sp
P oiamezne številke: Navadne Din *75, ob nedeljah Din t~.
UREDNIŠTVO n i*h.i* t Um*-
bM, JarSIm bKm M-< L Mdrtr.
UPRAVA m Mluj> * J«*««"
lU	pnU»|«	**»»■ T«le-
Im A K — SHS pesb*Z«lwiei ima H«*. ».78T.
N. Mndrk Im 8—*rj» m ■< nh. — IUb»piM m m
Ptfffiitinr 0ft^mnr	tena	današnje	štev.	Din	-&75
TABOR
Leto: Vlil.
Maribor, sreda 5. januarja 1927.
Posame zne številke: N avadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*—.
»TABOR* izhaja vsak dan, mavca nedelje in praznikov, ob 18. uri z datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D ID*—, za inozemstvo D 18' - , dostavljen na dom D IT-—, na izkaznice DlO-~ inserati po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4,
Številka:
Trenutna tišina v Beogradu
Vlada se bo Izpopolnila po Praznikih. — Razkol v radlkalskem klubu se širi. Pa-šlcevci nadaljuje boj P«-0*5 Uzunoviču.
Beofcrad, 4. januarja.
V notranjem položaju se z ozirom na bližajoče praznike ne predvideva nika-kih izPrememb. Večina poslancev je odpotovala iz prestolice z namenom, da se osebno udeležuje volilne agitacije. Ministrski predsednik je izjavil vašemu dopisniku, da ni trenutno pričakovati ni-J^akih izprememb. Izjavil je tudi, da se bosta po Praznikih podelili obe ministrski mesti, ki sta bili doslej nezasedeni-Pašičevi smatrajo manever z demisijo ministrov Simonoviča in Miletiča za dobro šahovsko potezo. Izjavljajo tudi, da bodo brezobzirno nadaljevali akcijo naperjeno proti sedanjemu režimu- Število protivladinovcev v radikalski stran-ki je naraslo na 40 poslancev.
Francija podpira italijanske težnje na Balkanu
Francoski poslanik v Beogradu se zavzema za italijansko politiko na Balkanu.
— »Dobri nameni« Italije.
Pariz, 3- januarja.
Beograjskemu poročevalcu »Matina« je dal francoski Poslanik v Beogradu Grenard zanimive izjave o položaju, ki je nastal po sklenitvi itajo-ajbanske pogodbe. Gospod Grenard je izjavil: »Italijanska vlada je s sklenitvijo omenjenega pakta dokumentirala iskrene težnje z ohranitev albumske neodvisnosti in za izpolnitev obvez, ki jih je Italija prevzela naPram Albaniji na Podlagi medza-vezmškega sporazuma I. 1921. Znano je, da je s tem sporazumom bila Italiji dana možnost da intervenira v internih zadevah Albanije in da kot mandator DN zagotovi Albaniji miren notranji razvoj. Razumljivo je, da mora Italija zadostiti tozadevnim obveznostim v mejah takratnega sporazuma.
Smatram, je povdaril g- Grenard, da pl r®snega razloga, ki bi opravičeval možnost krize v italijansko jugoslovan-skih odnoša.iili. Skupni interesi zahtevajo, da ostanejo odnošaji med dvema sosednima državama čim prisrčnejši. Italijanska industrijska in sploh gospodarska inicijativa bo v slučaiu prijateljskega razpoloženja našla v: Jugoslaviii prikladna tla za svojo ekspanzijo v korist obeh držav. Želeti je, da Italija, kakor tudi Jugoslavija delate na Pospeševanju medsebojnih dobrih odnošaiev in na stabilizacij} jugoslovansko - italijanskih od-liosajev.
• • l7^°'i!anie odnošnjev med Jugoslavijo in Madžarsko je za Grenarda očiten dokaz, da se razmere na Bokanu p_ rejujejo. Velike zasluge v tem pogledu pripisuje italijanski diplomaciji. Razčiščeni e odnošajev ttied Beogradom in Budimpešto je Italiji potrebno pred vsem zato, da zagotovi svojim lukam na Jadranu, ki so slabo aktivne, primerno zaledje s tem. da pritegne v njihovo območje madžarsko trgovino. Vzpostavi
tev trgovskih y.ezi med Kvarnerjcm in Madžarsko ni nemogoče. Ako je Italija stremela za territ da se plajšaio pogajanja med Madžarsko in Jugoslavijo, potem se lahko, je zaključil Grenard, samo veselimo in sc Iskreno pridružimo Prizadevanju Italije.«
Mala antanta proti Italiji
BukareSta, 3. januarja-Po poročilih »Cuventnja« je češkoslovaška vlada pozvala rumunsko vlado, da se Pridruži skuonemu protestu M*1® antante proti italo-albanskemu paktu, v članku se naglaša med drugim, d« bi s skupnim nastopom držav Male antante Iznolnlle le svojo dolžnost ki dokazale solidarnost. Zato upa češko-*l0_ vagka vlada, d» se bo Romunija pridružil brez Pomišljanja omenjeni akciji. Po poročilih »Cuventula« se pripravlja Mala antanta „* energično akcijo proti Nalijansko-aibanski pogodbi.
Albanski emigranti proti paktu z Italijo
Ženeva, 3. januarja.
Albanski nacionalisti so naslovili na DN protest proti tiranskemu paktu. Protest sta podpisali nekdanja člana rcgen-tstva dr. Turbuti in dr- Nišanj. Protest pravi, da bi se albanski narod uprl Proti Paktu, toda je prisiljen molčati. Protest vlagata v imenu elite naroda proti temu da je Ahemed beg Zogu sklenil pogodbo z Italijo. S tem paktom se menjajo politični odnošaji med prizadetima državama na škodo in neodvisnost Albanije, ki jo prišla pod protektorat Italije. Ker po-menja usidranje Italije na Balkanu nevarnost za mir na Balkanu so se emigranti odločili Protestirati pri DN proti sklenitvi omenjene pogodbe.
Nova vftaja v Albaniji?
Beograd. 4. jan.
V Albaniji ie med muslimani izbruhnila nova vstaja. Nekatere upornike je vlada kaznovala s smrtjo na vešalih.
vali po večini ljudje nižjih razredov. — Conte Volpi pa je Premožnejšim izrekel še ostrejši očitek, češ da se premožni sloji niso odzvali v taki meri. kakor se je pričakovalo in kakor bi odgovarjalo njihovim močem- Kaj pa naj Italija nabere Pri malem človeku? Nič.— Ti dve izjavi najmerodajnejših činiteljev svedo-čita, da je liktorsko Posojilo kljub splošnemu pritisku doživelo velik noraz in da ne bp uspelo- To je težak udarec za fašizem, ki bo mnogo prispeval Polomu, ki se bliža hitrih korakov.
Sestanek Male antante šele julija
Beograd, 4. jan.
Zastopnik zunanjega ministra Jovan Markovič Je izjavil Poročevatcu »Vremena«, da se bo prihodnji sestanek Male antante vršil na Češkoslovaškem-Markovič je zanikal in zavračal vesti od nesoglasjih med državami Male antante-Omenil je tudi, da italijansko-romunski pakt ni oslabil razmerja med Romunijo in ostalimi državami Male antante.
Komunike demokratske stranke
Beograd, 4. januarja.
Demokratska stranka je izdala volilni proglas, ki ga je Predhodno odobril izvršilni odbor. Proglas je ostra obsodba Uzunovičevega režima. Predvsem pa se naglaša v njem odgovornost notranjega ministra Maksimoviča, ki ši jo je nakopal z nasiljem, ki ga je uveljavljal v vsej državi. V proglasu se tudi povdarja, da so radikali ponudili demokratom vstop v vlado, knr pa je demokratska stranka odklonla.
Neuspeh elektorskega posojila'* v Italiji
Fašistovska vlada sc Je posluževala ostudne reklame in vseh mogočih sredstev’, da bi iz prebivalstva za m o gl a izžeti čim več denarja za takozvano »liktorsko posojilo«. Ves državni in tudi strankin aparat je organiziral zbiranje sub-skribentov omenjenega posojila, ki bi se ga z ozirom na način in na sredstva, s katerimi se navaja prebivalstvo k podpisovanju, lahko docela upravičeno imenovalo prisilno posojilo. Kdor Pozna zakone jn ukrepe, ki so bili v zaščito sedanjega režima izdani, lahko ugane, kako se v fašistovski Italiji zbira posojilo: Kdorkoli ima kaj gotovine, ali kogarkoli smatrajo premožnim, in ki ne želi da ga označijo za nasprotnika režima in ki se hoče izogniti posledic take ocene, ie moral podpisati (oliko posojila, kolikor se je zdelo voditeljem da odgovarja njegovemu premoženju. Oni, ki sploh niso podpisali posojila, pa mogoče še niso dovolj »arditi« za svcto stvar fašističnega preporoda in bodočnosti Italije, so takoj razkričani za nasprotnike države, s katero sc fašistovski režim Istoveti. Taki ljudje so docela izpostavljeni milosti ali nemilosti brezobzirnega fašistov-»kega uradništva lw tudi privatnikov-Toda tokrat je na srečo takih dbvelj In se ne more proti njim javno nastopiti, ker bi se lahko izzvalo velike škandale-Vendar kljub vsem odredbam in ogabnim sredstvom subskrlPcija posojila ne uspeva. Da je temu v resnici tako, dokazujejo izjave samega Mussolinija in finančnega ministra Volpi ja. Mussolini je v, zbornici dejal, da so nosojilo pod niso-
Dnevna kronika
SDS
Gospodarsko in politično društvo za Magdalenski okraj. Danes sredo 5- jan. važna seja ob 20. uri v gostilni Friedau. Dostop imajo vsi člani. Za odbornike in •zaupnike seja obvezna! Odbor.
Gospodarsko in politično društvo za Magdalensko predmestje ima v soboto 8. jan- ob 20. uri v: gostilni Friedau, Tržaška cesta št. 1. svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Politično poročilo poda narodni poslanec g. dr; Pivko. Po občnem zboru se_ vrši -volilni shod. na katerem poroča nosilec narodne in napredne liste za mesto Maribor g-Joško Mohorko. Pridite vsi, ki hočete očuvati narodni značaj našega Maribora! — Odbor-
V Ptujskem okraju ie volilno gibanje v.1 polnem teku- V nedeljo 2. t- m. so imeli kandidat Mikša ter dr. Fermevc in Vajda sestanke v Sv- Barbari v Halozah, v: Stojncih. v SPuhH in Zavrču. V nedeljo 9. im. ob 10- uri dopoldne se vrši veliko okraino zborovanje v Narodnem domu v Ptu.iu. Na zborovanju poroča narodni poslanec g- dr. Pivko o političnem položaju ter se predstavijo kandidati gg. Pctovar. MikŠa, Blažek in drugi. — V nedeljo 16- t. m. se vrši ob pol 9. uri dopoldne pri Skorčiču volilni shod. nji 14- uri popoldne Pa pri Horvatu v Središču. Na obeh shodih noročnio kandidati Petovar, Blažek, Mikša in drnci- — Izven tega sc bo tekom prihodnjih dni vršila cela vrsta vaških sestankov po celem srezu.
• •
— Zima na Urški gori. Turistika se pri nas vedno lepše razvija; ne sneg ne mraz ne more danes odvrniti naših planincev, da ne bi i v zimi posečali naših planin. Dva podjetna osmošolea-plnnin-ca sta sc zadnje dni minulega leta odločila pose ti ti Urško goro, ki zbog svojega lepega razgleda privabi v letu toliko planincev. — Edini dohod k koči ie iz Prevalj in ie pot izhojena do lovske koče grofa Tliurnskega. dalje je do vrha zapadlo skoro za meter visoko snega. Sneg sc udira - se torej priporoča jemati seboj krnllp- V koči je dostopna spodnja gostilniška soba in ena spalna_ soba s 4 po-steliami v prvem nadstropju- V koči ni kuriva in le nezadostno število idej in je dobro da si planinci, ki se odločilo za to turo oskrbe z gorko zimsko opremo. — Kača na Urški gori izkazu ie v lem 132? posetmikov. — Seston na Slo v en i-gradec. pot je izhojena od I omarjn naprej: pa Soštnni. pot od St. Vida, Potna GuštanJ ni priporočljiva, ker je izhojena le do »Jurčka«.
— Jugoslovani in Italija. Posebni poročevalec »Matinn« poroča o razgovorih, ki jih je imel z dr- Laza Markovičem, Svetozarjem Pribičevičeni in Lhiba (.Toča?) Jovanovičem o albansko-italijanski pogodbi, sledeče: Predvsem ie jugoslovansko javno mnenje proti italo-nibnn-skem paktu- Pogodbo se smatra z.a sovražen akt naperjen proti Jugoslaviji. Pakt nikakor ni v skladu z vsebino prijateljskih pogodb med Jugoslavijo in Italijo ter konvencijami, sklenjenimi v Santa Margheriti, Razen teva novzroČa pogodba v Tirani razpoloženje, ki zamorc že Jutri pomeniti nevarnost za ve« balkanski polotok. Jugoslovansko javno mnenje sc tudi zaveda v tem. da sovrnž-na> gesta Rima ne sme izzvati v Jugoslaviji. hujših posledic, ki bi lahko vodile do spora z Rimom- Napeti je treba vse sile, da ,ne nride do konfliktov. Nadalje ome-
nja poročevalec, da taka balkanska polk tika ne bo nikdar privedla do zbližanja med Bolgarijo in Jugoslavijo. Srbi bode italijanske napore, a^ Albaniji se usidrati tako izkoristili, da bodo uresničili krista. lizacijo ideje jugoslovanskega edinstva, ker .ie postopanje Italije naperjeno Id Proti njej- H koncu ponaAdja korespom dent besede dr. Markoviča:	»Ako ba
Italija nadaljevala svojo politiko v Tirani. in če išče politične baze tako daleč od svoje lastne zemlje, potem ne gre več za samo Italijo. Niti Francijo niti Nemčija ne bosta tega dopustili!« Svetozar Pribičevič pa ie Pristavil; »Vse to .ie bilo v Livornu blagoslovljeno!« (V LiA’ornu se je vršil sestanek Mussolini« Chamberlain).
— Lombardna posojila pri Poštni hranilnici se dovoljujejo za dobo treh mesecev, vendar se lahko tako posojilo -rsa-ke tri mesece podaljša. Doslej se je moralo pri vsakem podaljšanju odplačati 10% prejetega posojila- Ker pa je bilo to odplačevanje posojila v obrokih za mnoge posojilojemalce ncPrikladno, ja generalna direkcija poštne hranilnice dovolila, da se smejo do nadaljnjega taka posojila podaljševati, ne da bi bilo stranki treba odplačati del Prejetega posojila-
— Znižanje delovnih ur v italijanski industriji. Radi krize v tekstilni industriji so se sestali zastopniki italijanskih delavskih organizacij, v imenu 3,007.000 delavcev. Na kongresu se je sklenilo, da se od 4- prosinca naprej zniža delovni čas v vseh tovarnah na 8 ur. V mnogih tovarnah sc bo znižal delovni čas od 90 delovnih ur na teden najmanj za 15 ur-
— Samomor pod oknom zaročenke. V Novem Sadu se jo v noči od nedelje na ponedeljek ustrelil pod oknom svoje zaročenke delavec J. Hutcra. Vzrok samomora jc baje ljubosumnost- Zaročenka je dobila srčni napad in se 12 ur ni zavedla.
— Tangersko vprašanje pred konferenco. V prvi polovici t-xn. se bodo sestali zastopniki španske in francoske vlade v Parizu, da končno veljavno določijo nadalnjo usodo Tangera. Konferenca bo imela zgolj značaj preliminarnih Pogajanj in se bo nadaljevala le tedaj, ako bo med zastopniki Prišlo do sporazuma. Najbrže bodo k pogajanjem vabljene t-udi druge zainteresirane države, v prvi vrsti Anglija in Italija.
— Frančiškani mobilizirajo proti protestantom. V Ameriki a^ La Pazu (Boliviji) so očetje frančiškani mr’’"'i '■ '• 18.000 ljudi proti Protcstantovskim misijonarjem, ki se nameravajo naseliti na polotoku Capocabana. Očetje frančiška so namreč zvedeli, da nameravajo protestanti osredotočiti svoje delovanje na polotoku m odtam razširJevatl svojo vero v notranjost dežele. Da preprečijo to namero, so koncentrirali okoli Capo-cabanskega svetišča 18-000 domačinov, ki naj bi s silo Preprečili protestantske misijone. Vojaške oblasti so na »bojišče« poslale vojsko, nuncija Pa naprosile, da umiri razburjene pastirje- Vlada bo po mednarodnem pravu dovolila protestantom, da sc naselo na njenem ozemlju.
— Papež nroti ženski modi- Italijanski listi Priobčujejo papeževo nismo nadškofu v Kolinu, v katerem izreka svojo zadovoljstvo ženskemu društvu v Kolinu. ki se bori proti novi modi. Brez dvoma je obžalovanja vredno, da obleka, katere namen je pokriti telo, v časih, ko je toliko žepa pozabilo na SAro.ie dostojanstvo. navidezno nima drugega namena. kakor da vodoma prestopa meje sramu in daje vsem predvsem na mladini, nriliko k Pohujšaniu- Zaradi tega moramo storiti vse. da javno ožigosamo izvor nesreče in preprečimo sramotno delo po-!’ir'šanja na podlagi naše apostolske avtoritete. H koncu poziva papež žensko društvo, da nadaljuje z vsemi silami za-početo delo.
— Morilec Bettaucrja bo oproščen-Morilec dunajskega Pisatelja Hugo Bet-tauerja, zobotehnik Rothstock, bo na Podlagi psihiatričnih opazovanj v norišnici, izpuščen na svobodo. Proti oprostitvi je bilo vloženih nešteto protestov, češ, da je bil morilec oproščen kazni na podlagi navidezne Vernosti. Celo mest-
11	‘«y
US občina Dunajska je .vložila proti o- — Dvakrat okrog sveta. Jz Vologde
JI«1	IS uuuu^n— JV^ rv	vij.	vy-
Svoboda tvi Rothstocka protest; dasirav-no ga mora vzdrževati. Morilec namerava iti po prostorčku k sorodnikom na Češkoslovaško. Pozneje pa se hoče eta-blirati na Dunaju kot zoibotehmk.
■ — Vesten poveljnik. Kapitan angleške ladje »Golden Hinda« Wilson Moslier Je Izvrši! dejanje, ki je predmet splošnih razprav in obširnih poročil v vseh angleških časopisih. »Golden Hind« je zašla v razpenjeno valovje in nasedla na čereh-Močno poškodovana se je začela potapljati. Pogumni kapetan je skočil v morijo in z vrvjo preplaval besneče valovje ter navezal vrv, ki je bila zvezana s potapljajočo se ladjo, na skalo. Svest si pravil, da mora kapitan v slučaju nevarnosti poslednji zapustiti ladjo, je splaval po velikih naporih 300 yardov broječo razdaljo n a z. a.k k ladji, ki jo je zapustil šele tedaj, ko je bil že zadnji ■Jnornar na varnem.
— Prijatelj ubogih. Amerikanski človekoljub Mr. Urban Ledour je na bo-'žični večer povabil in izborno pogostil 1000 brezposelnih oseb v Newyorku. — Znani bogataš Ford pa je bogato obdaril 100 revnih otrok.
— Policijo so Potegnili. Londonska policija je zaplenila pred prazniki pa pošti v East-End v Londonu brzojavko s sledečo vsebino; »Dinamit v redu dospel. Pozor pred vohuni- Dobimo se na sveti večer pri severnih vratih westmin-sterskega samostana.,.« Vkljub temu, da policija ni smatrala vsebino brzojavke za resno, je vendar na božični večer strogo zastražila omenjeni samostani. Ker_ pa se ni nič pripetilo, se domneva, !da Je Policijo tkzv. dečja organizacija, ki je organizirala že več sličnih »avantur« Pav pošteno potegnila za Božič-
— Strašen roparski zločin. V litovski vasi Blandšiču, so pomorili roparji šestčlansko rodbino in zažgali hišo. Prihiteli sosedje so našli na pogorišču samo trupla.
— Maščevanje zapuščenega ženina.
Včeraj, je v Rimu neki Dario srečal svojo prejšnjo zaročenko in jo je pozval, da se pomiri z njim. Ona pa o tem ni hotela ničesar slišati. Dario .ie Priskočil im ji iz maščevanja odgriznil nos.
— Nesreče. V Bregenzu so snežni viharji zametii dve smučarski skupini. V eni so bili Angleži, v drugi Nemci- 13 smučarjev so zasuli plazovi. — V Mehiki in Kaliforniji so ponovno divjali potresi, ki so Povzročili mnogo škode. Ognjenik »Black Butto« bruha lavo. — Železniški uslužbenec Gjurič iz Konjiča pri Mostarju se je vračal Pomoči ob progi proti domu. Nasproti sta mu prišla dva moška, na katera je sprožil več strelov mjslcč, da se mu bližajo volkovi. Ena izmed krogci je smrtno ranila bližajočega se potnika-
— Romunske izgube v svetovni vojni.
Po statistiki, ki jo je izdelal romunski Polkovnik Hristesco, je padlo v svetovni volni 97.333 Romunov. V bojih leta 19I9 jih je padlo 21-342, dočim je bilo ranjenih 75,316- Izginilo je 51-425 mož, vjetih je bilo 221.0.36. Od teh je ostalo v vjetni-štvu ali pomrlo 70-660 mož. V celoti je Romunija izgubila 223-287 mož, v svetovni vojni pa niti tretjino tega, kajti o-kupacija Romunije po avstrijskih četah se je izvršila brez bojev.
poročajo, da so uradniki, ki so v guberniji Vologdi popisovali prebivalstvo prejezdili naj 70.000 km. To je ravno dvakratna pot okrog sveta.
— Prodaja carskih jaht. Državni fond se je pričel z inozemstvom Pogajati glede Prodaje jaht bivše carske rodbine. Jahte »Stapdart«, »Aleksandrija«, »Žarnica im »Strela« so dobro ohranjene. »Nova« pa bo prepeljana v Črno morje. Ni izključeno, da bodo jahte preurejene v trgovske ladje.
Sibirski sSarci
V Sibiriji so pogosti slučaji, da dočakajo ljudje visoko starost. »Krasnaia Gazeta« Prinaša štiri slučaje, ki zaslužijo občo pozornost.
Najmlajši sibirski starec (Mnfusaiil) ima danes 103 leta. Imenuje se O- Uša-kof. Živi v mestu Bijsku, od otroških let pa do danes se ba vi z glasbo in bo v kratkem slavil 901etni jubilej svojega glazbenega delovanja; Ušakof je svež in čil. Pred tremi leti sc je poročil.
Drugi fenomen je silni Poljak Sebeko, ki je umrl 1924. leta v Omsku- Star je bil 109 let. Vse življenje se je havil s težkim fizičnim delom in je bil zadnja leta služabnik. Svojo dolžnost je izborno vršil do zadnjega dne. (Cenil je drva, prenašaj najtežje stvari itd-).
Tretji slučaj je mužik iz ruskega okraja Andrej Žukov, ki je danes star 112 lot. Rodil se je 19. avsrusta 1814. 1- Pri obleganju Sevastopobia je bil večkrat r«n-lem. Težak kamen ga jo zadel na glavo, Pušice so mu prebodle obe roki, a z bajoneti in sabljo mu razsekali noge. Ko je ozdravel, sc je vrnil v Sibirijo im sc posvetil poljedelstvu in trgovini- Služil je tudi kot mornar na Karskcm morju- Žukov je danes popolnoma^ .zdrav, dobro vidi in sliši- Na vprašanje, koliko let ima, odgovori; »Dosegel bi rad starost svojega očeta«. Njegov oče .ie živel 157 let! Živel bi še dalje, a je Pri sekanju leda utonil- Čeravno so ga rešili, se je tako prehladil, da ie umrl. Andrej Žukov verno zasleduje politično življenje in či-ta časopise.
_ Četrti primer visoke starosti v Sibiriji ie starka F,- G- Suproti.vna.ia iz mesta Tatarska, stara 119 let- Tudi ona jc podedovala dolgo življenje. Njeni sta riši «0 dosegli nad 100 let, a njena teta je živela 152 let. Suprotivnaja nlete nogo-vice in ie še popolnoma zdrava ter si nikakor ne ždi smrti.
Pral? ? netili it..*™1;
■Gruber, po edino pravi metodi. Vprašati: Koroška cesta štev. 26/1.	9
Mariborske vesti
Maribor, 4- januarja.
m Prvi orgelski koncert, v pondeljek dne 5. t- m. je dosegel uprav vsestranski in najlepši uspeh. Dvorana je bila napolnjena z izbrano publiko. Opozarjamo na drugi koncert, ki se vrši V četrtek ob 4. uri in ki nam obeta postati istotako prvovrstno umetniški dogodek-m Ljudska nniverza v Mariboru- Univ-profesor dr. Strzygovski z Dunaja predava na Ljudski univerzi v Mariboru v torek dne 4- januarja o »Pravilnem pojmovanju umetnosti« in sicer na podlagi znamenitega grškega Hegeso reliefa. V
Petek dne 7. januarja pa o »Sredstvih u-metniškega izražanja« na podlagi izbranih skioptičnih slik iz različnih umetniških dob. Predavanjema bo sledilo pri zadostnem interesu v soboto še tretje. Mariborčanom se nudi redka prilika, da jim tohnaoi pravi Pomen umetnosti znanstvenik svetovnega slovesa prof. dr. Strzygovski, ki razpolaga pri tem še z blestečo lahko razumljivo besedo.
m Komanda mariborskega vo!,,ega okruga razglaša, da se ji morajo javiti vsi godbeniki po poklicu v civilnem stanju. Mestni vojaški urad radi tega poziva vse v mesti j bivajoče civilne godbenike, da se javijo brez izjeme in izgovora. do dme 10- t-m. med uradnimi urami, Slomškov trg št- 5 radii poPisa.
m Planinski ples. Tudi letos se vrši ta priljubljena Prireditev v Gotzovih dyo ranah v1 torek dne 1. februarja. Vsak planinec, prijatelj dobre zabave in plesa naj si.zapomni; 1. februarja planinski ples.
m Planinski dnevi na Pohorju. V dneh od 6—9. jan. se sestanejo pri Mariborski koči na Pohorki "Uninci jz vseh krajev naše države. Pričakovati je, da se bodo tokrat tudi mariborski planinci odzvali vabilu in Pozdravili drage goste na Pohorju v večjem številu kot' So to storili pri vseh dosedanjih prilikah, v vseh kočah je prav dobra oskrba. Pota so zložna, snežne Prilike za smuko in sankanje ugodne.
m Mariborska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva ima svoj redni letmi občni zbor v nedeljo, dne 9- jan 1927 ob 9. uri dopoldne na d.rž. srednji vinarski in sadjarski šoli s sledečim dnevnim redom; 1. Poročilo Predsednika, tajnika i.n blagajnika o delovanju podružnice; 2- Volitev novega odbora; 3. Volitev delegatov za redno letno skupščino; 4. Predlogi in nasveti za redno skupščino; 5. Nabiranje novih članov; 6. Predavanje o vrtnarski razstavi v Dresdenu s skioptičnimi slikami (predava g. prof. ing- Sadar); 7- Slučajnosti. K Polnoštevilnijnleležbi vabi vse člane, kakor tudi nečlane: odbor.
m Odvetnik dr. Avg. Reisman v Mariboru je preselil svojo odvetniško pisarno iz Gregorčičeve v Slovensko ulico št. 11 I. nadstropje Poleg trgovine Wo-gerer- Telefon 99.
m Poslovilna predstava telepata gosp. Svongali se vrši nepreklicno v sredo 5. jan. v Veliki kavarni.	2
m Mestna Orjnna Maribor, priredi v sobot 08. januarja svoj vsakoletni veliki ples v. vseh prostorih Narodnega doma Vstopnina lo Din.	'	3
m Koledarji .jugoslovanske matice sc dobe vsak dan od 5.-7. ure v Pisarni v Slovanski ulici 2 I.
,oJ Pevsko društvo »Luna«, Prireditev Pri Oambrinu dne 5. jan- se prične ob 20 uri. Vspored: koncert in ples. Vstopnina b) Din- Za ples ni posebne vstopnine. Ker ne razpošiljamo vabil, zato tem Potom vse vljudno vabimo. — Pevsko društvo »Luna« v Lajtersbergu, Krče-vrni.	m
Narodno gledališče
repertoar.
Sreda, 5. januarja. Zaprto, četrtek, 6. januarja ob 15- uri »Trnjulči-ca«. — Ob 20. uri »Lepa Helena«. Gostovanje ge Poličcve. Kuponi.
Gostovanje ge Poličeve v mariborski »Lepi Helenj«, Na praznik, v četrtek 6. januarja zvečer nastopi zopet nriliublien ljubljanski gost, ga Štefka Poličev« tokrat v naslovni vlogi v opereti »Lepa Helena«. Priporoča se nakup vstopnic v. predprodaji.
Sv. trije kralji v mariborskem gleda, išču. Na praznik sv. treh Kraljev fi. trn-bosta v mariborskem gledališču zopet dve Predstavi. Popoldne ob 15. uri se ponovi velezabavna otroška igra z godim in Petjem »Trn.iulčica« zvečer ob 20. un pa Offenbachov« komično paradisti-cna opereta »Lepa Helena« z gostom vo I olieevo jz Ljubljane v naslovni vlogi-
A POLO KINO
Predvaja od 4- do 6. j,apuarja
»Jackio Coogan. man kompanjon
Krasen film Priljubljenega malega umetnika- Izborna zabava za
vse.
KINO »UNION« (prc.ie »Bioskop«)
Kino »Union« (preje Bioskop) predvaja še danes v torek 4- jan. zadnjikrat »GROF MONTE CHRISTO« v 10- činih- V glavnih vlogah; John Gil-bert in Estello Taylor.
Predstave se vrše ob 6. in A9- uri.
GRAJSKI KINO
Predvaja od sobote 1. do torka 4- jan. »VESELI ČRIČEK«, t rvic v Jugoslaviji se Predvaja to veliko filmsko delo v Mariboru-
KINO »DTANA« STUDENCI
predvaja do torka 4. januarja »FILM IN LJUBEZEN«.
V glavni vlogi Pat in Patachon-
Razglasi
V obrambo malih’ in srednjih upnikov Slavenskc banke d- d. iz Maribora in n kolice se j’c 29. decembra 1.1. izvoli] ustanovil odbor malih fn srednjih upni. kov Slavonske banke d- d., čegar pisarna sc nahaja v Slovenski ulici št- 12 L nad stropje.
Vsi v poštev Prihajajoči upniki se vn, bno, da priglase svone terjatve čim p raje odboru osebno in sicer v njegovi nis-irni dnevno od 11. do 12. ure in od 4. do 5 ure-
Za odbor:
M. Močnik,	Dr.	Druškovič
Predsednik.	tajnik
Pristopajte CMDI
Lepo Miše stanova*
H Sn v bjubljanf se zamenja raJJC za stanovanje v Mariboru. Stanovanje je suho in poceni. Pismene ponudbe pod „Zam»njava 13“ na upravo lista.	j	3
POZOR!
11
V sredo, 5. januarja se bo prodajala na Glavnem trgu
govedina po 8 Din kg
Notar dr. I. Šorli
Maribor
(doslej Slovenska ulica štev. II) uraduje od novega leta dalje na
Aleksandrovi cesti št. 12
(hiša Wiesthaler)	5
Pfl nizki ceni sn proda
dvostanovanjska, nova, davka prosta hiša s takojšnjo vselitvijo l gospodarskim poslopjem in t dvema vrtoma, na zelo lepem kraju, oddaljenem »/« ure od mesta Maribor, kakor
tudi enostanovanjska prenovljena, davka prosta hi»a z drvarnico in vrlom s takojšnjo vselitvijo, v sredini mesta Maribor. VpraSati v upravi • ,Tabora".	2699
S&silhvaSa.
Za iskazano sučutje povodom smrti naše ljubljene soproge in )»«-mlcc, gospe
Kristine Židanik
zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem, ki so se udeležili zadnji poti drage pokojne. Posebna zahvala darovalcem cvetja in vencev a na -iskrenejša gospodom pevcem za preganljivo žalostinko.
dalenski cerkvi”858 zaciu^n*ca v sredo 5. t. m. ob 7. uri zjutraj v mag-
10
MARIBOR, dne 8. januarja 1927.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Vsem, ki so mi ob brhkih trenotkih bolezni ter ob prezgodni smrti mojega b agopokojnega soproga ozir. očeta stali ob stram, vsem ki so mu okitili prezgodni grob s cvet-ioni, ter vsem onim nešte-tmil ki so Predragega rajnika spremili na njega zadnji poti, jurčka globoko Čutečo srčno zahvalo v svojem ter imenu vseh ostalih sorodnikov
Marija Jančarjeva.
)•
. Vsem prijateljem in znancom naznanjamo tužno vest, da jc v noči od 3. na 4. januarja, po kratki bolezni, previden« s tolažili sv- vere ob % 10. uri v 8l- lobi starosti mirno v Gospodu zaspala naša ljubljena mati. tašča, stara mati gospa
Ana Tončič-Cekin
Pogreb drage pokojnice se vrši jutri dne 5. t. m. ob 15. uri iz bi«e žalosti Zrkovska cesta 58 na Pobrežju-
Maribor, Pol>rež.iev4. januarja 1927.
Žalujoči ostali.
14
SpiVdi lVT^rVrv^ikv	V	GiZCl'	B0VJa!lr-	Izdajat^7~bonaorcid