel nov proces proti voditeljem boljše-viške revolucije, ki so vodili obupno borbo za zmago ideje svetovne revolucije. Možje, ki so zadali v tej revoluciji najtežje rane ruskemu narodu in ruski državi, ker sta obe ti dve sili bili glavna ovira zmagoslavnemu pohodu njihove ideje, so padli v trenutku, ko so si bili že svesti svoje zmage. Izkazalo se je, kot v histeriji že lolikokrat, da se prirodne sile ne dajo uničiti. Narod je elementarna sila z vsemi njenimi atributi; Boljševiški prvaki so morali plačati s svojim življenjem poizkus, brisati ruski narod in rusko državo iz življenja ter ustvariti novo šilo, ki naj daje življenju človeštva svojo dinamiko. Po zmagi boljševikftv v Rusiji je zavladala komunistična diktatura, kateri so stali na Čehi Lenin, Trocki, Kikov, K amen jev, Tomski, Zinovjev, Buharin, Radek in Staljin. Po smrti Lenina še je vnela ostra borba za mesto diktatorja sovjetske Rusije. Predsednik sveta komisarjev je postal Rikov. Poleg njega so bili neomejeni gospodarji sovjetske Rusije Trocki, Kamen jev, Tomski, ZinovjeV, Buharin, Radek in Staljin. S smrtjo Lenina je dejansko že tudi propadla boljševiška ideja. Umrl je v pravem času. Prihranjeno mu je bilo razočaranje, da je propadlo njegovo življenjsko delo —r svetovna revolucija. Sovjetska Rusija se je nahajala namreč vsled strahotnih bori), ki jih je prinesla s seboj revolucija, v takem položaju, da so zavrgli prvotni načrt svetovne revolucije nekateri njeni najgo-rečnejši privrženci. Pod silo dejstev, ki so jih imeli priliko videti okoli sebe dan na dan, so prišli do spoznanja, da je treba pričeti graditi lastno državo in v to svrho koncentrirati vse sile naroda, oziroma državljanov te države. Tako je prišlo do deljenega mišljenja med voditelji sovjetske Rusije, ki se p'od ehe. Kake veroučne knjige, slovenske ali nemške, imajo slovenski otroci? Kje jih tiskajo in kdo jih je sestavil? — Odgovor koroških Nem-cev: Veroučne knjige so slovenske in se nemške le redko rabijo. — Naš odgovor: Vsak nemški otrok pa ima nemški katekizem! 7. Ima nemška manjšina v pretežno slovenskih krajih tudi svojo nemško pridigo in nemško cerkveno petje? — Odgovor koroških Nemcev: Nemška manjšina ima v zelo.redkih slučajih v občinah, ki so pretežno slovenske, nemško pridigo in nemško cerkveno petje. — Naš odgovor: Koder nemški farani prosijo za nemško pridigo in petje in tudi pridejo resnično v cerkev, jim duhovniki radi ugodijo. J5. Je li znano, (la poučujejo prehodno jugo-slovenski učitelji v Rožu? — Odgovor koroških Nemcev: O tem ni nič znanega. — Naš odgovor: Nam še manj! 9. Kakšni so napisi na občinskih hišah? — Odgovor koroških Nemcev: Nemški ali dvojezični.— Naš odgovor: Dva sta dvojezična, ostali nemški, 10. Morajo biti župani in občinski odborniki zmožni nemščine in morajo položiti v dokaz izpit?— Odgovor koroških Nemcev: Na Koroškem ni župana in ne občinskega odbornika, ki ne bi bil zmožen nemščine. Pri sejah se lahko govori tudi slovensko, samo zapisnik mora biti v državnem jeziku. —=• Naš odgovor: Tudi obravnavali hi lahko nemško, saj vsi razumejo, ne? 11. Ali je bil res naznanjeni državni gozdar, ki je sprejel izmed 25 delavcev 3 Slovence? Odgovor koroških Nemcev: Ni mogoče in je laka obdolžitev smešna. Visoko odlikovanje Te dni prejmejo naše še živeče matere padlih (lobniških dobrovoljcev visoka odlikovanja Nj. Vel. kralja — zlato kolajno za državljanske zasluge. Kdo je tudi dal tej naši zemlji več kol matere onih, ki so prostovoljno položili na bojiščih svoje kosti v temelje domovini, ki so s svojim brezprimernim junaštvom in brezmejno ljubeznijo, s katero so ustvarjali novo nacijonalno državo, zadivili ves svet. Te junake so rodile, vzgojile in naličile ljubiti svojo zemljo naše jugoslovenske matere. Njihova srca so krvavela ob žrtvah, ki so jih doprinašale svoji domovini. Mnogo teh junaških mater je že omahnilo v. boli in le malo jih je še živih. Naš narod ne bo mogel nikdar odtehtati njih žrtev. Vendar pa jun je visoko odlikovanje priznanje in zagotovilo, da so njihove rane, zasekane v materinska srca, nam vsem nadvse svete in da je naše spoštovanje do njih prav tako globoko, kot nam je svetel spomin na njihove padle sinove, naše jugoslovenske dobrovoljce. Mati padlega dobrovoljca pripenja trak na prapor dobrovoljcev ob priliki razvitja prapora dne 28. junija 1936. _____________________Križem širnega sveta n m ..................milimi . Zanimivo, a malo znano je da Amerika »izvaža« tudi — kitajska trupla. Če umre namreč v Združenih državah Kitajec, prepeljejo njegove ostanke preko morja in jih pokopljejo po starem običaju v Kini. da živi polarni pes, tzv. husky, od tako skromne hrane, da hi ta veljala v našem denarju na mesec približno 5 dinarjev in da spi v luknji, ki si jo sam izkoplje v snegu. Kljub temu pa je la pasja vrsta na svetu najbolj zdrava. da najdejo v Ameriki v tramvajskih vozovih letno 10 tisoč izgubljenih dežnikov, v vlakih pa celo 30 tisoč. To je pač predmet, ki ga najlažje pozabiš, posebno, če je med vožnjo dež — prenehal. da je najvišje ležeči fotografski atelje v Jugoslaviji na Jahorini planini v Bosni (1913 m). da so letošnji Božič ponekod izrabili premetenci, ki so hodili po hišah s ponarejenimi kar-tami kot n. pr.: Srečne praznike itd. vošči — smetar! Ko je prišel isto voščit pravi smetar, so ga pa ljudje nagnali z goljufom. da je v Avstraliji neka vas, ki se je čutila užaljeno, ker jo je država oprostila davka. Ko je prišel skozi selo davkar, so ga domačini obkolili, glavar pa ga je pozval v svojo kočo. Tam je imel pripravljen kupček denarja. Vprašal je začudenega uradnika, zakaj država žali njegovo vas in noče od nje davka. Davkar je skušal pojasniti, da je vrhovna uprava doznala, da živi vas in tamošriji prebivalci v veliki bedi ter jih je radi tega oprostila davkov. Ko pa je videl okrog sebe črne poglede in stisnjene pesti, je pobral denar, obljubil, da bo odslej dalje redno pobiral davke in jo odkuril. Pri nas menda ne bi dobili takšnih užaljeneev! da so tudi pri nas nekatere delovne moči plačane tako, kot japonski delavec, ki dela za približno 6 dinarjev ves dan in s tem omogoča Japonski dumping, t. j. prodajo izdelkov po tako nizki ceni, da tej državi ne more konkurirati na svetu nobena druga. Pri nas dela namreč za točnih 6 dinarjev na dan bosanski cestni delavec (tolče kamenje). Razlika med obema je le v tem, da živi Japonec od pesti riža na dan, da hodi napol gol in dela vse leto, naš človek pa nima Junak Sedim v planinski koči pri peči. Po petih urah hoje v svežem snegu se nii prav dopade pokonci postavljeno poleno, na katerem si na toplem privezujem dušo s klobaso in kruhom. Pri mizi sedi šest ljudi, dve ženski pa se stiskata na drugi strani k peči. Po premočeni obleki sodeč so ti ljudje med smučanjem danes precej padali — razen enega, ki je suh in stalno govori, dočim ostali strme vanj. Prisluhnem: »V divjem smuku švignem iz gozda in zagledam pred seboj s snegom napol zameteno kočo. K sreči vozim po Seelosovi metodi — saj poznate tega švicarskega smučarskega junaka — v predklonu, na aerodinamični način. Ko me zažene preko koče, zavrtim samo z rokami in skočim nekaj deset metrov nižje na strmino med dva štora. Ko se v kristijaniji zarežem med njima, zažvižgajo moji jekleni robniki in že zagledam pred seboj prepad. V trenotku si mislim: kar bo, pa bo! In zanašajoč se na svojo srečo, ki me’ se nikoli ni pustila na cedilu, skočim v prečnem skoku v globino. Letim po zraku, pri* tako cenene hrane, rabi več obleke ter je pozimi brez posla. da so imele sovjetske žene kongres, na katerem so se navduševale za oboroževanje in osnovanje sovjetskih ženskih bataljonov. Takšna je videti »pobomica za mir« — Rusija od blizu, ki spušča vsak dan varnostne signale proti fašizmu in pod tem izrazom razume vse, kar ni komunistično. da namerava znani polarni junak Hubert Wilkins v juniju 1937. zopet odriniti s podmornico proti severnemu tečaju. Ekspedicija bo stala okoli 12 milijonov dinarjev. da je v Angliji pričela razsajati epidemija gripe, ki je zahtevala pretekli teden 325 mrtvih, teden preje pa 97 žrtev. Tudi iz Amerike javljajo, da je za gripo umrlo ogromno ljudi. da je ob zadnjem viharju na Kaspiškem morju blodilo 300 ribiških ladij s tisoč ljudmi posadke, ter da so rešili le 26 brodov, dočim o ostalih ni ne duha ne sluha. da je »Društvo zagrebških gojiteljev ptic« poslalo novemu angleškemu kralju Juriju VI. nekoliko vrst naših ptic. Kralj se jim je prisrčno zahvalil. da bo Anglija dala prebivalstvu na razpolago 30 milijonov plinskih mask. I Majhna zamenjava Ko se je Aleksander v. Humbolt nekoč mudil v Parizu, je prosil francoskega psihiatra Blan-chea, naj bi ga neprisiljeno seznanil s kakirn norcem, ki bi ga mogel neopaženo opazovati. »Nič lažjega kot to,« je odvrnil zdravnik. »Jutri opoldne pridite k meni na kosilo!« Za mizo sta sedela še dva gosta, ki ju je zdravnik predstavil Humboltu tako, da ni razumel nobenega imena. Prvi, miren mož, ki je komuj spregovoril kako besedo, je bil zelo skrbno oblečen; drugi je prišel v močno zanemarjeni, skoro zamazani obleki, z vihra iočo ovratno ruto, zmršenih las in neobrit. Venomer je besedičil ter se spremljal z živahnimi kretnjami. Premetaval je misli, kar naprej je izgubljal duševno ravnotežje in pravec ter je prehajal iz stotega v tisočero. Ob slovesu se je Humbolt prisrčno zahvalil za zanimivi predmet študija, ki ga je spoznal. letim na strmo pobočje, drsim nekaj časa navzdol z brzino, da so mi tekle solze iz oči. Pod menoj globina. Že sem mislil, da je konec z menoj, ko se sunkovito ustavim. Priletel sem na mecesen, ki je štrlel iz snega. Nihanje vitkega drevesa me meče v zrak. Nato obvisim med nebom in zemljo. Kako naj se rešim te pasti? Na desni pod seboj zagledam smreko. Vrženi se v zrak in ko padem nazaj na mecesen, se ta upogne in me odžene proti smreki. Priletim med njeno vejevje, se v kozolcu prekopicnem po zraku, običajni ekok na looping skakalnici, in — padem ravno na obe smučki, ki sta na srečo vzdržali pritisk. V momentu zdrvim po strmini navzdol, pridem na ledeno ozko pot. Na obe strani skalnata strmina. Z besno naglico drvim po njej dalje. Nekdo prihaja proti meni. Vidi me in se sklone, jaz pa se dvignem na obe palici in se v terenskem skoku poženem preko njega. Kandahar vezave krasno drže. Pridrvim do kmetske hiše, pred katero stoji čez pot krava. Naglo primem z obema rokama za konici smučk in zdrsnem kravi pod vampom. Vimena me udarijo po rami in skozi sem. Dvignem se — vse v smuku — ozrem se: krava gleda za menoj. Ko pogledam zopet predse — potok. Nevede sem »Norec me je izvrstno zabaval!« Blanche se je začudil: »Toda saj vendar ni zinil besedice!« »Ja — kateri pa je prav za prav bil nor?« »Nemi gospod poleg vas?« »In drugi?« »To je bil znameniti pisatelj Bahač. Mislil sem, da vas bo ta tudi zanimal.« Smuk na ekvatorju Pred dobrim mesecem je uspelo angleški ekspediciji pod vodstvom Kennawaya prodreti na »goro strahov«, Kennva v Vzhodni Afriki, ki je pokrita z večnim snegom in ledom. Ekspedicija je bila opremljena popolnoma alpinsko. Sedaj je prišlo v svet njeno poročilo; vzbudilo je obilo zanimanja in začudenja. Na tkzv. Lewisovem ledeniku je ekspedicija odkrila sijajen pršič, kjer so njeni člani uporabili smuči z največjim uspehom. Ledenik nudi 800 čevljev višinske razlike s smuku. Gospa Ken-mnvav, ki je spremljala svojega moža, je bila prva žena, ki se je smučala na ekvator ju. Levvi-sov ledenik leži namreč točno na ravniku. S svojo višino bi bil idealen smuški svet za naše smučarje, kajti tu sneg vse leto ne izgine. Podnevi je pač nekoliko topleje, s sončnim zahodom pa prične pihati veter. Ponoči pade temperatura na 18 stopinj mraza. Tu so si nataknili smuči tudi prvi Afrikanci: črni nosači, ki so spremljali ekspedicijo, so bili namreč nadvse navdušeni nad belim športom. Kennaway trdi, da bi postali v kratkem času odlični smučarji, ker imajo fino razvit Čut za ravnovesje. Dostop na goro l\ennya je radi silnih snežnih viharjev, ki pogosto nastajajo nad snežišči in skalnimi stenami, zelo nevaren. Te nevihte trajajo večinoma po več dni skupaj in gorje človeškemu bitju, ki bi ga zalotile. Tedaj so v megli vsi vrhovi; črnci v dolini šepetajo v strahu, da ne bi prišli gorski duhovi k njim v vas. Ekspedicija je imela srečo. Ni je zalotil resnejši vihar; le par udeležencev je dobilo ozebline. Ekspedicija je prinesla s seboj zanimive posnetke, med njimi črnce v alpinski opremi na smučeh. & vpoštevamo, da je vse to na ekvatorju, potem moramo pritrditi Francozom in njihovemu izreku: Tu se pač dotikajo ekstremi. krenil s poti. Nimam več časa, da bi skočil. Zagledam bruno, položeno čez vodo. Malo poskočim, smuknem po eni nogi čez bruno — povrhu je bilo pomrznjeno — in že sem v gozdu. V tempo kristijanijah švigam med drevjem, skačem čez skale. Pred menoj zagledam drvarja s sekiro čez koleno. Na štoru sedi in južina. Začutim lakoto. Sežem v žep in mu vržem dva dinarja, v istem trenutku pa mu potegnem iz rok krajec kruha. Žvečim kruli in, ko skočim preko ograje, ki se je naenkrat znašla pred menoj, pridem na zasnežen travnik. Pod sabo zagledam kolodvor in vlak, ki pravkar odhaja. Brž, brž! S tem vlakom moram domov. Poženem se po strmini: zadnji vagon ima odprt pločnik. Vlak se pomika prav ob nasipu, po katerem drvim. Dvignem se na svoji tonkin palici in — že sem na pločniku. Zagrabim za ograjo in — gremo. Vlak puha proti domu. Ampak smola! Plačati sem moral kazen, ker nisem kupil na kolodvoru karte. Sprevodnik pač ni imel smisla za šport.« Mož je obstal in si prižgal zasluženo cigareto. Poslušalci so lovili sapo. Tudi jaz sem se zalotil odprtih ust. Hitro sem se obrnil in zopet začel žvečiti klobaso in kruh. p o pisano r* o t> o Dobil je stavo Globoko v misli zatopljen se je Henrik Ibsen nekega dne sprehajal po parku. Pa je nenadno stopil predenj neki gospod in ga ves vesel nagovoril: »Kaj vidim, znameniti dramatik Ibsen! Stavim, da me več ne poznate!« Prijazno se je Ibsen odkril in odvrnil: »Debili ste stavo!« In se je obrnil ter se urnih korakov oddaljil. Meja Pesnik Jean Paul je bil v večnih denarnih zadregah. Najemnina za stanovanje ga je vedno trla. Pesnik sedi za mizo zasanjan v svoje misli. Pa pride gospodar: »Spet niste plačali najemnine!« »Ne!« Jean Paul je še vedno ves v svojem delu. »Mar sploh mislite kdaj na to, da bi plačali?« »Gotovo, dragi moj!« Jean Paul se polagoma zdrami in motri gospodarja, ki spet beseduje: »In kdaj, bi rad vedel?« Pesnik že popolnoma v kruti realnosti razdražen zatuli: »Sem sicer pesnik, moj dragi, nisem pa nikak prerok!« Zašto? Jesensko je jutro. Maleni sivi oblačei gone se, po nebu. Sve je užurbano, veselo. Kroz vedrinu i svetlo ulice skakuču golubi. Nekom se čoveku na prolazu prosulo malo pšenice, pa sad bele ptice, kupe zrna i tuku se za hranu. Iza ugla kuče provozio je neki dečak. On sa zlobnim uživanjem gleda nevinu igru golubova. U ruci mu je pračka. Dečak nanisani na ptice, a one se rasprše. Samo jedan mladi, još neiskusni beli golub vrati se, da pokupi zadnje ostatke lirane. Dok je ljupka ptičica još kljucala po pločniku, doleti kamen iz pračke. Začuje se jedan cijuk, ptičica zaleprši i ispruži se na šivom asfaltu; njena mala glavica spustilu se po strani, a otvo-rene sjajne oči gledale su staklenim pogledom svog ubojicu. Nedaleko ptice ervenila se mala lokvica krvi. Dečak se prihliži sredini ulice i podigne go-luba. Pregledan je smrtonosno ranu. što Je go-lubu zadao kamen njegove pračke. S uživanjem je promutrao svoju žrtvu. Bio je sretan, što je uništio tuj nevini život. Toliko se zadubio u pro-matranje krvi i jadnog tela, koje je on, on ubio, da nije vidio nista oko sebe. Tom ulicom retko protte koji automobil i bas sada bio je jedan od tih relkih momenata. Teška teretna kola pojave se ua vrhu ulice. Dečak ih nije primetio. Šofer je opazio dečaka tek kad je bio sasvim blizu. Nije bilo više vremena, da zaustavi kola. Auto naleti svom snagom na dečaka. Začuo se jedan grozan krik, i njega nestade pod kolima. Kad su ga izvukli, bio je več mrtav, a u desnoj ruci grčevito je stiskao svoju žrtvu — belog goluba. Odneli su ga njegovoj majci. Može li se opisati njezinu žalost, kad je ugledala svog sina mrtvog i to tako okrutno zgnječenog? Možda je još jedna rnajka osetila isti bol i još leži. Ta druga majka nije znala gde je njeno dete: čekala ga je da se povrati, a kad nije do-šlo, njena je nježna majčinska ljubav naslutila tragičan svršetak svog mezimčeta. Ta druga majka bila je majka malog gol ubira. Kadi naslade jednog zlobnog dečaka propali su dva života, a dve rnajke ostale su jadne, žalosne, nesretne zalivek. Na asfaltu je još jedna lokva krvi. Ona se tako razlila, da izgleda kao znak pitanja, a mala lokvica pravi mu tučku. Dve lokve krvi napravile su upitnik, kao da pitaju i zašto se sve to moralo dogoditi? Sutradan nije bilo krvavog upitnika, ali meni se još uvek činilo, da na suvom asfaltu piše krvavo zašto? Vera iz Splita. Kaj je slava Nekoč so vprašali Viktorja Hugoja, kdaj je svojo slavo najbolj občutil. In veliki pesnik je povedal: »Ko seni sc nekoč po izdatni zabavi v zgodnjih jutranjih urah vračal domov, me je nenadno zgrabila silna potreba, ki sem jo moral ute-šiti takoj, čeravno sem bil že pred vrati lastne hiše. Tisti trenutek je prineslo mimo priprostega delavca, ki je bil namenjen na svoj posel. Pogledal me je in zaklical: ,Pacek! Kavno pred hišo Viktorja Hugoja moraš ...‘ Nikdar nisem bil tako ponosen! Ta vzklik mi je pomenil več kot sedež v akademiji.« Kdo je izpalil prvi strel v svetovni vojni? O svetovni vojni je bilo do sedaj napisanih mnogo knjig. Vendar je kljub temu ostalo ne-razjasnenih mnogo vprašanj, ki so v zvezi s to vojno, ki je bila po'svojih razmerah in številu žrtev tako velika. »Kdo je v svetovni vojni izpalil prvi strel? Kdo je bil prva žrtev, koliko min je ležalo v Severnem morju in kdo je zatrobil signal miru?« Odgovore na ta vprašanja prinaša knjiga »Kaj je prinesla svetovna vojna«, ki jo je napisal Otto Riebeck. Prvi strel v svetovni vojni je padel 28. julija 1. 1914. med 6. in 7. uro zvečer. Komandant av-stro-ogrske pešadijske patrole, kaplar Petranaie je zasedel Ado (uganiljo na Savi pri Beogradu. Ko se je otoku približal srbski patrolni čoln, je Petranaie ustrelil in ubil krmarja srbskega čolna. To je bil prvi strel v svetovni vojni. Prvi topovski strel je bil izpaljen istega dne na vojno skladišče v Beogradu. Naredbo je izdal kapetan dunavske flotile Eberling, ki je še istega dne padel, zadet od srbske granate. On je prva avstrijski žrtev svetovne vojne. Prvi tanki so se na bojišču pojavili 16. septembra 1916. Uporabili so jih Angleži na Sommi. Kakšen je bil konec svetovne vojne? 7. novembra 1918., ob 6. uri in 25 minut zvečer je na nezasedenem ozemlju, ki je delilo nemško in francosko vojsko, pri La Capelle, zatrobil Artur Zebrowski signal, s katerim je bil objavljen konec svetovne vojne. Malo za njim je zatrobil francoski trobač Franeoie Selier. Imeni teh dveh podoficirjev bi morali priti v zgodovino. Usoda jima je poverila, da simbolizirata konec vojne, ki je štiri leta pretresala ves svet. Svetovna vojna je stala vse udeležence 1 bilijon 37 milijard 942 milijonov mark. Židana volja in smuk na Gorjušah Kes dobro smo se imeli na Gorjušah in bili smo, kar mnogo velja, veseli. Tu nekaj o naši veselosti in šegavosti drugih. ★ Začetnik v smuku se. okorno spusti po položnem brdu. »Zadnji del telesa dol, dol, niže« (na terenu pozna smučarska terminologija krajšo in uporabnejšo besedico), tako se je glasila (tiha) opomba našega smučarskega učitelja. Čeprav smo bili v naši vrsti sami začetniki, smo se vendar s huronskim laježem spravili nad ubogim začetnikom s klici: ...dol! ...niže! Pri vsem tem vpitju pa sem pogrešal dobro znani bas Zefija (to je namreč naša debela Rozu — moškega spola, it propos sijajen slalomaš). Ozrem se za njim, on mi pa z viteško ravnodušnostjo zaničljivo zakliče: »Sest rev na eno!« ★ Kadar smo pred kosilom morali le predolgo čakati (v resnici nikdar ni prišlo do tega), tedaj je začel s svojimi čarovnijami naš Ivo (stud. fa- kirskih ved in posebni poznavalec vseh jogijskih umetnosti). Zbijal je s porcelanasto posodo po mizi, kot da bi ta bila iz gumija. Seveda je imel kaj kmalu mnogo vnetih posnemalcev. Toda pri teh se je tu in tam hipoma zaslišal žvenk in resk in tiho je ta ali oni vstal od mize ter (z napolnjenim puloverjem ali hlačami, pod katerim so se jasno odražali obrisi polkrožnikov ... hitel mirno in z nekim izrazom ... (na vsak način inteligentnim!) tja, kjer je bil sneg posebno globok. ★ Pri večernih predavanjih si se lahko mnogo naučil. Tako n. pr. je bil citiran nov vir o bloških smučarjih: Baron Žiga Zois: »Die Elire des Herzogthums Crain«. Zanimiv nov vir, na katerega je sigurno vplivalo višinsko sonce. ★ Na Gorjušah izdelujejo pipe. To je bilo nekaj za nas dijake, *aj pipo rabi skoro vsak dijak za svojo narodno nošo, ali pa domači muzej (lepo?!). Kmetje so prav prebrisani in delajo tudi sijajno reklamo. Tako nam je pravil Matevž (izdelovatelj pip): »Pa ti ondan kopljem v vodnjaku, pa najdeni prav na dnu vodnjaka eno fajfo. Ta fajfa pa je bla last od mojga starga fotra. Pa čeprav je bla sto let v vod, glejte, spu-cal sem jo in jo še danes nosim. Ja, vejste, takšna so gorjuška čedra in pa njihov matrjol.« Nekega večera mi je Peter pravil o neki učeni gorjuški glavici: »Ja, ta Pepe je imel en kolo-monov žegen, pa to huklo do konca preštudiral in bil tko brihten, da če ne bi ravno ena stra« v žegnu manjkala, da bi siguren luna z neba sklatil.« ★ Angel med nami je bil — ženskega spola. To je bila naša zdravniška sestra. K njej smo se v sili zatekali in prosili pomoči. Sicer pa hudega ni bilo, par izpuhnjenih čeljusti, skrivljenih pul-cev, zlomljenih trepalnic in pa težko neozdravljivo šolotožje. K. n. Slovar žaljivk V NVashingtonu je izšla svojevrstna knjiga. Vsebuje 1600 izrazov in stavkov, ki se po ameriškem zakonu smatrajo za žaljivke. Pravijo, da jo Amerikama pridno prebirajo. v Zena in šport Danes, ko živimcrV stoletju telesne kultur*' in Športa, se vse češče pojavljajo glasovi, da sta se ta dva pojma • modernega življenja pričela razvijati v smer, ki ju vse bolj oddaljuje od njihovega edino prayilnega smotra: zdrav duli v zdravem telesu. To glasovi strokovnjakov, zdravnikov in športnih teoretikov — idealistov, ki se ne strinjajo s pojavi, ki jih opazujemo lahko že pri nas, še bolj pa v deželah, ki imajo že dovršeno organizacijo telesne kulture — v zapad-nih in severnih državah Evrope ter v Ameriki. V vrsto teh pojavov spadajo pred vsem: vprašanje pretiranega rekorderstva, amaterstva in profesijonalizma ter s tem v zvezi vprašanje izrabljanja športa in športnikov v trgovske namene in končno — vprašanje vloge žene v telesni kulturi in športu. V zvezi s prvim vprašanjem naj omenimo samo že kor smešno manijo postavljanja vseli mogočih in nemogočih rekordov, ki se je začela v Ameriki in se nevarno razširja tudi k nam. Stvar vsekakor ni zdrava, ne zadeva bistva športa in zahteva često najtežje žrtve od strani športnikov ter ima premnogokrat tudi finančno ozadje. Ni čudno, da so se v današnji materijalistični dobi našli ljudje, ki so se domislili, da bi idealno zamisel moderne telesne vzgoje zagrabili malo bolj materijalno ter iz tega kovali dobičke. Danes smo n. pr. že na tem, da nastaja posebna kasta športnikov — rekorderjev, ki svoja telesa in zmožnosti prodajajo športnim velepodjetnikom, ki jih pa'kot nekake moderne gladijatorje pošiljajo v arene pred tisoče senzacij in razburjenja željnih gledalcev, ki seveda za svoj užitek plačujejo primemo vstopnino. Po drugi strani pa tildi človek res več ne ve, ali se šport propagira radi športa samega ali radi športnih trgovin. Vse do sedaj povedano naj služi le v karakterizacijo nevarne poti, po kateri je začela hoditi moderna telesna vzgoja in v lažje razumevanje zadnjega vprašanja — razmerja žene do športa in do telesne kulture sploh. ’V skladu z modernim načelom enakopravnosti in enakosti z moškimi, so tudi na športnem ■polju žene uveljavile trditev: vse, kar zmorejo moški, zmoremo tudi me, ženske! Tako so se kmalu pojavile v športnih arenah poleg športnikov tudi športnice v vedno težjih in nevarnej- ših panogah vse od gimnastike, lahke atletike, lenisa, plavanja in smučanja pa do kolesarjenja, nogometa in celo do boksanja. Nekaj časa niso na lo polagali nobene posebne važnosti. Ljudje so se navadili gledati, kako se bore ženske, kako dajejo iz sebe zadnje sile, kako onemogle padajo v cil j. Zabavali so se nad ženskimi temperamenti, in se celo radovali, ker so prinesle v borbo več zagrizenosti. Nihče ni tega grajal; nasprotno! Vitka, koščena in mišičasta športnica, s trdim izrazom borbene tekmovalke v obrazu, s svojo robato, na moški način prikrojeno zunanjostjo in vedenjem, je uživala posebno češčenje, je bila zaželjena v vsaki dražbi. Moškemu je bila celo ideal ženske. Posledice so se. začele kmalu kazati. Doga jalo se je, da so mlade žene umirale,izvršujoč svojo naravno dolžnost materinstva. Zdravniki so ugotovili, da je to posledica pretiranega napenjanja pri športu. Statistike, ki so bile o tem sestavljene, so bile porazne: pokazale so, da je število rojstev v onih državah, kjer je ženski šport najbolj razvit, najmanjše. To so predvsem: Norveška, Švedska, Finska, Anglija in Nemčija. Telesna kultura je dosegla torej ravno nasprotno od onega, kar je njen namen. (Dalje prihodnjič) Poročila Ježica pri Ljubljani Nacijonalna mladina Ježice z veliko slastjo prebira »Našo voljo« in želi vso srečo njenemu procvitu. Danes sporočamo,, da je družbica prijateljev »Naše volje« prav lepo sodelovala pri proslavi 60 letnice tukajšnjega sokolskega staroste in razrešenega šolskega upravitelja g. Antona Germeka. Zbrala je sredstva in poklonila jubilantu šopek 60 rdečih nageljnov z lepim posvetilom na državnem traku. Obenem je odigrala pravljično domoljubno enodejanko »Bajka«, ki prikazuje robstvo Slovanov in njih veselo osvoboditev. Igra nam je prav posrečeno izpadla. Poskrbeli smo tudi za primerne kulise in pravljične kostume. Na koncu smo razvili državno trobojko ter odpeli državno himno. Vse to smo pripravili zato, da vsem mladim Voljašem pokažemo naše delo in tudi njih navdušimo za prirejanje mladinskih naeijonaluih igric. Nastopili pa smo ob proslavi življenjskega in delovnega jubileja g. Germeka zato, ker naj baš nacijonalna mladina pokaže, da visoko ceni zlasti učiteljstvo Germekovcga kova, ki se nikdar ne ustraši žrtev, če jih je treba prevzeti na se za jngoslo-vensko in nacijonalno stvar. Ptuj Jadransko-letalska skupina v Ptuju je bila ustanovljena že v mesecu maju lanskega leta. Je podružnica mariborske skupine. Odbor sestavljajo: predsednik: Praper Cvetko (VIII), tajnik: Skušek Vitko (VIII), blagajnik: Poznik Aleksander (VI), propagandni referent: Pavko Dragotin (VII), tehnični referent: Torv Tugo-mir (VII.) Z delom ni bilo mogoče začeti takoj ob ustanovitvi skupine, ker ni bilo na razpolago primerne delavnice. Sprva je bila v poslopju »Mladike«, prenesena pa je bila z začetkom šolskega leta V gimnazijo. Trenutno imamo v delu aparat tipa »Ziigling«, ki je namenjen šolanju in polaganju »A« izpita. Izgotavljajo se močna rebra za samonosni del krila. Do tečaja, ki bo letos najbrže na Pohorju, bo aparat dograjen. Za letenje je v Ptuju veliko zanimanje, dasi gledajo nekateri na stvar jako dvomljivo; oso-hito starejši ljudje, ki nikakor ne morejo razumeti, da je mladina že tako »znorela«, da leta kar po zraku. Toda mi se na to ne oziramo. Na* še geslo je: »Graditi in leteti pomeni vse!« Brezplačno bodo poleti letovali na našem morju sledeče člani in članice PJS: Božič Baris, Velika dolina, Klun Boris, Ljubljana, Gorišek Mar jan, Tržič, Hočevar Ljerka, Celje, Brumec Jože, Ljubljana, Zadnik Gustav, Ljubljana, Izžrebani so bili izmed 60 podmladkarjev in podmladkaric, ki so pravilno rešili nagradno križanko Krajevnega odbora JS v Ljubljani, na katero smo opozarjali tudi v našem listu. Čestitamo jim hi jim želimo na morju mnogo razvedrila! Kultura Onima koji dolaze fiilje.škc, zapisi, sjciarija in pričanju o Prvo j studentslcoj rudno j četi i lije-nom delovanju 1936 godine. n Hercegovini. Uredili i sabrali: Veljko I). Kn-prešanin i Rikard Marušič, Zagreb 1936. Izdanje »Narodne omlatline«, s ve- za k '4; 80 strani. / Smatralp bi se lahko za omalovaževanje, če bi šli brez omembe mimo knjige, ki je pred kratkim izšla pod gornjim naslovom. Bilo bi to omalovaževanje edinstveno sestavljenega dokumenta idealne narodne mladine« ki s svojim nesebičnim. delom že tretje leto posveča med počitnicami .skrb najrevnejšim in najbolj zanemarjenim predelom naše domovine. Ne čuje se sicer mnogo o njej; to tudi ni .njen namen; zavest, da vrši važno pionirsko nalogo ter pomoč najpotrebnejšim, ji je. zadostno plačilo za ves trud. V šaljivem tonu pisana knjiga, ki ji je napisal predgovor univerzitetni profesor dr. Laza Popovič, duhovni oče Prve studentske radne čete. nam na neprisiljen način podaja popolno sliko življenja-radne čete v Jablanici, kjer je zgradila dva betonska vpdnj«ka ter v vaseh Rastu in Qd- žaku, kjer je zgradila po en vodnjak. Neprisiljeno veselje, prisrčno tovarištvo, ki je ves čas dela vladalo med udeleženci radne čete (med njimi so bili srednješolci in visokošolci iz Zagreba, Ljubljane, Beograda, Splita, Sarajeva in Tuzle), pri vsem tem pa zavedanje naloge, ki so jo prostovoljno prevzeli, veje iz te knjige. Vse je popisano v njej: od prihoda v Jablanico, kjer so jih navdušeno sprejeli, pa preko prvih žuljev, neštetih tragikomičnih dogodkov, do trenutka, »ka-da je česma protekla« in je bilo delo končano. Niti enkrat se človek ne dolgočasi. Pestra slika Življenja, ki se razvija pred njim, ga vleče dalje in dalje; človek bi objel vse te dečke, ki so v vročini potni vihteli krampe in lopate, ponoči pa spali \ stari avstrijski trdniavi, skozi katero je brnel veter ter poletavali netopirji; vsesal bi se v kršovito zemljo hercegovsko in srkal iz nje sokove preprostosti in nepokvarjenosti. To se ne da povedati, treba je čitati! Med pripovedovanje je vpleten pregled dela. ki ga je radna četa opravila v treh letih svojega obstoja. Naj navedemo kratek pregled tudi mi: Prva študentska radna četa je bilo osnovana I. 1934. Istega leta, med počitnicami, je 40 študentov v dobrovoljski vasi Dijelka zgradilo Narodni Sokolski dom, ki služi sedaj kol šola in tudi vsem kulturnim potrebam tega zapuščenega in pozabljenega kraja. Tabor je bil nameščen v,Terezinem Polju, na madžarski meji; oddaljen je bi J. Dijelke -3 kilometre. Deju je trajalo od 1 julija do 1, avgusta. Istočasno je po kraju delovala zdravniška misija, sestavljena iz profesorjev in dijakov zagrebške medicinske fakultete, ki je z nasveti in zdravili pomagala tamošnjim ljudem, ki radi nezdravega podnebja in slabe vode zelo trpe. Avgusta in septembra istega leta je Radna četa zgradila na Pruski gori, na Stražilovu, pešpot na Brankov vis v dolžini 1200 metrov. Rezultat dela Študentske radne čete leta 1933. je bil: 3 in pol kilometra prekopanega in prečiščenega podvodnega Županijskega kanala v Slavonski Podravini, kar je pripomoglo, da j<-postal ogromen kompleks zemlje zopet donosen. Istočasno je bila v vasi Adi dograjena velika dvorazredna šola. To leto je pri delu sodelovalo 150 udeležencev. Fnako kot 1. 1934., je tudi to leto delovala vzporedno z Radno četo zdravniška misija. Po dovršenem delu v Adi je 40 udeležencev zgradilo dva lepa betonska vodnjaka v nevesinjskem okraju. Pomembnost funkcij, ki jih vrši vsako leto Prva studentska radna četa, nam narekuje, da pozdravljamo njeno delo. Zaključujemo naš kratek opis knjige z željo, da se tudi naši čitatelji začno zanimati za ta pokret. O načrtu dela in podrobnostih za udeležbo na letošnjem taboru Radne čete bomo še poročali. Knjigo, katere cena je Din 10.—, si lahko nabavite pri uredništvu »Naša misel«, Ljubljana, Groharjeva ulica 2. Roman v slikah Električna stena Riše a. Kajin V zadnji številki so bile. pomotoma odtisnjen*' v našem romanu »Električna stena« slike iz prejšnje številke. Prosimo čitatelje, da nam to opro* ste! ' ■ Dosedanja vsebina: Mladi Jugoslovan, profesor Ivo in asistentka Marica sta dovršila pri prof. Komer ju aparaturo, s katero je mogoče zrušiti letalo na veliko daljavo. Izum sta praktično izkoristila ob priliki besa roparjev državne banke. Za izum se je žarela iuteresirati neka tuja država, ki je naročila krajo načrtov ter razrušen je laboratorija. Profesor Komer je bil pri eksploziji ubit. Karnerjev služabnik, vohun tuje države, je ukradel načrte in jih odnesel atašeju dotične države. — Profesor Ivo, ki je zasumil, da je pognal laboratorij v zrak in ukradel načrte Kornet1 jev služabnik, vohun tuje države, se je odločil, da ga na vsak način poišče. Dolgo časa ni imel nikakega uspeha. Ko pa je nekoč slučajno hotel prekoračiti ulico, je uzrl v mimo vozečem avtomobilu njegov obraz. Poklical je taksi in začel se je lov. I2? /Vni" A' J. i i! brz-ct.. Letalstvo Ker so nam nekateri čitatelji izrazili željo, da v rubriki »Letalstvo« od časa do časa priobčimo mesto običajnih navodil za gradnjo letalskih modelov tudi kakšen splošen članek o letalstvu, prinašamo danes članek o potrebi večje aktivnosti našega ch'ilnega letalstva. Sleherna država skuša izvesti tekom leta določeni program na polju civilnega letalstva. Pri nas se sicer pojavljajo sporadični poskusi ustvarjanja, na žalost pa ostajajo vsi napori brez večjih pozitivnih uspehov, ker nimamo enotnega vodstva, ali pa vsaj ne inicijativ z najvišjih mest. Morda bo prav, ako ob začetku leta vsaj mladina, ki se zanima za letalstvo, povzdigne svoj glas. Kaj hočemo? Naš Aero-klub, ki naj bi bil eksekutiva za izvedbo postavljenega programa, je navezan sam r.ase; vsako delo in event. napredek zavisi le od poedincev, nikjer pa ne opazimo vodstva in pobude otl zgoraj. Ali bi ne bilo mogoče, da Štab komande vazduhoplovstva po svojem civilnem oddelku, ki ima dovolj strokovnjakov, ki pa morajo biti tudi organizatorji, napravi program dela v bodočnosti, ga razglasi in dodeli v izvršitev poedinim sekcijam Jugodovenskega Aerokluba? Kamorkoli pogledamo v svet vidimo, kako ob novem letu odgovorni razglašajo program dela za tekoče leto in kako potem poedini odbori z vsem elanom pristopajo k izvršitvi. In mi? Saj vendar ni izčrpano delo na polju letalstva, ako poedini oblastni odbori v redu izvrši* svoje, po pravilih predpisane občne zbore in ako eventuelno projektirajo en ali dva letalska meetinga v svojem območju! Zakaj Komanda vazduhoplovstva — civilni oddelek ne stavi ja konkretnih ciljev organizacij- skemu delu? Nimamo še konkurence zmožnih šolskih, niti športnih civilnih letal, s kojimi bi se mogli ponašati - kot domačim izdelkom! Zakaj imamo svoje mlade inženerje, ki na državne stroške skušajo izpopolniti svoje znanje v inozemstvu, ko pa pridejo v domovino, nimajo polja, kjer bi se lahko praktično udejstvovali in vračali narodu svoječasno prejeto podporo? Iz državnega proračuna, kjer je postavka za civilno letalstvo, bi bilo brez škode mogoče oddeliti letno vsaj milijon dinarjev, ki naj bi bil določen kot nagrada za najboljše konstrukcije domačih inženerjev in za dograditev enega ali dveh nagrajenih osnutkov! Imeli bi delo naši domači konstrukterji, imeli bi delo naši obrtniki, a korist bi imela država, saj bi prišla na ta način do svojega nacionalnega letalskega parka. Aero-klubi imajo v svoji sredi člane-rezervne. pilote! Koliko stanejo ti piloti državo, predno 'so usposobljeni! Ali smo v preteklih letih culi, da bi ti naši mladi osvajalci zraka imeli priliko meriti med seboj svoje sposobnosti in se na ta način izpopolnjevati? Ni letal, ni sredstev za trening, ni nalog, ki bi jih naj izvrševali! Kje tiči krivda! Uloženi kapital za izučitev mladih pilotov se ne obrestuje, temveč sam propada in ubija voljo! Ali ni mogoče tu napraviti reda? Poskusimo vsaj z anketo, ki naj bi jo otvorili naši za letalstvo zainteresirani krogi in ki bi imela za cilj: ustvariti program dela za Aero-klube in za civilno letalstvo v obče, recimo za leto 1937! Bi li Komanda ne mogla inicijativno izvesti tega brez vseli stroškov! Treba le dati pobudo in zagotovilo, da se bo po tako dobljenem in na osnovi vsestranske debate utrjenem programu potem pristopilo k delu. Koliko ljudi bi se lotilo takega dela in kako veseli bi bili, ako bi na primer za najboljši načrt celoletnega dela bila razpisana nagrada: Prejemanje »Vazduhoplovnega glasnika«, ki ga izdaja komanda m dobo n. pr. enega leta! In koliko sto in sto takih možnosti je, ki bi koristile stvari, a ne bi denarno obremenile nikogar! Hočemo poskusiti? Bomo li tudi sedaj ostali le. »glas upijočega v puščavi?« Kaj je novega? He III (Heinkel —* potniško letalo) je pred kratkim doseglo na progi Marseille-Frankfurt a. M. povprečno brzino 340 km na' liro. . * Juan de la Cierva je smrtno ponesrečil v potniškem letalu amerikanske tipe Douglas Dc 2 takoj po startu pri Croydonu. Pokojni je bil izumitelj autogira in eden največjih strokovnjakov pri proučavanju možnosti letenja, dviganja in spuščanja s posebnimi letali brez zaleta (z mesta). 12695 m je dosegel s 1000 kg koristnega -tovora Rus Aleksejev na ruskem dvomotornem letalu Ant-40 s 1720 k. s. * »Cri-Cri« francosko ljudsko letalo je v bivših Bleriotovih tvomicah s strani države naročeho v seriji 300 eksemplarov. * Rim dobi veliko novo letališče. Dolžina 2000 metrov, širina 1800 m. Posvečeno bo ob priliki svetovne letalske razstave 1. 1941. * Zračni promet v Jugoslaviji leta 1936.: 257.8*0 kilometrov, 4273 potnikov, 36 ton prtljage in 11 ton tovora. Letelo je 10 letal. Zračni promet v Bolgariji prične v letu 1937. spomladi. Na progi bodo letala francoska letala »Caudron Goeland«. Predvidoina se bo vršil pro-net za progah! Sofija*Vama in Sofija-Plovdiv. mm ZLOGOVNA KRIŽANKA l " 1 AJ ..,1 P ' 1 . , Nagradna križanka je v današn ji številki radi nenadnih ovir morala izpasti; razpisali pa bomo lepo nagrado za rešitev križanke v prihodnji številki. * Vodoravno: l. Rimska boginja, 2. Od gaja — oblika pomožnega glagola —- kras, čast, 3. žensko ime, bolgur ska reka — medmet — gradbeni element, 4. Nenačeta — dober prevodnik (lož.) — žensko ime, 5. Predlog — zim. skoSportna pri-pravu — opojna pijača — štiri (angl.-fon.), Kot smo objavili v prejšnji številki našega listo, se je vršilo dne 17. januarja 1937 v prostorih uredništva žrebanje nagrad iz božične in predbožične številke. Žrebanja se je udeležilo lepo število naših prijateljev, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem g. dr. Juga o tisku, v katerih je na zanimiv način očrtal njega prve početke, nato pa podal sliko razdelitve današnjega tiska, ki popolnoma upravičeno nosi naziv sedme sile sveta. Po predavanju se je vršilo žrebanje srečnežev, ki so pravilno rešili nagradne probleme iz obeh številk. Žal pa moramo pristaviti, da je bilo pravilnih rešitev jako malo, dasi je bil splošen odziv nadvse velik. Svetovali bi reševalcem, da so pri reševanju bolj pozorni in natančni; nejasnih in dvomljivih rešitev uredništvo ne vpošteva. Za nagradno križanko v št. 6 je bila izžrebana tovarišica T a v z ris Zlata iz Ljubljane, ki je prejela lepo nalivno p e r o. Za nagradno križanko iz božične številke ic bil izžreban tovariš K a p š Alojz iz Se m i -č a , ki je dobil smuč i. Za problem »Umor«, prav tako iz božične številke, je bil izžreban Osredkar Milan iz Ljubljane, ki bo brezplačno obiskal s k a -kalne, tekme v P l a n ic i. * Rešitev nagradno križanke (št. 6); Vodoravno: 1. Cementira, 2. Klara, 3. Ro — ASK — 00, 4. Ima — Arni, 3. Naša volja, 6. Ako — lat, 7. Ra — sla — ki, 8. Mojca, 9. Apelacija. Navpično; 1. Carinama, 2. Omaka, 3. MK — (K)ašo — rac, 4. Ela — sol, 5. Nuša volja, 6. Trk — acc, 7. Ia — alt — ai, 8. Orjak, 9. Aromatiku. Rešitev nagradne križanke iz božične številke: Vodoravno: 1. in 12. Vsak srednješolec naj bode naš naročnik — v slogi je mor, 2. Strah — ad — Mia — kot —• ars — om — Argos, 3. Aa — atomi — en — donos — im — Toma/. - - RT. 4. kvar — Danci — inuko — A dana — dere, 5. Dos — Arne — evo - — oša — snu —* cena dar, 6. Oko — nu — ac — Ncn — mar — cin — al — ič — oču, 7. BSk — ja — on — oni — dva — nos — sc — ks — zid, 8. Rti Andi — tod — Eos — Oti — vrat — ali, 9. Eris — suhor — obliž — omiki — Rlien, Irt. Tu — smuka — km — vijak — pa — Romul — ag, 11. April — oi — Aar — tat, —- lej — os — Kgina. Navpično: I. Vsakdo — Bretan, 2. Stavek — strupa, 3. Ar — Aa — soki — is — rš, 4. Katran — jasmin, 5. Shod — Kutui — Sula, 6. Rama — na — od — ukor, 7. Edinec — nihalo, 8. D — mecen — otoka — č, 9. Ni* nivr — Norman, 10. Jad — ion — ido — vri, 11. Ekonom — debil — k, 12. So — Naša volja, 13. Otokar — Asiat — v, 14. Las — ose — nož — KLS, 13. Ernani — otopel, 16. (' — Sudan — Sinaj — o, 17. Notica — Sva-rog, 18. Amon — el — er — kosi, 19. Jama — niku -imej, 20. Bradač •— struge, 21. Og — že — doza — lil — im, 22. llobruč — Hrano, 23. Estera — dinguč. Rešitev problema »Umor«: Vaše življenje je v opasnosti. Pazile na svojega slugo. Njegove zveze z neko tujo državo so sumljive. Lovec. Ker so nam nekateri reševalci potožili, da je bil problem »Umor« jako težak, podajamo v kratkem način reševanja: »Sestavili so posebno razpredelnico črk, kombinirali in . . .«, Hino napisali že v komentarju k problemu. Da, sestaviti je treba posebno razpredelnico črk. Na kos papirja napišite eno pod drugo vse črke abecede. — Nud tajinstvenim pismom ste opazili ponavljajoče se črke AYZXA- V ZX, ki jih je, seveda v drugem redu, našel na koščku osmojenega papirja tudi policijski komisar? poleg teh črk je stalo n. pr. Na —c itd________ To pomeni, da je treba pri črki c osnovne abecede, ki ste jo že napisali, začeti novo (črke, ki na koncu še ostanejo, napišite potem na začetek!). Isto opazite tudi pri znaku Y: pri črki b osnovne abecede napišite črko d in nato v tem smislu dalje. Vsaka teli abeced ima označbo: ena X, druga Y itd. Največje težave so gotovo z abecedo A, kjer morate sistem šele uganiti. Pri dešifrirnnju postopate takole: prva črka teksta (pisma) je iz abecede A; v tej abecedi poiščite to črko — pogledate, katera črka osnovne abecede ji odgovarja — najdete v; druga črka pisma je iz abecede Y, tretja iz Z. Poizkusite sedaj, ko smo vam obrazložili sistem. še enkrat razrešiti problem. Gotovo se vam bo posrečilo! H Rešitev zlogovne križanke (št. 8): Vodoravno: 1 Ko — no, 2. Lipi — ori, 3. Batina — ulico, 4. Ogri —- poroka — Verdi, 5. Lili — risHiiu -jarek, 6. Kanta — kimati — Kotor, 7. Ri — rti — hi — tu — ris, 8. Nona — na — lito, 9. Slo — vn ci — r;i — lov, 10. Novec — rajati —- stvori, 11. Rio — posoda — lava, 12. Capo — saharin — voli, 13. Neroda — karibu, 14. Kroka — Kuta, 15. Log ra. Navpično: 1. Koliba — olika — norica — nekrolog, 2. Pitigrili -— starinoslovcc — oporoka, 3. Napori — Ki-runavara — posoda, 4. Rosa — mahinacija — soha, 5. Ukana — titulirati — Darinka, 6. Oliverja — koristolov-“tvo —- lavorika, 7. Norice —- direktor — rivali — butara. Šport Športni drobiž 6. Žensko ime — vladarski naslov — osebni zaimek (skl.), 7. Sad, prosluli boljševik,— členka — žensko ime, 8. Na ta način, kemijski znak — čistilno sredstvo, 9. Zločinka. Navpično: 1. Naša južna pokrajina, 2. Opica — z, s (srbhrv.) — golota, 3. Ločilo — ost — država v USA, 4. Nikalnica —■ družinski člani — vodna žival (deminu-tiv) — osebni zaimek, 5. Moderna pridobitev — vest — mati, 6. Molilnica — medmet — merski pripomoček, 7. Ameriški raj. Zanimiva prireditev se je vršila 17. januarja 1937 v Murrcnu (Švica), kjer se vrše tudi tekme 1*. 1. S.-e. Tega dne je angleški smučarski klub priredil tekmo smučarjev, ki jim pa ta panoga športa ni poklic. Kontrola se je vršila nu originalen način: pogoj amaterizma je, da tekmovalec ni zadnje leto bival več kot 4 mesece v kakem kraju iznad 700 m nadmorske višine. Kentski vojvoda je za zmagovalen daroval krasen pokal, ki preide takoj v stalno last zmagovalca. * Po berlinski olimpijadi so mnogi najboljši amaterji prešli med profesionale. Posebno so se izkazali skakači v vodo in boksači, nato lahko-atleti in kolesarji. V tej zadnji panogi ste prešla v profesionale najboljša Francoza, Charpentier in Lapebie, zmagovalca na 100 m v Berlinu. — Amaterje sta zapustila tudi Italijan Pola in Američan Sellinger. * Švedi in teh: na 100 ni z zaprekami. Zadnjih deset let so imeli Švedi veliko besedo \ tej disciplini: 1. 1927. je Šved Petterson postavil svetovni rekord v Stockholmu s časom 14,7. Naslednje leto je Južnoafričan Weyhtmami ■Smith v Amsterduinu poboljšal rekord na 14,6. Toda 1. 1928. je zopet Šved Wenn3tom dosegel v Stockholmu 14,4 in zopet proslavil svojo domovino. Ta rekord je držal do I. 1931., ko je Američan Beard zopet (v Stockholmu!) poboljšal cas na 14,2. Avgusta tega leta pa je njegov rojak 1’ovvns v Oslu premaknil rekordno znamko na fantastično mejo (do kdaj?) s časom 13,7. — Jugoslovanski rekord v tej težki disciplini imata z istim rezultatom (15,0 sek.) dr. Ivo Bu-ratovič in Ivan Ivanovič. To je odličen čas, vendar smo za svetovnim rekordom v zaostanku za 28 let. * Ženski svetovni rekordi v lahki atletiki so li-le: 100 m: Stephens (Amerika) 11,5 sek.; 80 m zapreke: Engelhard (Nemčija) 11,6 sek.; skok v višino: 3hilley (Amerika) 1,65 m; met disku: Mauermaver (Nemčija) 48,31 m; met. kopja Gindele (Amerika) 46,74 m; štafeta 4 X 100 m: Nemčija 46,5 sek. To so rekordi olimpijskih disciplin. tl Svetovni prvaki v table-tenisu za 1. 1936. so: poedinci: Kolar (ČSR); poedinke: Aarons (USA); moški pari: Blattner-Mc Clurs (USA); ženski pari: Kettner-Scbmid (ČSR). Tekmovanje se je vršilo v Pragi. o Jack Torance, svetovni rekorder v metanju krogle, ki je postal profesijonalni boksač, slovi zmago za zmago. Pred kratkim je zrušil ameriškega orjaka Tarv Milerja že v prvi rundi. To je že njegova četrta zmaga v kratkem času. *• Popularni branilec SK Ljubljane, Stane Bertoncelj,'je po poročilih beograjskih listov stopil v SK Bat‘o. SK Ljubljana bo z njim izgubila svojega najboljšega igrača. Urednik Drnovšek Bogdan, eand. iur. — Izhaja dvakrat mesečno. Letna naročnina 12,— Din. — Izdaja in odgovarja za Narodno obrambno tiskovno zadruRo, r. z. z o. z Franje Kokolj. — Uredništvo in uprava v, Ljubljani, Musarjkova cesta 11/1L - fnik ček. rač. it. 17.088. - Tel. 2109 — »Tiskarna Slatnar« d. z o. z. v Kamniku. (Vodnik in Knez)