
Ptuj, J). c1eceml)ra 1971
Leto XXIV, št. 48
Cena 0,70 din
/^SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJ0DS1VA
a čim tesnejše sodelovanje
led občinama Ptuj
Maribor
'rejšnji četrtek so se v Ptu-
sestali predstavniki mari-
•ske in ptujske občine. Iz
ribora so sestanku priso-
ovali med drugimi r Mirko
oider, predsednik maribor-
> občinske skupščine, Sto-
1 Požar, Miran Potrč, pred-
Inik SZDL Maribor Stane
ivez in drugi. Ptujsko obči-
p^ so zastopali: predsednik
^ine Franc Rebernak in
dpredsednik Anton Žager,
kretar občinske konference
SS Franc Tetičkovič, pred-
dnik občinske konference
IDL Zdravko Turnšek in
i-ugi.
Razprava se je lotila pred-
lem medsebojnega sodelova-
la obeh občin v industriji in
(talih panogah gospodarstva.
Irodno besedo je imel Franc
Ifbernak, ki je poudaril do-
Manje sodelovanje in nakazal
pnosti za še globlje. Ome-
il je, da se v razvoju ptuj-
:ega gospodarstva pojavljajo
i posebnosti, ki so zelo pro-
lematične in bi jih lahko ob
snem medsebojnem sodelo-
anju rešili v korist obeh so-
fdnjih občin. Te posebnosti
): industrija ne izdeluje
tinčnih izdelkov, pomanjka-
je kvalitetnega vodilnega
adra, ker dosti ptujskih štu-
entov ostaja v Ljubljani ali
drugih razvitejših mestih in
■etja značilnost je razdrob-
ena gospodarska baza. »Nuj-
0 pa bi bilo,« je dejal pred-
ednik Franc Rebernak, »da bi
medsebojnim sodelovanjem
tevili kmetijstvo, obrt in tu-
ttem.«
Od sedanjega sodelovanja je
lujski župan omenil dobre
oslovne odnose med ptujski-
ma podjetjema TAP in Sigmo
Tam iz Maribora ter sode-
1'vanje ptujskega Lesa z ma-
'borskim Marlesom. Izrazil pa*
6 željo za še številnejšim so-
'^lovanjem med posameznimi
'odjetji in omenil možnost so-
'elovanja TGA Kidričevo z
Impolom iz Slovenske Bistrice.
Ko je govoril o kmetijstvu
je dejal, da naj bi ptujska ob-
čina prevzela iniciativo v
mesno-predelovalni industriji,
ker ima zato najboljšo osno-
vo s svojim Kmetijskim kom-
binatom in Perutnino.
Tudi v trgovini se kaže pre-
malo povezanosti med Ptujem
in Mariborom in se tako če-
sto dogaja, da se na severo-
vzhodno slovensko območje
vselijo druga trgovska pod-
jetja, s tem pa tudi denar od-
haja drugam.
Nadalje je Franc Rebernak
govoril o razvoju srednjega in
višjega šolstva in medseboj-
nem sodelovanju in pomoči
pri le-tem.
V živahni, skoraj triurni
razpravi je predsednik mari-
borske občine dejal, da so pri-
sotni veliki problemi, ki jih
bo moč reševati le z medse-
bojno pom.očjo, omenil pa je
tudi, da obstajajo med obema
občinama d'dločene razlike, za-
to je sodelovanje težje kot
drugje, kjer teh razlik ni. Iz-
razil pa je željo za reševanje
kmetijske problematike, kjer
obstajajo vse možnosti za med-
sebojno sodelovanje in pomoči.
V razpravi so se predstav-
niki obeh občin zavzeli tudi
za skupen nastop v republiki,
ker obstaja tako več možnosti
za dosego določenih ciljev.
Najživahnejša razprava se
je razvnela okrog bank obeh
občin in povezovanjem ptuj-
ske banke z eno izmed moč-
nejših. Slutiti je namreč, da
se bo ptujska banka povezala
z ljubljansko, kar pa maribor-
skim predstavnikom ni bilo
po volji, češ da je ljubljanska
banka usmerjena predvsem v
kreditiranje trgovine in tu-
rizma, ne pa v pridelovalno in
predelovalno industrijo. Mir-
ko Zlender je še posebej po-
udaril: »Nimam nič proti
ljubljanski banki, sem pa pro-
ti njeni programski usmeri-
tvi!«
Po razpravi so si gostje in
domačini ogledali valilnico in
klavnico, obrata ptujske Pe-
rutnine, nakar so nadaljevali
razpravo ob kosilu v ptujskem
hotelu.
M. Novina
OB DNEVU REPUBLIKE JE BILA
V PTUJSKEM GLEDALIŠČU
SLAVNOSTNA AKADEMIJA
Predsednik občinske skupščine Ptuj Franjo Rebernak na slav-
nostni akademiji ob dnevu republike v ptujskem gledališču
V petek, 26. novembra je
bila v ptujskem gledališču
slavnostna akademija v poča-
stitev dneva republike.
Uvodoma je predsednik skup-
ščine občine Ptuj v svojem
govoru označil pomen tega
praznika »in navedel nekatere
uspehe, ki jih je naša družba
dosegla od rojstva nove Jugo-
slavije do danes.
V kulturnem programu pa
so nastopali pihalni oktPt iz
Maribora in dijaki ptujske gi-
mnazije 2 recitacijami f'o-
gram je vodila igralka ptuj-
skega gledališča Oliia Fri^-ova.
M. Novina

' Ob prazniku republike 29.
novembru se je temeljna izo-
braževalna skupnost Ormož
spomnila vseh upokojenih u-
čiteljev s področja ormoške
občine z namenom, da se jim
vsaj delno oddolži in da pri-
znanje za delo.
Slovesnosti, združene s po-
gostitvijo so se udeležili tudi:
predsednik in sekretarka ob-
činske konference SZDL Or-
mož Vlado Ožbolt in Marica
Brazda, tajnik SO Ormož Mi-
lan Vičar in načelnica oddelka
za občo upravo in družbene
službe SO Ormož, Minka Rajh.
Predsednik temeljne izobraž.
skupnosti Ormož Edvard Pa-
jek je pozdravil prisotne in v
svojem krajšem nagovoru pod-
črtal vlogo in pomen učitelja v
naši dru?bi ter trinajstim ve-
teranom prosvetnega dela po-
delil knjižna darila, Svetinov
roman »Ukana«. Tajnik SO
Ormož Milan Vičar je v ime-
nu občine čestital obdarovan-
cem ter povedal nekaj besed o
težavnosti prosvetnega dela
na ormoškem področju. Delo
ni bilo lahko. Vsi so vlagali
vse napore in zaradi velike
volje in truda so vidni tudi
rezultati. »V uteho vam naj
bodo številne mlajše .generaci-
je, ki so vam hvaležne za vaš
trud« je končal Milan Vičar.
V imenu občinske konferen-
ce SZDL Ormož in v imenu
sveta za otroško varstvo pri
TIS Ormož je upokojenim u-
čiteljem čestitala tudi Marica
Brazda in jih povabila k so-
delovanju pri organiz.^ciji in
gojenju predšolskega varstva,
ki se v Ormožu zadnji čas pre-
cej razvija.
Učiteljevo delo je res težko
in odgovorno, je povzela bese-
do sedaj že upokojena učitelji-
ca Gizela Blagovič iz Ormoža.
40 let dela z učenci je dolga
doba, ki je človek ne more
pozabiti Delo z otroci in mla-
dino je najlepše na vsem sve-
tu. Ni večjega užitka kot je
občutek, da si nekaj nekomu
dal, da si nekoga naučil m mu
tako pomagal živeti. Sedaj, ko
se poslavljamo od šolskih klo-
pi. saj smo skoraj vse življenje
hodili v šolo (!) se v imenu
vseh rahvaljujemo ?a izkazano
pozcnost in oblju'^'' ">m. da bo-
mo riplali naprej, če bomo le
mopl'
jr
VREME
do nedelje, 19. dec. 197i.
Zadnji krajec bo 9. de-
cembra ob 17. uri.
Napoved: bo pretežno
, lepo vreme z vmesnimi
Pooblačitvami. Ostrejšega
triraza ne bo. Občasna
rosenja so možna, ko bo
gosta megld.
Alojz Cestnik
Tretja seja sveta
podravskih
občin
Svet podravskih občin, ki ga
sestavljajo predstavniki občin
Maribor, Ormož, Ptuj, Sloven-
ska Bistrica in Lenart je že
letos februarja, ko je spreje-
mal program dela, posvetil
posebno pozornost razvoju
kmetijstva na področju ome-
njenih občin članic sveta. Ta-
ko so člani sveta podravskih
občin v torek, 7. decembra,
na svoji tretji redni seji pri
Lenartu v Slovenskih goricah
razpravljali o družbeno eko-
nomskih odnosih v kmetijstvu
v luči davčne in prispevne po-
litike do zasebnega kmetijstva.
Mbd obravnavanimi poglavji
zasledimo med drugim tudi
vprašanja stopnje občinskega
prispevka od kmetijstva v le-
tu 1971, politika obdavčevanja
večjega in manjšega kmeta,
socialne in ekonomske olajša-
ve v kmetijstvu ter obreme-
nitev kmetov s prispevkom za
zdravstveno zavarovanje in za
predvideno pokojninsko zava-
rovanje. Poleg teh, za naše
področje nedvomno najaktu-
alnejših vprašanj, so člani
sveta obravnavali še proble-
matiko zdravstva in zdrav-
stvenega varstva, kadrovska
in materialna vprašanja pra-
vosodnih organov, ki d«lujejo
na področju občin, članic o-
menjenega sveta.
Ker je ob zaključku redak-
cije Tednika seja še trajala,
bomo obširneje poročali pri-
hodnjič.	jr
ž STRAN
tednik — cstrtek, 9 decemlj^,
Zdaj še čotrti obrat LIP Konjice
Konjiška in bistri
ška lesna
industrija
Na seji centralnega delav-
skega sveta LIP »Konjice«, ki
je minila pred 29. novembrom
v slavnostnem vzdušja, so še
s formalnim glasovanjem po-
trdili priključitev spodnjepol-
skavskega »Mizarstva« k temu
podjetju, ki je poleg obratov
v Oplotnici, Poljčanah in Slo-
venski Bistrici, četrta enota
združenega podjetja v bistri-
ški občini.
Na Spodnji Polskavi je več
kot 60 zaposlenih, ki so v le-
tošnjem prvem polletju pre-
jeli poprečno 1138 dinarjev o-
sebnih dohodkov, kar je pod
občinskim poprečjem Z inte-
gracijo bodo uvedli speciali-
zirano proizvodnjo, s katero
bodo povečali produktivnost
in izboljšali izkoriščanje de-
lovnih naprav. Strokovna za-
sedba je zadovoljiva, tako da
bodo imeli vse pogoje za pro-
izvodnjo bolj zahtevnih pro-
izvodov.
Direktor podjetja Miomir
Delevič je na seji orisal pot
ob referendumu za priključi-
tev. Pisali smo že, da prvi re-
ferendum v podjetju »Konji-
ce« ni uspel, zato pa je bil
drugi 84 odstoten. Povedal je,
da so obstajale dileme, kar pa
Je normalen pojav ob združe-
vanju.Zaželel je tudi, da bi se
Polskavčani hitro vključili v
njihov način dela, ki se je v
minulih letih pokazal za zelo
uspešnega. Dilem, ki so se po-
javile, ni več, zato so dane vse
možnosti za še večje delovne
uspehe.
Omenil je tudi, da znašajo
poprečni osebni dohodki za-
poslenih v njihovem podjetju
1400 dinarjev, plan za prihod-
nje leto pa predvideva pove-
čanje na 1650 din V združe-
nem podjetju je že skoraj 1000
zaposlenih, od tegs dobra po-
lovica v obratih, ki so v ob-
čini Slovenska Bistrica.
Med načrti podjetja »Konji-
ce« naj omenimo, da namera-
vajo prihodnje leto pričeti
z rekonstrukcijo obrata v O-
plotnici, medtem ko bodo pri
bistriškem obratu kmalu pri-
čeli izdelovati kartonažno em-
balažo za potrebe podjetja pa
tudi drugih.
Ob koncu sestanka delavske-
ga sveta je direktor Delevič
podelil dolgoletnim sodelav-
cem nagrade, hkrati pa pozval
vse, da si z delom zagotovijo
še boljšo prihodnost.
Direktor Miomir Delevič (desno) predaja nagrado za več kot
20-Ietno delo upravniku bistriškega obrata Alojzu Plavcu.
-d
Zaskrbljujoč položaj ormoških podjetij
s sedežem zunaj občine
»Kolonialističen
odnos"
Zelja po ureditvi nekaterih
panog gospodarstva je pripe-
ljala do mnogih integracij
različnih podjetij. Procesi
združevanja trajajo že nekaj
let. Mnogi se sprašujejo, kaj
so pravzaprav »mali« prido-
bili s tem, da so se priključili
k »velikim«.
Na področju ormoške obči-
ne je mnogo obratov, delovnih
organizacij, ki imajo sedež iz-
ven občine. Združila so se z
namenom, da bi znotraj same
organizacije in tudi navzven
dosegle in predstavljale dolo-
čeno ekonomsko moč- Dogaja
pa se, da smo priče velikim
razlikam gospodarske politike,
ki jo vodijo matična podjetja
do svojih obratov. Videti je
tako. kot bi imeli na tern pod-
ročju kolonialistične odnose.
Izraz verjetno najbolj ne
ustreza, vendar je najbolj pri-
meren za imenovanje tistega,
kar se dejansko dogaja
Razmere v dislociranih ob-
ratih ormoškega področja in
še posebe.i njihovo ekonomsko
stanje se v zadnjih letih ni
ŠT remeniio Poaleimo samo or-
moško žago. ki je v sestavi
mariborskega Marlesa. Kaj se
je z njo zgodilo, odkar je
združena v neki večii gospo-
darski organizaciji? Ce pogle-
date v notranjost tega obrata
vidite, da ni napredoval v ni-
čemer. Podobno je tudi z dru-
gimi obrati. Ce p^
strukturo njihovih j,.
zvemo, da so ta sredst?, J]
na kot so bila lakrai, it^
podjetja združevala. Ng.
je ie tolikšen, koliko ^
katere zakonske ob|
prisilile matična podj?
so morale nekatere
stvaii urediti.	1
Neurejenost odnosov J
no postavlja obravnava®
rate na.-^proii i-natičnim 9
jem v diskriminacijsfei
žaj. iz katerega izhaja;,,
ločene socialne razlike" *
raj samegti podjetja. Vs( #
bi morali dohodek ugot
po posamezni delovnj '
vendar se to ne dela. U i
rat je samo enota, ki j |i
ja določen o akumulacijilj
se zbira nek.^e v centru
benem primera pa ;e i
jeni čisti denar ne vra '
slovni enoti, ki ga je' o '
la- V tem ?.opet nnidej '
trdilo ti!=t.e misli, ki s i
zapisrJi pred kratki,ti. f
bi bili »ta veliki« r?
močni, če ne bi bilo >| |
lih«. Tudi mnle ribice ^
ni j o jezero, mar ne? ]
Občili zbor Plonfiiskego društvo Ptm
22- novembra so se zbrali
člani PD Ptuj in drugi ljubi-
telji gora v Narodnem domu
na predavanju Lojza Krajger-
ja iz Maribora, ki je govoril
o švicarskih gorskih velika-
nih. Predavatelj nas je s po-
snetki in besedami popeljal v
nevarni, toda lep svet gora.
Nato je nriladinski zbor iz os-
novne šole Toneta Spolenjaka
zapel več planinskih in drugih
pesmi.
Po predavanju je bil občni
zbor društva. Stari odbor je v
svojih poročilih nanizal bo-
gato in koristno delo v tem. le-
tu ter nakazal smernice za bo-
doče. Posebno po šolah se je
planinsko delo zelo razmahni-
lo, saj je bilo letos čez 330 na
novo vpisanih pionirjev —
pl-anincev. V preteklem letu
je bila tudi uspešna planin-
ska šola, vrsta predavanj po
šolah, da ne govorimo tudi o
velikem številu planinskih po-
hodov. Več mladih planincev
iz vrst pionirjev je doseglo
bronasto značko, eden ce]o
srebrno značko, eden celo
Planinska zveza Slovenije po-
deljuje mladincem, .glede na
število njihovih izletov v gore.
V petek, 26. novembra je
predsednik občinske skupščine
Ptuj Franjo Rebernak predal
svojemu namenu renoviran
gostinski lokal, ki ima v Ptu-
ju že stoletno tradicijo pri na-
pajanju žejnih grl — Beli križ,
ali kakor se sedaj imenuje
»HAL02AN«.
Uvodno be.^edo je imel Du-
šan Korenjak, direktor pri-
druženega gostinskega obrata,
ki je orisal težave, s katerimi
se srečuje gostinstvo v ptujski
občini in izrazil zahvalo vsem,
ki so pamagali pri renovira-
nju obrata.
Izvoljen je bil novi
in njegov novi pred
Lojze Cajnko je še za ,
ček pokazal svoj ekspa
talni film o planinah. S
kamero je sam posnel i
zorov v različnih letnil
iz Ptuja in okolice. 3]
skih izletov ter vse to
mil z glasbo. Morda i
ta najbolj primerno ' š
vrstile so se namreč
narodne polke in valčki
dar kaže njegovo dek
pomankljivostim zanini
skus, ki je vreden po!
Omeniti velja, da
navzoči presenečeni n
ureditvijo, saj je loka
v popolnoma domačei
njegova oprema pa je
ta. Slišati je bilo, d
eden najlepših lokalom
veniji. Kljub temu, d
daj im.enuje Haložan,
jetno obdržal svoje st
kajti Beli križ je bi
znan tudi daleč izven
skih meja. Zato so hi
teri razburjeni nad
stitvi.io«. Naj bo tako
— pridite in presene
ste!	M.'
F« to:
tednik — Četrtek, 3. december 1971
STRAN 9
SJKO ROTER
^cialsstiOiia družba
a n n
Ijevanje)
nekaj kratkih ko-
iarjih ni mogoče po-
lti prav vsega o temi
alisiična družba in
gija, kakor je njen
)ni naslov. Zato bom
al samo nekatera
išanja, nekatere vi-
5, ki se zde meni o-
ao pomembni zato,
bi prek njih spozrui-
i položaj religije v
ialistični družbi, nje-
vlogo in seveda tudi
lOS socialistične druž-
do religije. Po sve-
nonazorskem prepri-
^ sem marksist in
K'jnist, torej ne ve-
lem v boga in mi vera
ij kot človeku ni po-
bna. To pa seveda ne
ueni, da bom prostor
časopisu, ki mi je na
^olago, uporabil za
Ifagando proti religiji,
rt v boga ali proti cer-
i Mislim, da v radij-
fe ali televizijskih
tgramih ali tisku ni
tla niti propagandi v
H religiji ali propa-
»di zoper njo. Posku-
bom pisati o veri v
va in o cerkvi tako,
ne bom govoril niti
rti njima niti zanju,
i mi bo to uspelo?
nležen vam bom za va-
mnenje, hvoležen za
« kritične pripombe ali
ihravanje.
, da so se slovenski verni
e med osvobodilno vojno
»incžično odzvali pozivu
Cistične partije k uporu
: družbeni revoluciji, pa
riča samo o tem, da so
iozni- ljudje lahko tudi
miki za boljši svet že tu-
Tia tem svetu, in da niso
ie. ki le klefe molijo in
'jo na drugi svet. kakor
utrjuje sovjetski ideolog
''v, marveč priča še o ne-
drugem. Slovenski verni-
ki so se za sodelovanje s ko-
munisti odločali tudi v času,
ko so cerkvene avtoritete na
Slovenskem zahtevale prav
obratno. Res je, da so na Pri-
morskem slovenski duhovniki
množično sodelovali s parti-
zani, res je, da so nemški na-
cisti izgnali iz Štajerske sko-
raj vse duhovnike, res pa je
tudi. da so v ožji Sloveniji,
razen nekaterih izjem, du-
hovniki s škofom vred mno-
žično sodelovali z okupator-
jem na različne načine. Mno-
go primerov bi lahko, navedli
v prilog temu. Kot primer sa-
mo tale nastop ljubljanskega
škofa Rožmana oktobra 1942
ob pogrebu bivšega sloven-
skega bana Natlačena, ki ga je
ustrezni organ OF zaradi so-
delovanja z okupatorji in or-
ganiziranja bele garde obsodil
na smrt. Rožman je dejal:
»Združite se vsi, ki verujete
v Boga ter sebi in potomtcem
želite življenje, lepše in bolj-
še, kakor ga ponuja brezbožni
komunizem; združite se in
preprečite, da tisti, ki so z
vami sicer iste krvi, a s tujo
blodno miselnostjo zaslepljeni
ne bodo mogli več pokonča-
vati najplemenitejših bratov
in sestra.« Ta Rozmanov po-
ziv ne pomeni le prepoved so-
delovanja v partizanskem gi-
banju, marveč tudi poziv k
oboroženi protirevoluciji, k
tim. beli gardi, k voja.^kim od-
delkom, ki so potem skupno
z okupatorji skušali vojaško
uničiti partizansko gibanje.
Ta primer, ki je le eden.
nam potrjuje drugi pomen so-
delovanja slovenskih verni-
kov v os\'obodilnem gibanju.
Odločali so se za to kljub na-
sprotnemu pritisku cerkvenih
avtoritet in to daje tej odlo-
čitvi še poseben pomen.
O čem nam torej govori na-
ša zgodovinska izkušnja? Go-
vori nam predvsem o tem, da
ne obstajajo samo teoretične
možnosti za plodno sodelova-
nje vseh ljudi, brez ozira na
svetovni nazor, ateistov in
teistov, vernih in nevernih,
marveč da imamo iz najtež-
jih dni naše narodne zgodovi-
ne čudoviti dokaz o življenj-
ski nujnosti in uresničljivosti
tega sodelovanja v delu za
boljši svet in boljše življenje.
Noben pritisk ali avtoriteta
tega ne more preprečiti, če to
ljudje hočejo.
lahko duhovno obogatim. To
pa vključuje tisto značilnost
pogovora, da mu lahko reče-
mo dialog, značilnost, ki jo
imenujemo odprtost sobesed-
nikov. Izhajati namreč moram
iz prepričanja, da ne vsebu-
jejo samo moji nazori resnico
in vrednote, marveč da grem
v dialog tudi zato, da odkri-
jem resnico in vrednote tudi
v nazorih sobesednika. Smo-
ter dialoga je torej skupno
bogatenje, skupno odkrivanje
resnice, skupno spoznavanje
novih možnosti za boljši svet,
za boljše odnose med ljudmi,
za boljšo družbeno organiza-
cijo, za to, da bi bila človek
in svet vsak dan boljša Di-
alog, kolikor nanj pristajam,
ima torej svoj cilj in svoje
pogoje. Zato zares ne more
biti modna muha ali slepilo,
da bi z njim prikrival namero
prevariti sobesednika in le
sebe uveljaviti kot prvega,
pravega in edino veljavnega.
Nadaljevanje prihodnjič
Krajevna skupnost Ptuj je ustanovila sklad
za varstvo starostnikov
Pred dnevi je krajevna
skupnost Ptuj organizirala
srečanje starejših občanov na
svojem območju. V naši kra-
jevni skupnosti je okrog 500
starejših občanov in srečanja
se je udeležilo okrog 240. V
bodoče bomo organizirali te-
den starejših občanov. Ker je
vse zvezano s stroški, je kra-
jevna skupnost ustanovila
sklad za varstvo starostnikov.
Vsa zbrana sredstva bodo u-
porabljena za urejanje osnov-
nih življenjskih pogojev soci-
alno ogroženih. V ta sklad so
do sedaj prispevali naslednji:
trg. podjetje »Mercator« (po-
slovna enota Panonija; Rdeči
križ, Ptuj; ind. podjetje »Pe-
tovia«; pekarne Vinko Reš;
zavod Olge Meglič; Lekarna
Ptuj; skupščina Ptuj; Povrt-
nina tPuj; Tiskarna Ptuj; Me-
sokombinat Perutnina Ptuj;
Matevž Cestnik, Kidričevo.
Vsem darovalcem se najlepše
zahvaljujemo.
Druge prispevke bomo na-
knadno objavili.
Hi. Zakaf dfolog med inarksisti
lil krlstfani?
Zadnji komentar, v kate-
rem sern pisal o »naši zgodo-
vinski izkušnji« v okv'iru dru-
gega komentarja o temi »So-
cialistična družba in religija«,
smo zaključili takole:
Ne obstajajo samo teoretič-
ne možnosti za plodno sodelo-
vanje vseh ljudi, brez ozira na
svetovni nazor, ateistov in te-
istov, vernih in nevernih. Iz
najtežjih dni naše narodne
zgodovine, med drugo svetov-
no vojno, imamo neovrgljiv
dokaz o življenjski nujnosti
in uresničljivosti tega sodelo-
vanja v delu za boljši svet in
boljše življenje. In končali
smo s stavkom: noben pritisk
ali avtoriteta tega ne moreta
prer^ečiti, če ljudje to hočejo.
Današnjemu pogovoru sem
dal raslov: zakaj dialog med
marksisti in kristjani? Tega
nisem storil zato, ker. bi hotel
do kraja povedati vse o tem
vprašanju. Tudi ne ^ato, ker
bi gledal ta dialog kot na
modno vprašanje. Pravim
modno, ker se dandanes ta
beseda zelo pogosto uporablja.
Poudarja se npr., da je po-
treben dialog v družbi, v
skupščini, v SZDL. Tudi ča-
sopisni dialog stalno omenja-
jo. Prav v tem poudarjanju se
na eni strani zrcali zavest o
tem, kakšnega pomena je di-
alog za današnji svet, na dru-
gi strani pa pogostnost tega
omenjanja skriva tudi nevar-
nost, da nekateri kljub opre-
deljevanju za dialog skrivajo
marsikaj drugega in jim je
dialog le bleščeča fraza za
druge namene in načrte.
Ce rečem, da sem za dialog,
pomeni, da sem predvsem za
pogovor s sočlovekom. Ta po-
govor pa je dialog le. če so
vsi sobesedniki v pogovoru
enakopravni in imajo enake
možnosti in pravice, da svojo
misel in nazor izrar.ijo. Za
dialog pa morajo biti sobe-
sedniki posebej psiholo.5ko in
miselno pripravljeni. Ni do-
volj, da sem se pripravljen
pogovarjati, razpravljati, iz-
menjati poglede in mnenja s
sočlovekom, in da mu prizna-
vam v pogovoru enakopraven
položaj Ko začenjam pogovor,
moram biti prepričan, da je
le-tfl smiseln in da mi lahko
pomaga do novih spoznanj, da
SLOVENJA VAS Z GASILCr NA ČELU
PRAZNUJE DAN REPUBLIKE
Od 15. avgusta letos deluje
v Slovenji vasi gasilsko dru-
štvo, ki je v tako kratkem ča-
su doseglo neverjeten razmah.
Po 3 mesecih obstoj« ima
društvo že 101 člana, kar je
za vas, ki šteje okrog 90 hiš,
zelo veliko Društvo ima že
tudi za domače priložnosti po-
polnoma opremljeno in tudi
strokovno izvežbano enoto ter
mladinsko in pionirsko eno-
to. S tem, da se je v tečaj za
izprašane gasilce prijavilo nad
15 članov, so pokazali gasilci
v Slovenji vasi, da se tokrat
gre zares- Na proslavi, ki jo
je odpri tajnik društva Ivo
Skofič in ki ,se je odvijala v
nabito polnem prostoru, je za-
vladalo nadvse prijetno vzdu-
šje- Ivo Skofič je v uvodnih
besedah izrazil svoje zadovolj-
stvo. da vidi Slovenjo vas ta-
ko strnjeno okrog gasilskega
društva in obljubil, da bo to
društvo tudi vnaprej vršilo
zraven humane naloge gasil-
ca tudi druge naloge, ki si jih
je postavilo ob svoji ustano-
vitvi. Nekje med nami, je na-
daljeval, je skrita tudi želja
nas vseh vaščanov, po asfalti-
ranju vasi. ureditvi cestne
razsvetljave, telefonskega pri-
ključka, pa seveda ne nazad-
nje tudi gasilski dom in dru-
go. Vse to pa bomo dosegli,
če bomo še naprej tako enot-
ni, kot smo danes.
P odigranju himne je spre-
govoril član odbora Darko
Drevenšek, ki je v izbranih
besedah opisal zgodovinski do-
godek — 29. november, ko se
je rodila nova svobodna so-
cialistična Jugoslavija. Sledi-
la je recitacija pionirke Mate-
je Kurnik o dnevu republike,
ki je sprožila buren aplavz.
Predsednik društva Stefarn
Kurnik je v izčrpnih besedah
poročal o delu društva od
ustanovitve do danes in se ze-
lo pohvalne izrazil o vaščanLh
in članih operativne enote. Po
raportu poveljnika Franca
Zajca, je podelil postrojenim
gasilcem čelade in jim govo-
ril o nalogah. Razpoloženje je
doseglo višek, ko je članica
pionirske enote Ida Skaza re-
citirala pesem Bodi gasilec, ki
jo je izvajala tako ganljivo,
da so marsikomu privrele sol-
ze v oči. 2al gasilska enota ni
mogla prikazati nameravamega
napada na požar, ker jim je
to preprečilo slabo vreme. Z
to preprečilo slabo vreme- Z
znakom sirene se je proslava
končala in so si navzoči ob
koncu ogledali razstavo gasil-
ske opreme.	i4
4 STRAN
tednik — Četrtek, 9 deccmber
Ob dnevu rcpujblike so dobili ormoški cicibani nov vrtec
Končno se je tudi ormošl^im
cicibanom nasmehnila sreča.
Ob dnevu republike so dobili
nov, svetel in topel vrtec, v
katerem se bodo lahko po mili
volji igrali, se učili in spo-
znavali svet. Staršem pa nova
ormoška pridobitev pomeni
brezskrbno delo v službi, saj
bodo vedeli, da je njihov o-
trok na varnem.
Program ob otvoritvi so pri-
pravili pionirji ormoške os-
novne šole. Govorila sta Ed-
vard Pajek, član izvršnega od-
bora občinske konference
SZDL Ormož, in Zlatko Ko-
vačič, ravnatelj ormoške os-
novne šole. Vrvico ob otvori-
tvi je prerezal predsednik SO
Ormož Franc Novak. Sloves-
nosti so se udeležili tudi pred-
stavniki zavoda za šolstvo iz
Maribora, odborniki obeh zbo-
rov občinske skupščine in vsi
tisti, ki so kakorkoli pripo-
mogli k novi, za mlajši rod
pomembni pridobitvi. Zani-
manje za novi objekt otroške-
ga varstva so pokazali tudi
številni, predvsem starejši ob»
čani.
v zadnjih dveh letih so po
Easlugi občinske skupščine,
temeljne izobraževalne skup-
nosti in sveta za otroško var-
stvo dosegli v Ormožu po-
membne uspehe na področju
otroškega varstva. Odprli so
štiri vzgojno varstvene oddel-
ke pri osnovnih šolah V na-
črtu pa jih je še najmanj to-
liko
Pred dobrim letom dni so
na mestu, kjer sedaj stoji vr-
tec, zasadili prvo lopato. Zra-
sel je nov, lep objekt, vreden
178 milijonov starih dinarjev,
v katerem bo našlo svoj dru-
gi dom 120 otrok. Vrednost
gradbenih del znaša 157 mili-
jonov starih dinarjev. Investi-
tor SO Ormož je dobila kre-
dite pri republiški skupnosti
otroškega varstva v Ljubljani
in pri Kreditni banki Maribor.
Ormoška temeljna izobraže-
valna skupnost je h gradnji
prispevala 21 milijonov starih
dinarjev, kar je izredno mno-
go. Posebno priznanje gre tu-
di gradbenemu podjetju O-
GRAD Ormož, ki je vsa dela
opravilo hitro in solidno. Ve-
liko razumevanje je pokazal
tudi inž. arh. Jože Dobrin iz
Ljubljane, ki je izdelal načrte
in Janez Rebernak, ki je vest-
no nadziral gradnjo.
Številne študije so pokaza-
le, da je temelj uspešnega šo-
lanja predšolska vzgoja. V
predšolskem obdobju prehodi
otrok zelo pomembno pot, ki
v marsičem vpliva na njego-
vo uspešnost v šoli in na ob-
likovanje njegove osebnosti v
poznejših letih. Prav zato je
zelo pomembno pravočasno
sprožiti otrokovo dejavnost in
jo ustrezno usmerjati. Dolo-
čena aktivnost mu omogoča,
da razvije svoje sposobnosti
že v mladosti. Marsikateri
otrok pa teh možnosti izven
varstvenih ustanov nima, saj
je zaradi prevelike zaposleno-
sti staršev večkrat prepuščen
sam sebi. Naša družba si zad-
nje čase prizadeva ustvariti
enake možnosti predšolske
vzgoje vsem otrokom ne gle-
de na socialni položaj družin.
Vrtec v Ormožu deluje v
okviru osnove šole V njem bo
tudi oddelek male šole. Uspeh
dela v vrtcu bo toliko uspeš-
nejši, koliko bolj tesna bo vez
med vzgojitelji in starši otrok.
Preden je predsednik SO
Ormož Franc Novak prerezal
otvoritveno vrvico je med
drugim dejal: Danes se naše-
mu najmlajšemu rodu iz Or-
moža in njegove ožje okolice
odpirajo vrata v topel in sve-
tel dom. Ta vrtec jim naj po-
skuša nadomestiti ljubkost in
toplino domače hiše v času
odsotnosti njihovih mamic in
očetov- Ta hiša naj bo ciciba-
nom hiša učenja, spoznavanja,
varstva, razvedrila, igre in
dela. Želim, da bi ta primer
uspelo posnemati povsod tam
v naši občini, kjer to nare-
kuje potreba. Z odpiranjem
novega vrtca se najlepše
vključujemo v praznovanje
dneva republike in 30-letnice
vstaje jugoslovanskih narodov.
Vsi, ki boste v vrtcu delali,
izpolnjujte vestno svoje na-
loge, le tako se bomo oddol-
žili vsem tistim, ki so kakor-
koli prispevali k postavitvi
tega objekta. S tem bomo obe-
nem dovolj prepričljivo ute-
meljili potrebe po reševanju
odprtih vprašanj otroškega
varstva, ki še niso rešena. Ci-
cibanom želim mnogo lepega
in prijetnega ter predvsem
mnogo uspehov. Staršem se
naj odvalijo skrbi. Tu bodo
otroci na varnem. Pridno se
bodo učili in delali prve ko-
rake v svet. Vsem, ki skrbite
za naše najmlajše, želim res
mnogo dobre volje in uspehov.
Mali cicibani so se zahvalili
vsem, ki so jim zgradili nov
vrtec s šopkom cvetlic. Spre-
jel ga je predsednik SO.
Sledil je ogled prostorov in
živahni pomenki o res lepem
in prijaznem vrtcu v Ormožu.
jr
PPJJSKS imm IN STOLETNA
NEŽA OZVALD STA ZAPLESALA
v četrtek, 25. novembra ](
bila v narodnem domu v Ptu-
ju prireditev pod geslom Olep-
šajmo življenje starejših ob-
čanov. Velika dvorana narod-
nega doma je bila skoraj pol-
na in lep je bil pogled na na-
smejane obraze najstarejših \
občini, ki so se zbrali v dvo-
rani. Pi-ireditve so se udele-
žili tudi predstavniki slt|
ne občine Ptuj in družb^
litičnih organizacij.
Predstavniki krajevne,
nosti Ptuj so jim priredi
gat kulturni program ij
jetno čajanko. Ob zvokih
buraškega zbora pa so se
ki in babice mladostno
teli.	M. Noi
Predsednik skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak in stol
Neža Ozvald sta v veselje vseh zaplesala počasni valčel
zvokih tamburaškega zbora. (Foto: Stanko Kosi)
SEJA KONFERENCE
ZK V ORMOŽU
v ponedeljek bo v Ormožu
šesta seja občinske konferen-
ce ZKS Ormož. Po predlogu
dnevnega reda bodo ormoški
komunisti razpravljali o delu
občinske konference ZKS in
njenih komisij v mandatnem
obdobju 1970-71. Pogovor
bodo še o nalogah komun
pri oblikovanju družbeno
tičnih odnosov v ormoški
čini, izvolili delegate za
konferenco zveze komun
Jugoslavije in dopolnili s
tarni sklep o organizira
in delovanju občinske or,
zacije ZKS Ormož.
KIK — Četrtek, s. december 1971
^m.Kf! ?
ialni diferenciaciji
rob:
res rdeča
ržoazija?
likih socialnih razlik, o
•ih lahko beremo v časo-
ni mogoče uskladiti s
lističnim bistvom naše
be. Vse resolucije in sta-
^ ki smo jih sprejeli na
išjih forumih naše skup-
bi morali že enkrat či-
[onkretno reševati. Ce smo
BČni, je bolje pustiti stva-
ri miru in ne s splošnimi
lucijami in obsodbami da-
lažno upanje. Kolikokrat
že rekli, da bomo stvari
Sli, pri tem pa je resnič-
amo dejstvo, da se social-
■azlike še poglabljajo. Te-
samoupravna socialistična
Iba ne sme dovoliti, če ho-
jhraniti svojo socialistično
iino.
Spregovoril bi rad tudi ne-
0 socialističnih kapitali-
1,« je T)b neki priložnosti
)1 predsednik občinske kon-
tnce SZDL Ormož Vlado
)olt, »ki bi jih mogoče lah-
Wenovali tudi rdeča bur-
fija. Ne gre samo za raz-
med posameznimi regija-
V republiki Sloveniji, am-
t tudi za razlike med pre-
Blci tiste regije in celotne
žbe. Te razlike so že tak-
L da lahko govorimo celo o
Bilju, v katerem živijo po-
fezniki in ki prav gotovo
banki naloženih 200 in več
|)di v naš družbeni sistem,
•^nas so že ljudje, ki imajo
ijonov starih dinarjev To
more biti. več posledica
govega znanja in dela,
Ivsem dela, ki je po usta-
edini kriterij zaslužka. V
loupravnem socializmu smo
ik6 tega, kar je prej služi-
iružbenemu standardu, pre-
li v osebni standard. Tu
) pa ta si-edstva silno ne-
komerno razdelili pod de-
) nagrajevanja po delu.
'ri vsem skupaj ne gre sa-
za aktivnost služb, ki so
taizirane in plačane, da
avljajo določene inšpekcij-
' službe, ampak gre tudi za
'Ude in konkretno dejav-
ni občanov — delavcev. Brez
bvega sodelovanja ni mo-
reševati teh vprašanj. Ni
'olj na splošno govoriti,
'^ri imajo svoje ime, ose-
Pa ime in priimek. Ce bo-
hoteli resnično rešiti pro-
socialne diferenciacije,
bomo morali ubrati to
Gasilski avto
tudi ¥ Obrez
Zadnji čas si gasilska dru-
štva na področju občine Or-
mož v vedno večji meri ku-
pujejo gasilske avtomobile.
Največ je specialnih kombi-
jev znamke IMV. Takšnega
so dobili tudi Obrežanci.
Gasilska dejavnost v Obre-
žu pri Središču sega v leto
1877. Takrat so deležniki
agrarne skupine Obrež kupili
prvo brizgalno in pozneje le-
ta 1880 zgradili prostor za
spravilo gasilskega orodja in
opreme. Ta gasilski dom upo-
rabljajo še sedaj. Kljub tako
zgodnjemu začetku gasilstva
v Obrežu, saj je staro že 94
let, pa je bilo društvo uradno
ustanovljeno šele leta 1924.
Tako kot vsa gasilska dru-
štva je tudi obrežko prežive-
lo mnogo burnih dogodkov ob
nabavi raznega orodja in
opreme. 1939. leta so kupili
motorno brizgalno znamke
Rosenbauer, ki jo imajo še
sedaj. Konjsko vprego je pr-
vič zamenjal avtomobil leta
1952, vendar ni dolgo služil.
Kupili so drugega, ta pa se
je C minulih letih izrabil ta-
ko, da «o imeli z njim več
škode kot koristi. Zato se je
društvo odločilo kupiti nov
gasilski avtomobil, ki bo za-
nesljiv in praktičen in s ka-
terim bodo lahko učinkovito
izpolnjevali svojo osnovno
nalogo, to je pomoč ob po-
žarih.
V	minulih letih je gasilsk.0
društvo Obrež sodelovalo pri
gašenju 40 požarov. Posebej
velja omeniti 4 velike požare:
leta 1932, 1945 in 1946 v Sre-
dišču ter 1937 leta na Humu.
Med drugim so obrežki gasil-
ci nastopili tudi pri treh ve-
likih požarih gozdov.
V	začetku je društvo š*telo
36 rednih in 68 podpornih
članov. To število se je, ra-
zumljivo, vedno menjavalo in
sedaj je v društvu 32 članov
in 10 članic ter 36 podpornih
članov. Ženska desetina de-
luje v društvu od leta 1948 in
pridno sodeluje pri njegovem
delu.
Nedeljska svečanost ob
sprejetju novega gasilskega
avtomobila je bila skromna,
vendar prisrčna. Kljub že
malo mrzlemu nedeljskemu
popoldnevu se je zbralo lepo
število gostov. Med drugim
so se proslave udeležili: pred-
sednik SO'v^mož Franc No-
vak, poveljirik OGZ Ormož
Adolf Rižnar, predstavnik
samostojnega obrata Jeruza-
lem Ormož inž. Vinko Šte-
fančič, predstavnik obrata
»Droga« Portorož, odkupna
postaja Središče Martin Hab-
janič, predstavnik podjetja
»Slog« Maribor, obrat Mi-
zarska delavnica Središče
Vinko Roj ko, predsednik KS
Središče Vinko Rojko, pred-
sednik KS Središče Franc
Forstnerič, predsednik kra-
jevne organizacije SZDL
Središče Edvard Pajek in
drugi. Svečanost je z enourno
zamudo pričel predsednik GD
Obrež Jakob Aleksič ter se v
svojem nagovoru med dru-
gim zahvalil vsem delovnim
organizacijami, društvom in
posameznikom ter še posebej
vaščanom iz Obreža, ki so s
svojimi prispevki omogočili
nakup novega avtomobila.
Mnogo uspehov pri gasil-
skem delu sta članom GD
Obrež zaželela tudi inž. Vin-
ko* Stefančič in Adolf Rižnar.
Po kratkem defileju novega
avtomobila se Jte proslava na-
daljevala v dvorani doma
Partizan. Tu so nastopili pio-
nirji in pionirke iz OlDreža in
Grab in so s svojo lepo vajo
fantje z gasilskimi sekirica-
mi, dekleta .pa z rdečimi ru-
ticami, lepo popestrili sveča-
nost. Vajo so se dobro na-
učili in jih tudi lepo in sklad-
no izvajali. Pri tem ne gre
pozabiti prizadevne Tilike
Kolarič iz Obreža, ki je žr-
tv^ovala marsikatero uro za
vajo s pionirji in pionirkami.
Po slovesnem delu pa so
zaigrali Veseli pastirji ter ob
plesu in dobri kapljici prepe-
vali in igrali do jutra nasled-
njega dne.	jr
Inž. Vinko Stefančič je krstil nov gasilski avto
Ob 29. novembru, dnevu republike, so
ivanjkovski gasilci dobili nov tipski gasilski
avto
Ze šesti po vrsti
Tisto nedeljo pred 29. no-
vembrom je bilo v prosvetni
dvorani v Ivanjkovcih na moč
slovesno. Kljub dežju in moč-
ni poledici se je zbralo lepo
število občanov in gostov od
blizu in daleč.
Ni še minilo deset let pa
je ivanjkovsko gasilsko dru-
štvo praznovalo že tretji veliki
podvig. Leta 1963 je zgradilo
gasilski dom. Samo štiri leta
pozneje je kupilo novo motor-
no brizgalko znamke Rosen-
bauer in tako izpopolnilo svo-
jo gasilsko orodje. V nedeljo
pa so prevzeli v uporabo nov
gasilski avtomobil znamke
IMV Novo mesto. S prejšnjimi
uspehi in to zadnjo pridobit-
vijo je gasilsko društvo Ivanj-
kovci tako opremljeno, da se
lahko postavi v bran še tako
velikemu ognju.
Potem ko so se gasilci po-
stavili v zbor je prisotne po-
zdravil predsednik GD Ivanj-
kovci Ivan Petovar in nanizal
nekaj vzponov in padcev dru-
štva od ustanovitve 1909. leta
do danes. Žalosten trenutek za
gasilce je bil nedvomno dogo-
dek iz leta 1945. Njihovo pr-
vo motorno brizgalno znamke
ILO so okupatorjevi minerji
ob umiku pognali v zrak.
Pred sedanjini avtomobilom je
društvo že imelo dva motorna
orodna avtomobila, ki pa sta
zaradi starosti slabo služila.
Današnja gasilska vrsta ivanj-
kovskega GD šteje 57 članov.
Tako velike uspehe dosegajo
predvsem s svojo aktivnostjo
in z nabiralnimi akcijami. Va-
ščani-kmetje in delavci s pod-
ročja KS Ivanjkovci so ved-
no radi prispevali in poma-
gali k napredku svojega gasil-
skega društva. Pri nabavi no-
vega avtomobila pa se je še
posebej izkazala lovska dru-
žina Ivanjkovci, ki je^rispe-
vala 4000 dinarjev.
Zbrane je pozdravil tudi
predsednik občinske gasilske
zveze Ormož ^ranček Pučko
in nadaljeval: »Ne želim pod-
cenjevati nobene druge mno-
žične organizacije, vendar lah-
ko smelo trdim, da gasilske
organizacije ustvarjajo 90 odst.
finančnih sredstev s svojo
pridnostjo, zavzetostjo in lju-
beznijo do te humane organi-
zacije. Očitek ,delaš kot ga-
silec' je za nas gasilce časten.
Za tistega, ki ga rabi v zani-
čevalnem smislu pa lahko re-
čem, da tudi o nobenih drugI
.organizaciji ne misU na bolj-
še. Gasilskemu društvu Ivanj-
kovci želim, da nadaljuje za-
črtano pot razvoja, ki naj bo
zgled nekaterim gasilskim dru-
štvom našega požarnega pod-
ročja. Letos se je šest naših
gasilskih društev opremilo s
podobnimi gasilskimi avtomo-
bili, štiri pa z novimi motor-
nimi brizgalnami. Vrednost
nabavljenih avtomobilov in
motork znaša nekaj nad
milijonov starih dinarjev. Mi-
slim, da je to za naše manj
razvito področje velik napre-
dek in uspeh.«
Slovesnosti v Ivanjkovcih se
je udeležil tudi poveljnik ob-
činske gasilske zveze Ljuto-
mer Karel Centrih in GD
Ivanjkovci zaželel mnogo us-
pehov pri delu.
Novi avtomobil je predal v
uporabo pokrovitelj prireditve
in predsednik krajevne orga-
nizacije SZDL Ivanjkovci Jan-
ko Kumer. Izrazil je veliko
zadovoljstvo ob novi pridobi-
tvi društva in priporočal ga-
silcem, naj sprejmejo novi
avto kot veliko in vredno sve-
tinjo. Le tako se bodo lahko
oddolžili vsem, ki so kakor-
koli pomagali pri nakupu.
K4juče je izročil šoferju Fran-
čeku Zibratu, ki je obljubil,
da bo avto redno vzdrževan in
vedno pripravljen.
Na koncu so še podelili še-
stim podpornim članom GD
Ivanjkovci častne diplome.
; j:! ■ j ilj' i •	iT
e STRAN
tednik — četrtek, 9 decemb«,
Neupravičene socialne razlike so velik madež
na družbi, ki je v osrčje svoje ustave postavila
enakopravnost državljanov
Socialni problemi imajo ze-
lo globoke korenine. Tako že
nekaj časa ugotavljamo po
vsej naši republiki in tako so
tudi ugotovili na zadnji seji
konference SZDL Ormož. Vr-
sta virov in vzrokov je torej
zelo široka. Eden izmed vzro-
kov je neizobraženost in nizek
kulturni nivo prebivalcev. Vse
to pa je nedvomno posledica
slabega materialnega in soci-
alnega položaja prebivalcev
manj razvitih področij. Ugo-
tavljamo in bomo vse bolj in
bolj ugotavljali, da izobraže-
nih ljudi ne bomo morali ime-
ti samo v družbenih službah
in drugih panogah gospodar-
stva, ampak bo element izob-
razbe moral biti vedno bolj
prisoten tudi v zasebnem kme-
tijstvu. Tudi kmetijstvo se
razvija, mehanizira in zahteva
vedno več znanja. Standard
našega kmeta pa bo rastel
mnogo bolj, če bo naš kmet
vedel mehanizacijo in druge
pridobitve sodobnega sveta ko-
ristneje uporabljati.
Mnogokrat, kc govorimo o
na je naš steber, naša gonil-
na sila. Pri tem pa često po-
zabljamo, da mladine na na-
ših kmetijah skoraj ni. Do-
sedanja kmetijska politika ali
politika s kmetijstvom ima
nedvmno pri tem levji delež-
Kmet je bil vedno odrivani
nebodigatreba, na katerega so
se spomnili samo takrat, ko
je bilo treba kaj prispevati-
Med razpravljalci na ome-
njeni seji je bila tudi Teo-
dora Cič, medicinska sestra v
ormoški bolnišnici in odbor-
nica občinske skupščine. Pro-
blematiko našega kmeta je
prikazala z naslednjimi bese-
dami: Ko govorimo o podpo-
rah, vsi vemo, da ne gre za
podpore mladim ljudem, am-
pak tistim ostarelim občanom,
ki so v času okupacije ver-
jetno podpirali partizansko gi-
banje, ki verjetno ne bi moglo
delovati brez hrane. Se nekaj-
Pri kmečki deci ni interesa za
šolanje v kmetijskih šolah.
Sama sem kmečki otrok. Že-
lela sem iti v kmetijsko šolo.
»Usoda« mojih staršev, ko sem
namreč videla, kaj se dogaja,
kaj vse so doživeli moji star-
ši, ko sem videla, kakšna je
perspektiva kmečkega otroka,
da bo lahko samo delal od
jutra do večera, kakšna je
njegova diskriminacijska per-
spektiva v naši družbi, potem
sem se pač odločila za nekaj
drugega. Zato verjamem, da
kmečki otroci, ki so se ro-
dili v današnji družbi, ne mo-
rejo imeti l:»ljših misli kot
moja generacja. Prepričana
sem, da je ta neenakopravnost
velik zgodovinski madež za
družbo, ki je v osrčje svoje
ustave postavila enakopravnost
ljudi.
Mladina torej odhaja. Po-
stavlja se vprašanje, kaj sto-
riti. Bojimo se, da bodo vse
lepe in hude besede izzvenele
v prazno. Republiški forumi
so svoje povedali- Na nivojih
občin in drugih regionalnih
forumih so tudi svoje pove-
dali. Živimo v pričakovanju
akcij- Upamo, da ne bodo ime-
li prav tisti, ki pravijo, da
bomo razočarani. Res je, da
sita vrana lačni ne verjame,
vendar lačna vrana ne more
biti vedno lačna ...	jr
ZANESLO JE
PRIKOLICO
v vasi Mihovci pri Veliki
Nedelji se je na cesti I. reda v
bližini gostilne »Pri lipi« pri-
petila prometna nesreča, ker je
pri srečevanju zaneslo priko-
lico
Voznik tovornega avtomobi-
la-vlačilca Sero Vartanjan,
iranski državljan, je veljal iz
Ormoža proti Ptuju. V Mihov-
cih mu je pripeljal nasproti
voznik vlačilca Dušan Srncc iz
Ivanjkovec. zaposlen pri >:Sped-
transu« Maribor. Srnec je za-
radi pešca, ki ie šel pred njim.
nekoliko zavrl Pri tem je za-
neslo prikolico nn levo stran
cestišča in ie trčila v orednji
del nasr.roti vozečega vozila
Telesnih poškodb ni bilo. ma-
terialna škoda pa znaša 300 di-
narjev. Voznika sta bila tre?-
na.	jr
Priiadevanja
gasilcev
Gasilsko društvo v Moškanj-
cih obstoja od leta 1905, nje-
gov ustanovitelj je Franc Se-
gula, star 85 let, najstarejši
član v občinski gasilski zve-
zi. Kot ustanovitelj ima mno-
go zaslug, mnogo priznanj in
še vedno rad zahaja v krog
gasilcev.
Gasilsko društvo Moškanjci
Šteje 80 članov: s članicami,
pionirji, mladinci in podpor-
nimi člani. Vsi se zavedajo
dolžnosti in radi pomagajo
drue drugemu.
Predsednik GD Moškanjci
Je Franc Muhič, poveljnik
Franc Vučak in blagajnik
Franc Visenjak. Izvoljeni so
od leta 1969.
V teh treh letih delovanja
8mo si nabavili novo prevozno
sredstvo trazit »FORD« 70 let-
nik, motorko »Rosenbauer« ka-
pacitete 800 litrov na minuto,
300 m tlačnih cevi, aparat za
suho gašenje, 10 delovnih pa-
sov, 17 paradnih oblek, poglo-
bili 6 cistern in zgradili 3 no-
ve.
Naš požarni okoliš, razen
hribovitega predela je oskrb-
ljen z vodo v primeru požara.
GD Moškanjci načrtuje ob-
novo gasilskega doma in dvo-
rane, nabavo novih delovnih
oblek, v hribovitem predelu
pa vodne bazene.
Tudi mladine v naši vasi ne
manjka, pomaga gasilcem, ho-
di na predavanja in vaje in
seveda na tekmovanja, kar
dokazujejo naše diplome in
priznanja.
Z nabiralnimi akcijami, s
prireditvami in s prostovolj-
nim delom si je društvo za-
gotovilo 60 odst. sredstev. Za-
to sta bili potrebni izredna
aktivnost vseh članov, uprav-
nega odbora in vodilnih funk-
cionarjev, saj ni hiše, ki se
ne bi odzvala vabilu gasilcev
za prispevek.
Poveljnik OGZ v Ptuju je
priznal in pohvalil rezultate
našega društva. Pa ne samo
društvo, ampak tudi nekatere
posameznike, kot predsednika
Franca Muhiča, ki se je zavze-
mal za mnoga dela in se je
moral dolgo boriti, da je pri-
dobil pomočnike
Hvala njemu in vsem. ki so
prispevali denar ali pomagali
na kak drug način, kakor tudi
OGZ v Ptuju za njihovo po-
žrtvovalnost.
C. M.
Člani društva jeseni 1971
10 let V tovarni »Jože Kerenčiču
Slavijenci skupaj z direktorjem In nekaterimi člani d(
skega sveta.
Delavski svet tovarne kovin-
skih in plastičnih izdelkov
»Jože Kerenčič« Ormož je imel
v petek, 26. novembra izredno
in svečano sejo. Spomnili so
se tistih delavcev, ki že 10 let
delajo v tej tovarni.
Prvi je spregovoril Ivan Po-
točnik, predsednik delavskega
sveta in dvanajstim članom
delovnega kolektiva čestital ob
jubileju in se jim obenem za-
hvalil za vloženo delo. V na-
daljevanju je še dejal, da je
teh 12 delavcev vzgled vsem o-
stalim, ki niso šli po njihovi
poti. V znak priznanja in zah-
vale je vsakemu izmed dvanaj-
stih jubilantov v imenu de-
lavskega sveta podaril ročne
ure Darvil z na zadnji
graviranimi besedami: i
TJK«.
Preden so se slavljem
drugi člani delavskega
ter nekateri gostje razži
praznično vzdušje, je sla
cem čestital tudi direkti
varne Milan Ritonja. Za
se je sodelavcem za desel
sodelovanje ter vsem zli
čestital ob dnevu republi
Izvedeli smo tudi, (
takšna oblika skromne ot
ve tistih, ki delajo deset
tej tovarni odslej vsak^
pred 29. novembrom. Li
leto so dobili ure naj^
sodelavci, letos tisti, ki s
šli eno leto za njimi v]
varno itd.
tednik — Četrtek, 7. december 1971
STRAN 9
NOVEMBRA DVE ZLATF
19 ZELENIH POROK
matični dvorani v Ptuju
lo pred dnevom republike
živahno. Dopoldne sta bi-
Ive zlati poroki, in sicer
Alojzem Rojkom, roj. 26.
ja 1901 v Svetincih, in Ma-
Rojko, roj. Ceh, 15. fe-
irja 1894 v Vitomarcih.
rv'ič sta stopila pred mati-
ja 5. septembra 1921 v Vi-
arcih.
tuga zlatoporočna sloves-
Ije bila med Alojzem Bel-
im, roj. 6. junija 1895 v
IMijskem vrhu, in Marjeto
bk, roj. Pungračič, 24. ma-
>00 v Goričaku.
ikonska zveza je bila skle-
b 21. novembra 1921 v Za-
li Odbornik SO Ptuj Franc
Danič in matičarka Breda
Sever sta podarila zlatoporo-
čencem šopek, poročno darilo
in zl_to plaketo. Obenem pa
sta jima zaželela tudi v bo-
doče zdravja in zadovoljstva
in tem željam se pridružujejo
tudi sorodniki in ostali.
Tekst in slika:
Petra Langerholc
PO ENEM LETU
POLOMLJENE
ZAPORNICE
Minilo je leto, odkar so na
cestno-železniškem križišču pri
Veliki Nedelji postavili svet-
lobne znake, ki opozarjajo
voznike na spuščene zaporni-
ce. Tudi v petek, 3. t. m. so
bile zapornice spuščene in rde-
ča luč je mežikala. Voznik to-
vornega avtomobila-vlačilca
Hasan Kimerdžik, turški drža-
vljan, je že od daleč vse to
opazil, saj je prihajal iz Ptu-
ja Peljal je malo hitreje in
računal, da ima še že čas za
zaviranje. Vendar je bilo pre-
pozno Zaradi spolzke ceste ni
mogel tako zavreti, kot je pri-
čakoval. Avto je zdrsnil na-
prej ter polomil zapornice in
poškodoval njeno stojalo. Ta-
ko so zapornice, ki so včasih
bile polomljene vsaj dvakrat
na teden in so od postavitve
svetlobnih znakov imele mir,
dočakale po enem letu prvi
»preboj«.
Telesno ni bil nihče poškodo-
van, škode pa je 1.000 din.
jr
RODILE SO:
Ljudmila Pajnkiher, Dežno
17 — Božo; Anica Kekec, Ja-
dranska 17 — Uroša; Nataša
Molan, Tržeč 53 — dve dekli-
ci; Katarina Vnuk, Zavrč 3 —
Mladena; Marija Rosic, Bel-
šakova 22 — Zorana; Elizabe-
ta Kocuvan, Rjavci 10 —
Zdenko; Ida Kraner, Vespazi-
anova 3 — Natašo; Terezija
Mendaš, Prepolje 22 — Jurč-
ka; Zdenka Plohi, Zamušani
25 — dečka; Marija Rizman.
Nova vas 91 pri Markovcih —
Martino; Leopoldina Klasič,
Majšperk n. h. — Damjana;
Alojzija Bratušek, Prvenci 7
— Mileno; Katarina Podhost-
nik, Juršinci 26 — Silvestro;
Ljudmila Sprah, Jadranska 11
—	Petra; Helena Pogelšek,
Med vrti 8 — Boruta; Eliza-
beta Majerič, Sakušak 22 —
deklico; Elizabeta Fridl, Loč-
ki vrh 27 — Dušana; Marjeta
Janžekovič, Bukovci 27 —Ja-
neza; Marija Sijanec, Staro-
šinci 21 — Andreja; Marta
Plohi, Grlinci 15 — Bernardo;
Ivana .Tanžekovič, Zabovci 5
—	Marjano; Amalija Petrovič,
Zabjak 11 a — Matejo; Angela
Peršuh, Gerečja vas 24 — An-
dreja; Marija Kozel, Bukovci
21 — Marijo; Marica Belšak.
Zabjak 41 — Valerijo; Jožefa
Dominko, Desenci 2 — dekli-
co; Marija Bratuša, Veličane
41 — Marinko; Marija Slodnjak
Brezovci 8 — Bernardo; Ma-
rija Lešnik, Gerečja vas 84 a
—	Simono; Marija Kosi, Str-
mec 3 pri Ormožu — Simo-
no; Viktorija Lacko, Drstelja
21 — deklico; Katarina Zajko,
Placar 67 — Viktorijo; Terezi-
ja Hanžel, Moravci 16 — Lju-
bico; Martina Jus, Slape 7 —
Marjana; Veronika Trunk,
Moškanjci 42 — Veroniko; Te-
rezija Zuran, Gradišča 143 —
deklico; Ivanka Cavič, Ljuto-
merska 10, Ormož — Natašo;
Anica Panikvar, Zlatoličje 20
—	Karmeno; Rozalija Lorber,
Naraplje 9 — deklico; Dragica
Pirš, Lovska 11, Maribor —
Andreja; Neža Petek, Polenci
29 — Marjana; Marija Cizerl.
Desternik 17 — dečka; Mari-
ja Grabar, Potrčeva 16 — de-
klico; Nada Podhostnik, Pod-
vinci 116 — dečka; Elizabeta
Ritonja, Moravci 19 — dekli-
co; Marija Tibaut, Mezgovci
13 — deklico; Ana Braček, Ki-
car 140 — Valerijo; Katarina
Smigoc, Ciglence 66 — Branko;
Angela Jeza, Ob Grajeni 1 —
deklico; Terezija Krajnc, Ga-
jevci 23 — Matjaža; Margare-
ta Lazar, Zavrč 8 a — Barba-
ro; Milena Visenjak, Moš-
kanjci 49 — Danila; Silva Bec,
Bratonečice 1 — deklico; Eli-
zabeta Terbuc, Prešernova 32
—	dečka; Marija Dobršek,
Dornava 2c — Darinko; Ma-
tilda Novoselec, Stojnci n. h.
—	Natalijo; Štefka Korpar,
Hrastovec 48 — dečka; Jožica
Panič, Hum 92 — Dušana; An-
tonija Kaisersberger, Gerečja
vas 28 — Svetozara; Elizabeta
Toš, Gibina 22 — deklico.
POROKE:
Jože Peršuh, Zupečja vas 54
in Stanislava Rožman, Zupeč-
ja vas 61; Friderik Horvat, Ce-
lje, Ribarjeva 3 in Neža Ko-
rez, Cermožiše 41; Alojz Ko-
prive, Proseniško 18 in Ana
Kos, Zetale 30; Stanislav Maj-
cenovič, Goričak 15 in Marti-
na Roškar, Gorenjski vrh 67;
Alojzij Vidovič, Hajdoše 12 in
Marjana Skuhala, Draženci
41; Jožef Mišič, Draženci 69 in
Helena Ferš, Draženci 48; Mir-
ko Zajšek, Podlože 122 in Te-
rezija Srdinšek, Apače 137;
Henrik Satler, Maribor, Be-
sednjakova 7 in Silva Lepej,
Njiverce 41; Stanislav Markež,
Prešernova 34 in Marija
Kampl, Skorba 13; Ivan Zirov-
nik, Zlatoličje 12 in Ehragica
Eineršič, Hauptrnaničeva 1;
Stanislav Vey.el, Sp. Koseze 11
in Marija Mlakar, Sp. Lesko-
vec 14; Anton TofX)lovec, Ki-
dričevo 48 in Marija Potočnik,
Kidričevo 48; J.inez Kukovec,
Ormoška 1 in Terezija Klane-
ček. Ormoška 1; Janez Bezjak,
Bukovci 126 in Nfida Mar, Go-
demarci 30; Martin Kaisers-
berger, Gerečja vas 12 in
Zdenka Gojkošek. Gerečja vas
30; Ivan Hrga, Titov trg 11 in
Štefka Arnuš,. Kicar 103; Stan-
ko Zelenile, Grajenščak 16 in
Olga Bratkovič, Drbetinci 8;
Miroslav Cestnik. Aškerčeva 5
in Silva Vinkler, Lackova 2;
Milorad Pavlovič, Videm 16 b
in Angela Krivec, Videm 16 b.
UMRI.I SO: -
Marija Mlakar, Za kolodvo-
rom 8, roj. 1891, umrla 20. 11.
1971; Elizabeta Letonja, Slo-
venski trg 4, roj 1903, umrla
24. 11. 1971; Štefan Vnuk, Bel-
šakova 15. roj. ISaS, umrl 29.
11. 1971; Zdenka Smigoc, Sa-
kušak 19, roj. 6. 8 1971, umr-
la 9. 11. 1971; Štefan Kontič,
Dubrava 16, roj. 1950, umrl 28.
11. 1971; Ernest Paher, Stra-
felova 14, roj. 1927, umrl 4.
11.	1971; Jerica Cestnik, Za-
grebška 30, roj. 1908, umrla 4.
12.	1971; Irena Cernič, Dom dr.
M. Borštnarja, roj. 1959, umr-
la 3. 12. 1971.
ATOPOHGČEHCA MrROSLAVA !N
ITGN TIVADAR IZ B^ESNiCE PRI
iDGORCm
soboto, 27. novem.bra letos
po petdesetih letih skup-
a življenja zopet stopila
d matičarja Miroslava in
ton Tivadar iz Bresnice pri
Igorcih. Matičar Jože Se-
'ju je »zopet« poročil v le-
poročni dvorani v Ormožu,
dsednik SO Ormož Franc
'ak pa je zlatoporočence-
'testital ob visokem jubile-
in jima izročil primerno
iBo.
^ krajšem pomenku sta nam
loporočenca povedala, da
se prvič poročila 6. no-
Bbra 1921 v Podgorcih. Oče
sedaj star 76 let mama pa
let. Oče Anton je kot fant
Tal služiti vojake. Takoj po
četku I. svetovne vojne je
'ekel vojaško suknjo ter
^iji dve leti vojne preživel
fuskem ujetništvu. Mama
foslava je bila skoraj nje-
soseda. Poznala sta se že
N in se zato tudi 1921. leta
kila.
Njhno posestvo je dajalo
r"^alo kruha zato sta odšla
^agreb, kjer sta preživela
skupnega dela in trplje-
J- Oba sta dobila službo na
*«rinarski fakulteti. On kot
rParator, ona pa v nekem
^fatoriju. V zakonu sta se
jima rodila dva otroka. Sin je
sedaj elektrotehnik, hčerka pa
j a študirala trgovsko akade-
mijo.
Kljub urejenemu življenju v
Zagrebu pa sta oba želela na-
zaj v domači kraj. Zelja se
jima je izpolnila 1949. leta.
Vrnila sta se v svojo rojstno
Bresnico in si tukaj uredila
življenje. Prihranila sta toli-
ko denarja, da sta si kupila
nekaj zemlje in hišico ter pri-
čela gospodariti. Njuni otroci
so se medtem poročili in do-
bila sta vnuke, pet vnukov in
sedaj že enega pravnuka. Ob
5f)-Ietnici zagrebške veterinar-
ske fakultete je naš zlati že-
nin prejel veliko priznanje —
spomenico.
Danes živita srečno, skupaj
z dobrimi sosedi in sorodniki,
ki jima prinesejo vode in na-
redijo vse, kar si sama ne
moreta. S pokojnino in po-
močjo svojih otrok preživlja-
ta lep večer svojega življenja.
Tudi mi čestitamo!
ir
s STRAN
tednik — Četrtek, 9 december 15,
Koristna iniciativa

Skoraj 98 odstotkov obolenj
zaradi raka na pljučih — zatr-
jujejo zdravniki, povzroča ka-
jenje. Mislijo, da je rak pov-
zročujoča snov katran iz to-
bakovega dima, ki se nalaga
v pljučih pi-av tako kot uma-
aznija v notranjosti pipe. To-
bak vsebuje okrog 80 raznih
spojin, ki jih je mogoče ke-
mijsko določiti, vendar je nje-
gova glavna sestavina nikotin.
Čim krajša je cigareta, tem
večja je škodljivost nikotina,
čik je torej najnevarnejši.
Raziskave so pokazale, da vne-
se kadilec, ki pokadi 20 ciga-
ret na dan, v enem letu v plju-
ča okrog en liter katrana. Naj-
večji odstotek nikotina se na-
haja v pljučih, v jetrih, led-
vicah in v žlezah. Večina ciga-
ret, tako pravijo zdravniki,
vsebuje okrog 4"/« glicerina, s
katerim zagotavlja vlažnost
cigarete. Toda med zgoreva-
njem se pretvarja glicerin v
posebno snov, v akloroin, ki
ga ponzamo iz prve svetovne
vojne kot enega najmončejših
dražilnih plinov-
V naši državi proizvajamo
okrog 180 vrst cigaret, kar tu-
di povečuje število kadilcev.
Vsekakor je zelo zaskrbljujo-
če, da kadi vse več mladine
in celo otrok. Nevarnost zara-
di kajenja, ki vse bolj ogroža
zdravje, kakor tudi vse večje
število kadilcev, so bili raz-
logi, da je odbor zbora naro-
dov zvezne skupščine obrav-
naval posebno peticijo, ki jo
je predložilo 40 zdravstvenih
in znanstvenih ustanov in 1400
zasebnih podpisnikov in v ka-
teri zahtevajo zakonsko pre-
poved kajenja v javnih pro-
storih, v prevoznih sredstvih
in drugje, da se prepove pro-
daja cigaret mladoletnikom ter
da se mora škatljice cigaret
opremiti z napisom, da je to-
bak zelo škodljiv človekovemu
organizmu.
Odbor je soglašal z zahtevo,
da se sprejme zakon o prepo-
vedi reklamiranja tobaka, ker
je varstvo zdravja skrb celot-
ne družbe. Glede drugih zah-
tev iz peticije pa je predlaga-
telje napotil v republike in lo-
kalne faktorje, ki so pristojni
za tovrstne predpise-
Odbor je izrazil misel, da bi
bilo zelo koristno, če bi neka-
tere zahteve iz peticije reali-
zirali enotno v vsej državi.
Tako bi bilo zelo pravilno,
če bi uvedli na pr. v vlakih
posebne oddelke za kadilce,
ker nikakor ni v redu, da so
prisiljeni potniki — nekadilci,
ki se zavedajo nevarnosti ka-
jenja in ki se hočejo varovati
pred nevarnostmi, s katerimi
jim grozi, izpostavljeni tej ne-
varnosti ter se je ne morejo
ubraniti.
Med podpisniki te peticije
so: srbska Akademija znano-
sti, medicinska fakulteta za-
grebške univerze, združenje
kardiologov Jugoslavije, onko-
loški institut Srbije, institut
za TBC Beograd, otroška kli-
nika medicinske fakultete v
Beogradu in drugi.	kj
GORIŠNICA
12. decembra: ameriški film
Štirje v viharju;
LJUTOMER
11. in 12. decembra: ameri-
ški film stanlio in olio
prodajata misolovke;
15. decembra: italijansko-fr.
film zlati naboj;
SLOVENSKA BISTRICA
9. decembra: ameriški film
MATT HELM UREJUJE RA-
ČUNE;
11.	in 12. decembra: nemški
film ZAOBLJUBA INKOV;
15. decembra: film ZADNJE
POLETJE;
TOMAZ pri Ormožu
12.	decembra: angleški film
TAJNI AGENT FLINT.
SOBOTA, 18. deccmbra
9.35 TV v šoli (do 11.00), 16.30
Košarka: Jugoplastika — Lo-
komotiva, 18.00 Ptujski festi-
val narodno zabavne glasbe.
18.15 Obzornik, 18.30 Mali «
tez, 19.20 Mozaik, 19.25 TV ^
žipot, 19.45 Cikcak, 20.00 1
dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 g
la Unicef, 21.50 Oddelek
22.40 Poročila.
IMPOL še naprej zmaguje v zvezni ligi
ŠTIRI TOČKE IZ BEOGRADA
Judoisti bistriškega Impola
so v nedeljo spet gostovali v
Beogradu, računali pa so, da
se bodo vrnili domov vsaj z
dvema točkama. Plan pa so še
enkrat presegli in osvojili štiri
točke. Organizator turnirja je
bil beograjski Študent, lansko-
letni vicešampion Jugoslavije.
Študenti pa se to pot niso pro-
slavili. Turnirja niso pripravili
tako kot bi morali, »za kazen«
pa so ostali praznih rok, saj
so morali dvoboja Impolu in
Bosni predati brez boja. Funk-
cionarji so namreč »pozabili«,
da vlada v zvezni ligi določen
red, ki ga je seveda potrebno
spoštovati. Beograjčani niso
pripravili za svoje tekmovalce
veljavnih dokumentov — po-
sledice pa so še kako občutne,
saj se bodo morali sedaj bori-
ti, da ne izpadejo iz družbe
najboljših
Pred okoli 200 gledalci, ki so
bili zaradi malomarnosti do-
mačih seveda razočarani, je bil
na sporedu samo dvoboj Im-
pol—Bosna. Bistričani so ve-
ljali za favorite, pričakovanja
pa so v celoti izpolnili. Zma-
gali so 7:3 (30:5) in tako ob-
držali tretje mesto na lestvici.
V lahki kategoriji je Vidma-
jer premagal Črnogorca s teh-
niko, ki ji judoisti pravijo
»kata-guruma«. Z nasprotni-
kom je imel opravka le dobro
minuto, to pa tudi najbolj pri-
ča. kolikšna je bila njegova
nadmoč. Tudi Topolčnik ni do-
pustil nobenega presenečenja.
Brdžanin zanj ni bil enakovre-
den nasprotnik, tako da je To-
polčnik gladko zmagal s konč-
nim prijemom.
Precej zanimiv je bil boj v
srednji kategoriji, kjer je bil
nasprotnik Franca Sterna na-
darjeni Mučibabič. Bistričan je
storil napako že v začetku
dvoboja, ko bi lahko nasprot-
nika obdržal v končnem prije-
mu, vendar je nasedel nasprot-
nikovemu simuliranju poškod-
be. V nadaljevanju je Mučiba-
bič dosegel prednost z vazza-
arijem, Stern pa je razliko
kmalu nadoknadil. Do konca
srečanja je naredil še dve lepi
akciji in to bi moralo zadosto-
vati za zmago. Njegov trener
Pliberšek, ki je bil to pot tudi
stranski sodnik, pa je bil 4
gačnega mnenja. Menil je, dj
dvoboj neodločen in tako 1
magal glavnemu sodniku,
je »razdelil« točki. Delitev
končni rezultat sicer ni vplj
la, Franc Stern pa je bil
»zaslugi« svojega trenerja
oškodovan.
V	poltežki kategoriji je n
dinec Prelog naposled le dol
zal, da je odličen tekmoval
V dosedanjih srečanjih zve
lige je imel za nasprotnike
me izkušene tekmovalce,
stopnik Bosne Rundič pa
ni bil kos. Prelog je zma
s končnim prijemom in za
tovil Impolu visoko zmago.
V	težki kategoriji Tone Sti
ni imel sreče, bolje pa bi
vedali, da je k njegovemu;
razu delno prispeval tudi t
ner Pliberšek kot sodnik,
dokaj izenačenem boju s i
džičem, je glavni sodnik E
jan, ki je sodil sicer odlič
»razsodil«, da je srečanje 1
odločeno. Sodnik Bosne je
terveniral že po tem, ko je
rezultat objavljen, Priber
pa ni bil dovolj vztrajen,
bi ostalo pri prvotni odloči
in je Tone Stern srečanje
gubil. Povedati moramo, da
bila v tem primeru kršs
sodniška pravila, vendar ti
ni registriral niti delegat, ki
bil iz Sarajeva. Tudi to izgj
Ijeno srečanje ni moglo j
kvariti zmagoslavja bistrišB
judoistom, ki so se najbolj 1
dovali na svojega trenerja. 1
ta nam je po srečanju poved
»Nikoli doslej nisem da
,potuhe' svojim tekmovalce
Morda sem to pot res nare
napako, vendar pa je treba!
zumeti, da je nasprotnik p
tako športnik in da si pri
deva zmagati. Najbolj 1
membno je, da smo zmag
ne bi pa rad poslušal očitl
nasprotnikov, ki bi v priin
katastrofalnega poraza p
gotovo obstajali.«
Rezultati III. kola zvezne
ge: Impol — Bosna 7:3, Im
—	Študent 10:0, Bosna — S
dent 10:0, Olimpija — Zaž
9:1, Olimpija — Mladost
Mladost — Zagreb 8:2, Sla
—	Split 8:2, Partizan — S
10:0, Slavi ja — Partizan 7:;
tednik — Četrtek, 9. december 1971
STRAN 9
jem ter tja po ptujski občini — tokrat v Juršince
Zakaj bi bil kmet?
Nič kaj prijetno vreme ni
bilo tisto sredo, ko sva se pe-
ljala v Juršince. Neprestano
je deževalo in gorje tistemu,
ki bi stal ob cesti, polni jam,
v katerih je bilo blata in vo-
de, da je avto skoraj plaval iz
mlakuže v mlakužo. Videti je
bilo, kot bi po morju peljal
motorni čoln. Precej spretno-
sti in šoferskega znanja je bi-
lo potrebno, da nama je kon-
čno le uspelo prijadrati v
Juršince, na cilj mojega »po-
hoda«.
Kar precej se nas je zbralo
v prijetni domači gostilni in
dosti tega in onega sem lahko
zvedel od prijaznih Juršinča-
nov. Največje ogorčenje in
nezadovoljstvo pa so izrazili o
gradnji svoje asfaltirane ce-
ste, katero jim že dolgo ob-
ljubljajo in vedno ostane sa-
mo pri obljubah.
Predsednik KS Juršinci
Martin Slodnjak je zelo kri-
tično ocenil pomen njihove
ceste, tako za razvoj kraja,
kakor tudi njen pomen za ce-
lotno Slovenijo. Dejal je, da
se Juršinčani kakor tudi dru-
gi krajani, ki jih bo cesta po-
vezovala, že dolgo borijo za
uresničitev svojih želja, ven-
dar je bila njihova prošnja že
nekajkrat odklonjena. Neka-
teri so celo prepričani, da je
večje zanimanje za asfaltira-
nje ceste prek Gornje Radgo-
ne, Lenarta in Desternika do
Ptuja, kljub temu. da >e prek
Juršinc najkrajša pot iz Mur-
ske Sobote v Ptuj. Zraven te-
ga pa je ta cesta skoraj rav-
na in ima samo eno vzpetino
v Grabšinskem bregu.
Obenem bi cesta odprla zna-
ten del osrednjih in nerazvi-
tih Slovenskih goric, ki so za-
nimive za razvoj turizma in
kmetijstva. Nedvomno pa je.
da bi cesta pripomogla aktivi-
rati naložbe v regulacijo Pe-
snice in Sčavnice.
Za preureditev ceste so se
Juršinčani in ostali prebival-
ci odločili že pred nekaj leti
in zato že štiri leta zbirajo
krajevni samoprispevek. ob
začetku gradnje pa bodo na-
pravili tudi nabiralno akcijo,
gradnjo povojne Jugoslavije.
Sedaj pa o tem mnogi nočejo
tako da bo njihova udeležba
pri gradnji ceste čim večja.
Kako velikega pomena je
gradnja ceste za te kraje po-
ve tudi podatek, da bo cesta
povezovala kraje in predele,
kjer je med narodno-osvobo-
dilno vojno delovala Sloven-
sko-goriška četa, katero je vo-
dil narodni heroj Jože Lacko.
Povezovala pa bo tudi kraj,
kjer je ta četa na čelu s svo-
jim komandirjem 8. avgusta
J 942. leta tudi tragično izkr-
vavela.
Janko Matjašič, predsednik
krajevne organizacije SZDL
Juršinci, je povezal pomen
ceste s tistimi najhujšimi voj-
nimi in tudi povojnimi leti,
koliških krajev dali vse za
ko so kmetje iz Juršinc in o-
NOB in tudi pozneje za iz-
nič vedeti. Vprašuje se tudi,
kako bo drugo leto s prosla-
vo ob 30-letnici Slovensko go-
riške čete, ki bo 8 avgusta na
kraju njene zadnje borbe v
Mostju. Izrazil je tudi ogor-
čenje nad nekaterimi pred-
stavniki višjih forumov, ki so
že nič kolikokrat obljubili as-
faltiranje ceste, vendar je ve-
dno ostalo samo pri obljubah.
»Nedvomno je, da naši ljudje
cesto hočejo imeti in so zato
tudi pripravljeni prispevati,
pa čeprav celega bika,« je ob
koncu dejal Janko Matjašič.
Tudi Boris Kaučič je grad-
njo ceste povezal z vlogo in
pomenom Juršinčanov med
NOB ter dejal: »Prvi partiza-
ni (Toplak, Spihlar in Zor-
man) v tem delu Slovenije so
bili iz Juršinc in ne od dru-
god. Zato je tudi naša zahte-
va po asfaltirani cesti popol-
noma upravičena. Ce pa upo-
števamo še vlogo ceste za raz-
voj kraja, kmetijstva in tu-
rizma, potem pa ne vidim no-
benega razloga, da nam neka-
teri skoraj branijo asfaltira-
nje naše ceste,« je z ogorče-
njem dejal Boris Kaučič.
Franc Holc iz Gomile je po-
drobneje analiziral pomen ce-
ste za razvoj kmetijstva in
turizma v teh krajih Dejal je.
da bo cesta povezovala neka-
tere znane turistii^ne in zgo-
dovinske točke, kot so: Lac-
kov spomenik v Mostju, naj-
višji vrh v Slovenskih goricah
— Gomila, visok 351 metrov,
s svojim turističnim društvom.
Poleg tega pa bi obstajale
večje možnosti za razvoj
kmečkega turizma, kakor tudi
za razvoj posameznih gospo-
darskih panog. Omeniti velja
tudi. da je v Juršincih sedež
trsničarjev za celo .Slovenijo.
Se bi lahko pisal o gradnji
asfaltne ce.'^te skozi Juršince
in o ogorčenju, ljudi nad pri-
stranskim gledanjem nekate-
rih, ki Juršinčanom nikakor
nočejo pomagati. Siti so žc ob-
ljub in lepih besed, saj so jih
že ničknlikokrat opeharili ali
bolje rečeno, nalagali. Kljub
te.mu, da so sami pripravljeni
dati precej denarja, nekateri
nočejo slišati njihovih prošenj
in želje za lepšo bodočnostjo.
Se vedno pa upajo, da se jim
bo drugo leto sreča nasmehni-
la in da jim ne bo treba po-
žirali več cestnega prahu, ali
pa voziti slalom s kolesi in
avtomobili med neštetimi ja-
mami in mlakužami, ki so
pravo gorje, predvsem v teh
zimskih časih.
NEFUNKCIONALNI ŠOLSKI
PROSTORI
Zanimalo me je tudi, kako
je z njihovo osnovno šolo, o
kateri je bilo v časopisju že
precej pisanega. Franc Kova-
čič, ravnatelj te šole, mi je o
njej povedal nekaj besed in
dejal, da je še bolj kot zgrad-
ba zaskrbljujoče upadanje
števila učencev in da ostaja
celo bojazen, da bo v Juršin-
cih ukinjena, popolna osem-
letka. O precejšnjem in hi-
trem upadu števila otrok go-
vori že podatek, da je bilo
1954. leta na šolo vpisanih 454
otrokr letos pa jih je samo
371. Pa tudi življenjski pogoji
otrok so v večini primerov
zelo slabi.
Posebno poglavje je tudi
funkcionalnost šolskih prosto-
rov. Sola je stara in dotraja-
na, saj je bila zgrajena že
leOR	fl^l
imajo prostorov dovolj, se ne
morejo pohvaliti z doVjrimi
učnimi pogoji, ker šo prosto-
ri v teh mrzlih zim.skih dneh
hladni, to pa predvsem zara-
di polomljenih in starih oken,
ki se ponekod ne dajo dobro
zapreti. Tudi podi v učilnicah
so zelo slabi in na nekaterih
mestih zelo prhki.
V sorazmerju z urejenostjo
učilnic je tudi učni uspeh, ki
ni ravno najbolji. Po konča-
ni osnovni šoli pa skoraj vsa
mladina zapusti svoje Juršin-
ce in odhaja v mesta in tudi
v tujino. Le redki so primeri,
da bi ta ali oni ostal doma in
delal na kmetiji. Zr.to tudi ni-
majo zanimanja za kmetijske
šole in ko sern jih vpraša! če
je kdo od mladih trenutno v
kmetijski šoli, so mi krat Ro-
malo dejali: »Zakaj pa naj bi
bil nekdo kmet, ko je povsod
Nadaljevanje na 10. strani
V objektiv kamere sem lahko ujel samo del vasi Juršinci
Mnogo šoferskega znanja je potrebno, če se hočeš psipeljali
s Ci.'iim avtomobilom po jui šinski Testi
Kaj neki razmišljajo? Nedvomno o asfaltiranju ceste in o bo-
dočnosti svojega kraja. Od leve proti desni sed^o: Martin
Žajdela — poslovodja trgovine, Simon Toplak — mladi in na-
predni kmet, ki je ostal zvest svoji »materi« zemlji, Martin
Slodnjak — predsednik KS Juršinci. Boris Kaučič — odbornik
KS in Franc Holc — tajnik turističnega društva Gomila. Stoji
ffosiilnifar St^inkn l.iiihpn..
STRi^N 10
TEDNIK — ČETRTEK, 9 december 1971
Nadaljevanje z 9. strani
drugod boljše življenje?« Ne-
kaj je k temu krivo tudi eno-
stransko življenje na vasi, saj
nima mladina skoraj nobene-
ga razvedrila. Zato se tudi
nekateri učitelji rajši vozijo
iz Ptuja, kot pa da bi stano-
vali v Juršincih. Navadno pa
se zgodi, da ostanejo učitelji
na šoli le kako leto ali dve,
nato pa gredo v druge kraje
Zaio lahko del krivde za slab
učni uspeh pripišemo tudi
prepogostemu menjavanju u-
čiteljskega kadra.
KAŠE KMETIJSTVO NAZA-
DUJE
Simon Toplak, mladi in na-
predni kmet, se je zamislil
nad nazadovanjem juršinske-
ga kmetijstva. Dejal je, da po-
stajajo Juršince vse bolj za-
ostale, ker so vsa sredstva iz
občine in drugod odhajala v
Haloze, kjer so se gradile ce-
ste, vzporedno z njimi pa tu-
di vikendi in turizem. Zato je
skrajni čas, da bodo tudi v
Juršincih zgradili cesto, ki je
osnovni pogoj za nadaljnji
razvoj kraja. Sele, ko bo re-
šeno to vprašanje se bodo la-
hko usmerili v^ nadaljnje iz-
boljšanje življenjskih pogojev.
Za dosego vseh teh ciljev pa
bo potreben organiziran na-
stop.
Nato je Simon Toplak govo-
ril o posameznih gospodarskih
panogah in s številkami pri-
kazal nazadovanje juršinske-
ga kmetijstva. Deset let na-
zaj je bilo v Juršincih okrog
220 žlahtnih vinogradov, v ka-
terih so kmetje pridelali 80
do 100 vagonov mošta, prodali
so okrog 80 do 100 vagonov
jabolk, 15 do 20 vagonov krom-
pirja, do 21 vagonov žitaric
ter mnogo živine. Pridelali so
torej mnogo več, kot so rabili
za svoje potrebe. Letos pa so
pridelali samo okrog 10 vago-
nov mošta, en vagon jabolk,
le malenkostne količine krom-
pirja, medtem ko že morajo
uvažati okrog 5 odst. žitaric.
Včasih so mnogi živeli tudi
od lesa, saj so bile v gozdovih
neprecenljive vrednosti, sedaj
pa je ostala samo prebiralna
sečnja in le nekaj manj vred-
nih gozdnih sortimentov. Nih-
če pa se ne zanima za obnovo
teh nekoč tako lepih in boga-
tih gozdov. Se vedno pa je v
krajevni skupnosti okrog 80
odstotkov prebivalstva, ki do-
biva dohodek samo od zemlje.
Vse to so dejstva, o katerih bo
nujno potrebno razmisliti in
tudi nekaj ukreniti.
Na drugi strani pa imamo
Bkoraj nevzdržne in nespod-
budne tržne razmere. Ce po-
gledamo samo cene mošta, ki
je v teh krajih najnižja v Slo-
veniji, saj je znašala lani z
doplačilom samo 270 do 320
dinarjev, medlem ko so dru-
god plačevali kvalitetne sorte
grozdja po 350 do 460 dinar-
jev. Tudi odkup jabolk je pa-
del na minimum, ali pa jih
sploh ni mogoče prodati Pro-
dajne cene živini pa so tako
nizke, da dobi ži\Mnorejec pla-
čano samo polovico ali celo
manj svojega dela. Zato je
vprašanje, komu se še izplača
obnavljati svoj' nekoč lep vi-
nograd, obnavljati sadovnjake
in komu se še sploh izplača
obdelovati svojo kmetijo.
»Ne zavidamo Haložanom za
njihov hitrejši napredek in
izdatnejšo družbeno pomoč.
Čudno pa se nam zdi, da ne-
kateri ne vidijo, da leži tudi
ob levem bregu Drave okrog
600 ha za vinograde primerne
zemlje in z vinogradi pora-
ščeni griči ter okrog 1000 ha
za kmetijstvo najprimernejše
zemlje,« je še posebej pouda-
ril Simon Toplak. Vse te ugo-
tovitve nam tudi zgovorno
pričajo, zakaj odhaja mladina
s podeželja v mesta, na delo
v tovarne in tudi v tujino za
boljšim kosom kruha.
Cimon Toplak je nadalje go-
voril o zadrugi, ki so jo nekoč
ustanovili krajani sami po na-
čelih socialistične samoupra-
ve, ki je v njihovem interesu
skrbela za kmetijsko dejav-
nost, v trgovini pridobljeni
denar pa je ostajal doma za
dobrobit vsega prebivalstva.
Pozneje pa je vse njihovo de-
lo in v zadrugo vložen trud
posvojil Kmetijski kombinat
Ptuj, ki je prevzel v svojo
upravo tudi vsa osnovna sred-
stva, za uslugo pa sedaj ne-
usmiljeno »molze« kmete,
kjerkoli je to mogoče in mu
ne priznava pravice do sa-
mouprave v sklopu kombinata.
Zato juršinski kmetje za-
htevajo svojo samostojno or-
ganizacijo, ki bo delovala v
sklopu z višjim republiškim
kmetijskim forumom in bo
lahko samostojno sodelovala
tudi z drugimi kmetijskimi
organizacijami. »Nemogoče je
prenašati hlapčevstvo na pod-
ročju kmetijstva v naši obči-
ni. Ker kmetijski kombinat ni
pokazal pričakovanega intere-
sa za pomoč kmetu, ampak
celo nasprotno, smo bili pri-
siljeni ustanoviti svoje dru-
štvo živinorejcev, ki šteje 1000
članov in 100 članov vinograd-
nikov in sadjarjev. Kmetje si
moramo pomagati sami, kajti
preteklost nas je naučila, da
nam drugi ne bodo pomagali,«
je ob koncu našega živahnega
razgovora dejal Simon Toplak.
Moral sem se posloviti od
Juršinčanov in oditi z občut-
kom, da so zaradi neizpolnje-
nih obljub hudo razočarani.
To je grenak občutek, ker s
tem nastaja neprehoden most
med podeželjem in mestom in
med preprostimi ljudmi iz po-
deželja ter našo samoupravno
družbeno ureditvijo.
Prihodnjo soboto se bom o-
glasil v Zetalah in upam, da
mi bodo lahko zaupali mnogo
težav, ki jih najbolj mučijo.
M. Novina
Rišemo in rišemo svojo bodočnost. Tudi oni razmišljajo, toda
o toplih in lepih učilnicah. Tako se mi je zdelo, ko sva z rav-
nateljem obiskala enega izmed oddelkov osnovne šole v Jur-
šincih.
TED-NIK — ČETRTEK, 9. december 1971
^TRAN 11
Umetniški jubilej Frančeka
Gunžerja
Prosili so me, naj napi-
šem nekaj besed pred pred-
stavo Cankarjevega Kralja
na Beta j novi, v kateri ^
igral glavno vlogo stari ptuj-
ski igralec Franček Gunžer.
Ker ga že več let poznam in
sem videl več njegovih odr-
skih kreacij, sem se odzval,
vendar z bojaznijo. Težko je
namreč z nekaj besedami ali
površnimi frazami odpraviti
nekoga, ki je skoraj tričetrt
svojega življenja posvetil gle-
dališču, kulturnemu poslan-
stvu med preprostim štajer-
skim človekom ter včasih
ohlapniim in indiferentnim
ptujsikim meščanom. Kajti ta
predstava je posivečena prav
3.'i-letnemu gledališkemu u-
dejstvovanju našega jubi-
lanta. Rekel sem, da je težko
pisati o človeku, ki je bil na
odrskih deskah že skoraj od
devetega leta, ki je poustva-
rjl na stotine likov, ki je bil
vedno pripravljen žrtvovati
dneve in tedne učenju vlog,
v sodelovanju pri recitacijah,
ki je že od rane mladosti
spoznal vse radosti in tegobe
gledališkega življenja.
To mi je vrelo po glavi, ko
sem se zadnjič v prav ne-
ugodnem vremenu odpravil
k njemu na dom. Za Zdrav-
stvenim domom, kjer stanu-
je. so bile na dvorišču cele
mlake vode in snežne broz-
ge, tako da sem le z vrato-
lomnimi skoki uspel priti v
vežo.
Utaborila sva se v prijetno
zakurjeni sobi. Ko je šel
iskat izrezke kritik in ocen,
sem si natančneje ogledal
sobo. V kotu klavjr, Mežanov
Ptuj, polica z nekaj knjigami
ter vrsta spominkov.
V neprisiljenem pogovoru
sem skušal izvedeti nnjpo-
mt.>mbnej.še post/ne niegnve-
ga življeaja, vesele in žalo-
stne iz gledališkega dela, u-
gotoviti njegovo mnenje o
sedanji krizi teatra ipd. Vmes
sva si ogledovala album s po-
snetki najvažnejših vlog ter
ocene, ki so bile včasih ne-
gativne, včasih poprečne, naj-
večkrat pa polne hvale ali
obetov.
Rodil sem se ...
Pravzaprav, je dejal, bi
moral praznovati 30-letnico
gledališkega dela, ne 35-let-
nico, ker nisem nepretrgoma
delal, posebno je tu treba od-
šteti vojna leta.
Rodil sem se 2. 10. 1917 v
Vičavi. V Ptuju sem končal
osnovno šolo in gimnazijo in
se nato naprej izredno vpi-
sal na pravno fakulteto. Po-
vedati moram namreč, da
sem se moral sam vzdrževa-
ti, tako da sem se že kot
gimnazijec posvetil kolpor-
terstvu. nato pa postal naj-
prej izredni dopisnik Sloven-
ca, nato redni. Leta 1940 sem
šel v Ljubljano, ostal na štu-
diju do pričetka vojne in se
nato vrnil v Ptuj. Brat Pre-
žihovega Voranca dr. A. Ku-
har me je sicer vabil s seboij
v inozemstvo, ker je spoznal
kam vodi okupacija, vendar
sem raje odklonil. V Ptuju
sem se moral zaposliti na
Arbeitsamtu. Kmalu so me
poklicali v hišo pokojnega
dr. Jedlička. kjer je stoloval
urad SR za izseljevanje Slo-
vencev. Dr. Gorger me je
vprašal: »Du bist Slovene?«
»Ja«. sem odgovoril. »Ich bin
Slovene!« — »Aber deine Na-
me ist deutsch'« — »Nein,
ich bin Slovene!« To, da sem
dvakrat ponovil, da sem Slo-
venec. ga je tako razkačilo,
da se je dvignil in me prav
divje mahnil. 22. junija 19,41
sem bil najprej izseljen v lo-
gor v Slav. Požegi, nato pa v
Hrvatsko Dubico. Pozneje
sem odšel v Zelno v Hrvat-
skem Zagorju. Ljudje so bili
dobri, tako da sem tu ostal
do konca vojne. Sodeloval
sem tudi s partizani.
Takoj po vojni sem se vr-
nil v Ptuj in se takoj vklju-
čil v gledališko življenje. Po-
trebno pa je bilo tudi živeti.
Na nadaljevanje študija ni
bilo misliti, zato sem se za-
poslil na okraju. Tu sem ostal
leto dni. a sem zaradi notra-
njih trenj službo izgubil. Na-
to sem bil do 19.50 leta pri
DES-u. Z u.stanovitvijo okraj-
nega gledališča sem postal
poklicni igralec in moji naj-
lepši eledališki časi izvirajo
iz teh dni. sai sem se lahko
popolnoma posvetil pledali-
šču. To ie žal trajalo le do
leta 19.'iR, ko so gedališre
brez vsakih večjih obrazlo-
žitev razpu^;tili Tako smo osta.
li ipralri nn cesti in potem —
■znajdi se Nekateri so odšli
dniram. dnipi vi rvni=«k3li
bolj prozaične službe. Imel
sem sicer možnosti, da bi tu-
di jaz dobil delo v gledališču
drugje, bodisi na Hrvatskem,
bodisi v Soveniji, vendar bi
se moral ločiti od družine,
otroci pa so bili majhni, ta-
ko da sem se raje zaposlil kot
komercialist v ptujski mle-
karni, kjer sem še danes. V
službi sem zadovoljen, ven-
dar še enkrat poudarjam, da
je to z ukinitvijo gledališč,
bila ena najbolj neumnih po-
tez.
GLEDALIŠKO BELO
Kako pa ste sploh začeli z
gledališčem? Slišal sem, da
je bil vaš stric tudi igralec.
Vam je bil mogoče za vzor-
nika?
Mogoče me je res tudi on del-
no navdušil, tega ne bi mogel
več natanko povedati. Spomi-
mnjam pa se svoje prve vlo-
ge v pravljični igri ,K ma-
mici', ki jo je režiral pokoj-
ni p. Konstantin Ocepek.
Igral sem palčka Gobico. Ta-
krat mi je bilo 9 let in sem
bil na to svojo vlogo silno
ponosen. Redno pa sem začel
igrati 1. 1932 v jeseni s Po-
gumnim Tončkom kot pet-
najstleten pobič. Z dokumen-
tacijo ne morem pokazati ce-
lotnega predvojnega gledali-
škega dela, ker mi je bil med
okupacijo uničen celoten ar-
hiv, kjer sem hranil plaka-
te iger, izrezke ocen predstav
in knjižnico, ki je štela okrog
450 knjig. Tgral pa sem v Mi-
klovi Žali, ki jo je režiral
Petančič, Meškovi drarnatiza-
ciji Črne smrti z naslovom
Kuga. ki smo jo igrali 1939
ob slovesnostih 700-letnice
minoritskega samostana v
Ptuju, na prostoru zadaj za
danes porušeno cerkvijo, v
režiji Eda Groma. Polno sem
se angažiral na proslavah,
akademijah in sodeloval v
kakšnih 40 odrskih delih.
Remec:' Zakleti grad; Pasi-
jon: Črni križ pri Hrastovcu;
Cajnkar: Potopljeni svet; Fin-
žgar: Divji lovec, Ver.ga; Mo-
re: Revček Andrejček itd.
Takoj ko smo se 1945 vrni-
li, nas je čakalo obilico dela.
Jože Babič, režiser, nas je
kmalu zbral, skupino mladih
navdušencev; na drugi strani
pa je bila tu publika, ki je
naravnost hlepela po sloven-
s-ki besedi. Ja, težki in nego-
tovo so bili povojni časi, pa
tudi lepi in zanosni. Tako
smo že julija 1945 igrali parti-
zanski deli Tri zaostale ure
ter Klopčičevo Mater Poleg
iprania sem sodeloval v pev-
skih zborih in prr>«lavah.
Prei pi m'^ vpraša', kako dol-
po že r-oiem Sknvai bo teca
že 40 let Seveda /e rviiem od
začetka pr^ ^erk^'en,"■m zbo-
ru. vendar pa se nippm niti
pred vojno niti pozneje oziral
na politične stranke oziroma
9vetovnonazO'rsko pripadnost
pri kulturnem sodelovanju
in tako sem tudi sedaj ostal
zvest svoiji veri, ker sma-
tram, da ta gre vendar sku-
paj s socialističnim razvo-
jem, čeprav sem moral vča-
sih na ta račun požreti mar-
sikatero grenko, včasih pa
tudi zabavno. Tako me je v
mariborskem humorističnem
Totem listu ptujski dopisnik
ošvrknil, češ poglejte ga La-
žnika (igral sem takrat nam-
reč v Goldonijevem Lažniku
nalovno vlogo) kako prepeva
na procesiji alelujo. Da se
vrnem k mojemu delu. Po
vojni smo do 1948 leta igrali
vrsto ruskih iger. Po pravici
povedano rad sem v njih
Igral in me ni niti motilo
včasih močno čniobelo sli-
kanje in tudi ljudje so jih
radi sprejemali. Lotevali pa
smo se ravno tako domačih
del. bodisi dram, bodisi ljud-
skih iger. Cankarjevega Kra-
lja na Betajnovi smo igrali
prvič že 1. 1946, nato 1948,
1952 sem igral Kantorja in
ga bom čez nekaj dni spet,
čeprav se mi danes vloga ka-
že v novi ix>dobi. O tem bi
sedaj laje ne govoril.
1950, k<j sem postal pokli-
cni igralec, se je tudi reper-
toar bolj načrtno pripravljal.
Prišel sem tudi bolj »v roke«
režiserjem, tako da sem bral
poleg negativnih kritik (kje
pa jih ni!) tudi vedno več po-
hval. V začetku so nekateri
kritizirali moj način govora,
že 1. 1946 pa me Jaro Dolar
očitno pohvali. Tako so se
npr. leta 1950 pri oceni Fin-
žgarjeve Razvaline življenja
o moji igri mnenja kritikov
močno križala. Srečko Golob
to neenotnost navaja v ma-
riborskem Vestniku in sam
pravi, ko mi najprej očita
»dilelansko kremženje«: »S
tem nočem reči, da Gunžer ni
eden najmočnejših igralcev
ptujskega gledališča, verja-
mem da ima sposobnosti vži-
veti se v vlogo, vendar sma-
tram. da ga je treba opozoriti
na to napako, ki zelo mo-
ti ...«
Konec prihodnjič
Pred premiero v ptujskem gledališču
IVAN CANKAR:
Kralj na Betajnovi
Cankarjev »Kralj na Betaj-
novi« je prva slovenska soci-
alna drama. Nastala je iz člo-
veškega trpljenja, vsesplošne-
ga propadanja slovenskega
ljudstva v času prve stopnje
prodiranja kapitalizma v našo
patriarhalno vas. Cankar je
hotel prikazati v tej svoji dra-
mi, koliko zla je in bo prine-
sel kapitalizem člove.štvu in
kako grozna je cena, za ka-
tero je kapitalizem prišel do
svojega kraljestva. Drama
re.=da izzveni v Kantorjevo
trenutno zmago — toda zgodo-
vinsko in dialektično pravil-
no gledano je ta trenutna
Kantorjeva zmaga za ' dobo
prve razvojne stopnje kapita-
lizma na vasi ne samo razum-
ljiva, temveč nujna; kajti, če
strogo družbenoslovno raz-
iskujemo dobo in razmere, v
katerih je nartala ta Cankar-
jeva drama, ki je njih umet-
niški izraz, moramo priznati,
da niti Kantor, niti Maks ne
moreta biti pri Cankarju dru-
gačna, kakršna sta. Ali ni
Maks tipična podoba sloven-
skega puntarskega razumnika
iz tiste dobe, iz tistih naših še
nerazvitih razmer? Bil je
predhodnik, toda brez pred-
hodnikov ni nobenih velikih
družbenih dogajanj.
»Kralj na Betajnovi« je bil
slovenskemu človeku okoli le-
ta 1900 in s tem posredno tu-
di današnjemu času koristen,
ker je pošteno prikazal trplje-
nje našepa rodu in ker je ob
propadanju enega in ob na-
stajanju drugega družbenosti
reda nakazal pravilno orien-
tacijo ip vzbuial pravilno
slutnjo, kje bo peljala skozi
takratno družbeno /.Tmefrlie-
nost pot našees napredka in
današnje zmage. ^
Cankarjev »Kralj na Betaj-
novi« je velika progresivna
drama, ki se bori za najčistej-
šo podobo novega človeka in
novega sveta. Ko Kantor m
zaključni sceni navidez tri-
umfira, že slišimo trkati na
vrata bednike in tam od da-
leč nekje mirno gledajo Ma-
ksove oči. Samo tiran še lah-
ko zadržuje jez, ki bo zdaj
zdaj preplavil gnilo družbo.
Mogočni hrast je spodsekan,
razžrt in bo vsak čas s tru-
ščem zgrmel na tla.
KE2IJSKA ZAMISEL: jasne
je treba izluščiti socialno je-
dro drame, poudariti osnov-
no Cankarjevo misel: odločno
borbo proti nastopajočemu
zločinskemu kapitalizmu. A
vendarle je treba vrednotiti
delo zgodovinsko razvojno in
biti tako pravičen avtorju in
njegovi drami. Glavni junal
(Maks) bi bil popačen, če bi
hotel igralec pretirano ostre
poudarjati njegove politične
ideje, ga napraviti bolj pre-
močrtnega kot je v resnici
Ne sme se prehiteti čas in se
izneveriti zgodovinski resnici
Drami ni treba ničesar doda-
jati. Cas je dozorel, zdanilo s€
je in tako nas ni več strai
teme, ki jo Cankar še slika.
Ko se je vrnil Cankar 1900.
leta z Dunaja, se odkriva \
njegovem delu bolečina nad
življenjem in ljudmi. Cankai
je pisal takrat dr. Kraigherju;
»Pisati hočem kmečko dramo,
tisti žalostni vsesplošni ban-
krot našeea ljudstva, posebne
po dolenjskih vaseh, je nekaj
tragičnega . . .«
Osnova dela je bolečina, ne
srd. usmiljenje in pomilova-
nje in upor v imenu človeč-
nosti!
P. Maleo
12 ST ^ AN
TEDNIK — ČETRTEK, 9 december 1971
V-
^ a ^^ ^ ^^^^
Dramski krožek ekonomske
srednje šole v Ptuju je v če-
trtek, 2. 12. 1971, uprizoril v
mestnem gledališču pod režijo
Petra Malca dramsko delo pi-
sateljice Mire Puc-Mihelič
»Svet brez sovraštva«.
To gledališko igro je izdala
leta 1945 Gregorčičeva založba
v Trstu. Dejanje se dogaja za
časa nemške okupacije v lju-
bljanskem ženskem političnem
zaporu. Drama je polna no-
tranjih napetosti ter postavlja
zlasti pred igralce amaterje in
posebej še začetnike mnogo
skoraj nerešljivih nalog. Igral-
cem, ki se šele uvajajo v gle-
dališko igro, se le težko po-
sreči- prikazati različnost zna-
čajev ter razreševati v igri
dramatično-.t dogajanja na
odru pa tudi odrski jezik jim
nemalokrat povzroča težave.
V igri so nastopile nasled-
nje igralke in igralci: Marjet-
ka Runovec (Spelca), Vanda
Pravdič (Marija), Brigita Ter-
šovec (Svetelovka), Silva Ko-
vačič (Mima), Silva Spolenak
(dr. Silva Premk), Jožica Zu-
panič (Rozka), Štefka Vertič
(Kolonelovka), Branka Silak
(Mojškrca), Radovan Komel
(vodja policijskih zaporov) in
Marjan Pongrac (stražnik).
Reč' moram, da so nastopa-
joči dobro prestali svoj ognje-
ni krst in da dramski krožek
na ekonomski srednji šoli u-
spešno deluje. Tak krožek ne-
dvomno koristno dopolnjuje
jezikovni pouk na šoli in je
hkrati morda tudi nemajhen
prispevek k vzgoji amater-
skega gledališkega naraščaja
za našo mesto in okolico.
Predstava j? pokazala veli-
ko pri7adevno.=t vseh igralcev,
ki so se potrudili, da so ob-
vladali dramski tekst in dose-
gli jasno odrsko izgovorjavo.
Nekatere igralke so se s svo-
jimi sposobnostmi prav izka-
zalo in upamo, da jih bomo še
večkrat videli na gledališkem
odru.
Naj navedem še nekaj ob-
robnih pripomb. Našminkani
obrazi igralk niso dovolj pre-
pričljivo izražali prestanega
trpljenja ženskih zapornic, da-
lje je motil premajhen dojen-
ček v Marijinih rokah in ne-
primerni so bili dolgi lasje
hitlerjevskega stražnika, nem-
ški vojaki so bili namreč ve-
dno na kratko ostriženi. Po-
grešali smo tudi močnejši zu-
nanji akustični okvir kakor
psovke in petje nemške ko-
račnice, ki jih zahteva tudi
dramski tekst; vse to bi nam-
reč poudarilo znano krutost
hitlerjevskih zaporov, mnogim
starejšim prisotnim poslušal-
cem še danes zveni v spomi-
nu grozeče kričanje okupator-
ja.
Kljub tem pomanjkljivostim
pa je uprizoritev v celoti u-
spela in igralski skupini eko-
nomske srednje šole ter reži-
serju Petru Malcu k uspehu
čestitamo.
Drago Hasl
Tamburaški orkester DPD Svoboda in moški
pevski zbor DU Ptuj
v soboto, 20. novembra, je
ob 19. uri v veliki dvorani
Narodnega doma imel • moški
pevski zbor društva upokojen-
cev in tamburaški orkester
DPD Svobode Ptuj svoj tradi-
cionalni koncert pod vodstvom
dirigenta Franja Petka.
Program koncerta je bil pe-
ster in obilen. Obsegal je 14
točk moškega pevskega zbora
in 9 točk tamburaškega orke-
stra. Kljub enoinpolurnemu
trajanju ni bilo dolgočasno,
ker sta se zbor in orkester v
izvajanju programa izmenja-
vala. Zato pa je zbor in or-
kester istočasno nastopil na
koncertni oder.
Za uvod je napovedovalka
Olga Fric pozdravila publiko
v dvorani in se ji zahvalila
za presenetljivo obilen obisk,
na kar je na kratko opisala na-
stanek in delovanje moškega
pevskega zbora društva upo-
kojencev in tamburaškega or-
kestra DPD Svobode. Pri tem
je omenila, da je moški pev-
ski zbor DU v svojem delova-
nju izredno aktiven in požr-
tvovalen, saj je imel v tem
letu 32 javnih nastopov na
raznih proslavah in pogrebih
umrlih članov upokojencev..
Tudi delovanje tamburaškega
orkestra je plodno in požrtvo-
valno, kar gre priznanje in
zahvala vztrajnosti članov,
predvsem pa neumornemu di-
rigentu Franju Petku. Orke-
ster večkrat javno nastopa in
se udejstvuje na raznih pri-
reditvah, kjerkoli je potrebno.
Prvi je nastopil moški pev-
ski zbor s štirimi pesmi: O-
skar Dev — Na vas, France
Marolt — Mav čez izaro. Ra-
do Simoniti — Lastovkam v
slovo, in narodno — Bleda lu-
na. Za tem je tamburaški or-
kester zaigral tri skladbe:
Adolf Grobning — Bratje le
k soncu svobodi, J. Rossat —
Ko najlepši san (v priredbi
Franja Petka), ter Roko Ši-
munaci — Zofika. Za njimi je
zopet zapel moški pevski zbor
5 pesmi: Ivan Rijavec — Ob
Kolpi, Marijan Kozina — Na-
ša vojska (ob spremljavi har-
monike), Radovan Gobec —
Tam na vrtu in Hugolin Satt-
ner — Na planincah. Vse iz-
vajane skladbe moškega pev-
skega zbora in tamburaškega
orkestra so poslušalci vneto
poslušali in jih z navdušenim
aplavzom nagrajevali.
Prvi del koncertnega pro-
grama je bil zaključen z dalj-
šim odmorom, med katerim je
bil tvist s tremi nagradami
Kreditne banke Ptuj onim, ki
so odgovarjali na postavljena
vprašanja.
Za tem je sledil drugi del
koncertnega programa. Tam-
buraški orkester je izvedel tri
skladbe: Jakov Gotovac —
Kolo v priredbi Franja Petka,
Nikola Laboda — Gozd šumi,
Anton Kosi — Slovenskim
mladenkam. Zopet je moški
pevski zbor zapel 5 pesmi:
Hugolin Sattner — Pogled v
nedolžno oko, Anton Medved
— Ljubezen in pomlad, Anton
Schwab — Ptička, Emil Ada-
mič — Vasovalec ter Dinko
Gostiša — Venček narodnih.
Za zaključek koncerta je tam-
buraški orkester zaigral še tri
skladbe: Adolf Grobning —
Pridi Gorenje, A. Jirka — Je-
senski zvončki ter A. Jirka —
Ana polka.
Celotni koncertni program
moškega pevskega zbora in
tamburaškega orkestra je bil
vestno naštudiran in lepo iz-
vajan in ga je publika v dvo-
rani hvaležno sprejela z dol-
gotrajnim ploskanjei-n.
Moški pevski zbor društva
upokojencev šteje sedaj 17
članov. Pevske vaje ima dva-
krat na teden po 2 uri. Mno-
go truda in požrtvovalnosti so
vložili pevci, posebno pa pe-
vovodja, da so uspeli v tem
kratkem času pripraviti se za
koncert s tako obilnim reper-
toarjem umetnih in narodnih
pesmi.
Predsednik pevskega zbora
DU Alojzij Tumpej se je na
koncu zahvalil poslušalcem v
dvorani in čestital dirigentu
Franju Petku s podelitvijo
darila s šopkom v znak pri-
znanja.
Moškemu pevskemu zboru
DU in tamburaškemu orkestru
DPD Svoboda iskreno česti-
tam in jim želim nadaljnjih
uspehov.
Franjo Luževič
PTUJSKI »MITREJI«
V HALOŠKI KLETI
Ptujski kvartet Mitreji na vajah v Haloški kleti
Morda je naslov izzvenel
malo čudno. Vem, dejali bo-
ste: ». . . Saj je nemogoče, da
so spravili ptujske zgodovin-
ske znamenitosti v Haloško
klet.« Toda to niso pravi mi-
treji ampak le vokalno-instru-.
mentalni kvartet, ki vsak pe-
tek in soboto zabava goste v
ptujskem hotelu.
Slavka Gojkoviča, ki v an-
samblu igra bas gitaro sem
srečal na ulici in beseda je
dala besedo, povprašal sem ga
o njegovih glasbenih ambici-
jah in o kvartetu. O sebi je
molčal, zato pa mi je povedal
nekaj več o ansamblu.
V taki sestavi in pod tem
imenom nastopajo šele štiri
mesece, čeprav so igrali že
prej, toda pod drugim imenom
(Plavi angeli). Ko pa so mo-
rali na odsluženje vojaškega
roka so za nekaj časa prene-
hali z muziko in so igrali na
svoje »ljubice« — vojaške pu-
ške. Toda »žilica« jim ni dala
miru in zopet so se sestali v
svoj beat ansambel.
Kvartet sestavljajo: Edo
Klasinc, ki igra orgle in har-
moniko in je tud\ vodja an-
sambla, Džani Repič — ritem
gitara in vokalni solist, Aco
Smigoc — bobni, in Slavko
Gojkovič — bas gitara in vo-
kalni solist.
V kratkem času jim je uspe-
lo izpolniti svoj repertoar na
92 pesmi, vsak teden pa se
naučijo kakšno novo. Njihova
muzika je za vse: za staro in
mlado. Nastopali pa so že v
več slovenskih mestih, kot so:
Slovenska Bistrica, Ravne na
Koroškem, Murska Sobota in
drugje.	M. Novina
TED-NIK — ČETRTEK, 9. december 1971
^TRAN 13
DAROVALCI KRVI
POSAMEZNI KRVODAJAL-
CI V NOVEMBRU 1971
Ivan Kosec, Gorišnica 74;
Polonca Vlah, Trstenjakova;
Neža Prošenjak, Brstje 18;
Milica Junger, Jurovci 33;
Marija Ceh, C. M. dr. 1; Sreč-
ko Vrabl, Pobrežje 161 a;
Viktor Srečec, Lackova 4; Jo-
žica Petrovič, Vičava 7; Ma-
rija Mere, Mariborska 46;
Franc Kociper, Prešernova
24; Albin Bezjak, Prešernova
33; Ludvik Lovi-enčič, Graje-
na 10; Janez Horvat, Bukov-
ci 4 a; Marija Drevenšek, Ze-
tale 109; Olga Mlakar, Tržeč
53; Roza Prelog, Stojnci 78.
KRVODAJALCI IZ GORlS-
NICE 23. 11. 1971
Pavla Vinko, Gorišnica;
Marija Firbas, Moškanjci 85;
Genovefa Vučak, Moškanjci
20; Marija Levanič, Moškanj-
ci 43; Ivana Dajčar, Moškanj-
ci 77; Franc Rihtarič, Zamu-
šani 48; Franc Muhič, Moš-
kanjci 14; Marija Jurgec,
Moškanjci 36; Albin Dajčar,
Moškanjci 77; Slavica Lozin-
šek, Moškanjci 109; Ivan
Korpar, Moškanjci n. h.;
Martin Jurgec, Moškanjci 36;
Ela Feguš st., Gorišnica 77;
Janko Šuman, Gorišnica 102;
Marjan Sok, Zamušani 9; Ela
Feguš mL, Gorišnica 77; Ma-
rija Zamuda, Gorišnica 100;
Jožica Zamuda, Gorišnica
i00; Marjeta Feguš, Gorišni-
ca 77; Ivana Pintarič, Goriš-
nica 77; Angela Skripač, Go-
rišnica 38; Tončka Bračič,
Gorišnica 35; Liza Turk, Go-
rišnica 6; Terezija Veldin,
Gorišnica 95; Elica Šuman,
Gorišnica 102; Milica Petek,
Gorišnica 88; Terezija Šu-
man, Gorišnica 110; Marija
Brodnjak, Gorišnica 103; Ana
Sok, Zamušani 9; Marija Cuš,
Gorišnica 16; Terezija Roš-
kar, Gorišnica 89; Ki istina
Petrovič, Zamušani 106.
KRVODAJALCI IZ POD-
LEHNIKA 21. 11. 1971
Jože Perko, Podlehnik 6;
Janez Kurež, Podlehnik 29;
Janko Gajšek, Podlehnik 19;
Janko Gajšek, Podlehnik 19;
Andr.ej Emeršič, Podlehnik 1;
Alojz Lozinšek, Podlehnik 19;
Ivan Paveo, Sedlašek 5; Mi-
lan Rozinger, Gruškovje 6;
Janez Feguš, Sedlašek 12;
Rudi Sega, Zakl 36; Ivan
Hriberšek, Podlehnik 3.
KRVODAJALCI S KOGA
25. 11. 1971
Danica Rubin, Kog 17; Ma-
rija Mavrič, Kog 83; Zofija
Lukman, Kog 95; Ljudmila
Lukman, Kog 102; Lizika
Vajnmiler, Lača vas 4; Fi-anc
Borko, Gomila 1; Angela
Borko, Vitan 5; Franc Oletič,
Lača vas 7; Ludvik Lukan,
Kog 103; Verona Majcen, Ja-
strebci 21; Martin Žižek, Go-
mila 48; Ivan Gavez, Vitan
10; Ema Plohi, Jastrebci 49;
Marija Pintarič, Jastrebci 33
Milena Kos, Lača vas 18
Kristina Curin. Zasavci 16 a
Marija Pokrivač. Gomila 47
Jože Curin, Vodranci 30.
proti rji
Kmetijstvo se dandanes vse
bolj približuje industrijski
proizvodnji. Stroji so postali
v kmetijstvu neizogibno pro-
izvajalno sredstvo, zato je po-
trebno vedeti, kako s strojem
opravljamo in kako zanj skr-
bimo med delom in ob nasto-
pu zime.
Največji sovražnik strojev
je rja. Ne samo, da nam ma-
terial najeda, povzroča tudi
veliko okvar. Nekaterih kme-
tijskih strojev ne uporablja-
mo vse leto, ker opravljamo z
njimi le posamezna dela. Vsak
dober gospodar mora skrbeti,
da taki stroji dp drugega leta
ne propadejo. Kmetijski stroji
delajo vedno v najtežjih de-
lovnih razmerah, zato so ve-
dno umazani od zemlje, gnojil
ter mokri od dežja ali snega.
Vsak stroj bi morali po delu
oprati, a zato navadno ni ni-
koli časa. Znanstveniki so iz-
računali, da vsakoletno proiz-
vodnjo jekla na svetu uniči
rja eno petino.
Zaščita proti rji je danes že
vsakdanja stvar. Proti rji za-
ščitimo stroje mehansko ali s
kemičnimi pripomočki. Me-
hansko zaščitimo kovine tako,
da jih operemo pod močnim
curkom vode, rjo pa odstra-
nimo s smirkovim papirjem
ali z žičnato krtačo. Z vodo
pa je stroje težko očistiti, ker
se maže mast in olje, zato si
olajšamo to delo s sredstvom
emulzija D. Emulzijo D dobi-
mo koncentrirano in jo mora-
mo razredčiti z vodo v raz-
merju 1:3. Ta emulzija je zelo
primerna za pranje in razma-
ščevanje barvnih površin stro-
jev, ker ne najeda barve. Po
pranju pa moramo stroj opra-
ti še s čisto tekočo vodo. Za
odstranjevanje rje na jekle-
nih in neobarvanih površinah
lahko uporabljamo sredstvo
»aktivin F«, vendar moramo
po tem premazu, ko se posuši,
takoj nanesti zaščitni premaz
antikorozin ali barvo. Ce smo
površine namazali z emulzijo
D ali z aktivinom F lahko pre-
mažemo kovine s sredstvom
»tektan 377«. To je zelo cene-
no zaščitno sredstvo, uporab-
ljamo pa ga za površinsko za-
ščito, ki traja v najbolj sla-
bih razmerah 2—3 mesece. Za
zaščito sklepov, zunanjih zob-
nikov in drsnih površin lah-
ko uporabljamo konzervan M.
To je strnjena mast in če jo
hočemo vbrizgati, jo moramo
pogreti na temperaturo 60 sto-
pinj Celzija. Za konserviranje
raznih sestavnih delov sklo-
pov uporabljamo koncervan
T-2. V času mirovanja stroja-
moramo zaščititi tudi gume.
Stroja ne smemo pustiti na
tleh ampak ga dvignemo na
stojala. Ce imamo v gumah
razpoke, zmanjšamo pritisk za
tretjino normalnega. Proti iz-
postavljeni svetlobi, tempera-
turi in vlagi zaščitimo gume
s plastičnim aluminijastim
pigmentom, ki preprečuje u-
činek svetlobe in vlage na gu-
mo. Električne naprave na po-
gonskih in priključnih strojih
zaščitimo tako, da jih pokri-
jemo s polivinilom, da ne pri-
de zraven vlaga. Akumulator-
je moramo imeti shranjene v
posebnem prostoru. Lahko jih
imamo pod napetostjo in od
časa do časa vključimo elek-
trični tok za polnjenje, mora-
mo pa imeti nameščene tudi
porabnike. Hranimo pa lahko
akumulatorje tudi tako, da
jih izperemo z destilirano vo-
do, osušimo in zapremo s čepi.
Za zaščito notranjih delov
in površin motorjev z notra-
njim izgorevanjem uporablja-
mo protektole. To so zaščitna
olja z blagimi detergentnimi
lastnostmi, na podlagi naftnih
derivatov. Ta olja so v štirih
viskoznih gostotah: protektol
10, 30, 50 in 90. Protektol DG
je prav tako olje, uporablja-
mo pa ga za zaščito notranjih
JURICA ZADRAVEC
Po poročilu pruf. Golodriga
je na polotoku Krimu zoio
pester arsortiment grozdja,
saj ima tamkajšnji sortni iz-
bor kar 33 sort, od katerih se
iz 25 sort pridobivajo kvali-
tetna vina. Pa tudi pridobiva-
nje sladkih, desertnih vin je
na Krimu prav razširjeno. Da
bi se iz navedene množice
sort pridobila ustrezna vina
je potrebna cela vrsta kletar-
skih prijemov, ker se skoraj
vsaka vrsta vina na poseben
način kletari. Na Krimu pri-
dobivajo tako bela kakor tu-
di rdeča vina, stopnja dozore-
losti je prav visoka.
Osnovna vina za peneča se
vina se pridobivajo iz grozd-
ja, ki ima 16 do 17 KP slad-
korja, namizna vina pa iz
grozdja z 16 do 17 KI" slad-
•korja. medtem, ko se rdeča
vina stiskajo iz grozdja z 17
do 18,5 KI" sladkorja. Vsa
težk avina se pridobivajo iz
grozdja z 20 do 21 KP slad-
korja.
Tem, za naše pojme prav
lepim gradacijam so v na-
sprotju zelo skromne kisline.
vanje težkih vin z dodaja-
njem kisika. Kisik dodajajo
predvsem tistim vinom, ki so
zorel v metalnih tankih s po-
močjo takozvanih »Fritte
— svečk«. S tem postopkom
se hoče prenesti vinu nekaj
od tisti hlasinosti, ki jih da-
je vinu zorenje v leseni poso-
di.
Za biološko stabilizacijo
pred polnjenjem se ne upo-
rablja sorbinska kislina, tem-
več se doseže ta s primei-ni-
mi prejemi tekom zorenja.
Visoka stopnja alkohola v de-
sertnih vinih, ki so običajno
pripravljena z dodatkom tega
ali onega destilata, veruje de-
sertna vina pred naknadnim
vrenjem v steklenicah.
Vinske kleti prevzemajo v
ZSSR za svoja vstekleničena
vina garancijo do 6 mesecev,
teži pa se doseči tako stopnjo
stabilnosti vstekleničenih vin,
ki bi omogočala prevzem ga-
rancije za stabilnost do 1 le-
ta. Za zapiranje steklenic se
uporabljajo v glavnem zama-
;ški iz polyathylena, pa čerav-
no je njih prepustnost zraka
znana. Zaradi tega se mora
računati pri vstekleničenih
vinih z oksidacijskimi pojavi,
posebno če tako zamašena vi-
na v steklenici ležijo dalje
časa.
Desertna vina iz kleti v
Masandri so odlične kakovo-
sti, so sladka in polna ter
imajo edinstveno aromo.
V	kleti v Masandri je naj-
večja »biblioteka vin« mor-
da na celem svetu, ki hrani
250.000 steklenic. Najstarejše
vino v tej vinski biblioteki
je iz leta 1775.
V	Kišinjevu v Moldaviji je
neke vrste cetralno kletar-
stvo za Moldavijsko SSR.
Tod se zaradi visokih tem-
peratur v jeseni, ki dosegajo
redno 20 do 25 stopinj Celzi-
ja grozdje predeluje na kon-
tinuirnih polžastih stiskalni-
cah s tem, da se dodaje po
robkanju grozdja temu še
pred stiskanjem kaliummeta-
pyrosuIfit, da bi se prepreči-
le okvare. Po vkletenju mo-
šta čistijo z bentonitom
(lOg/hl) in pa z želatino. ,
Mošti vrejo v Kišinjevu po
večini v betonskih cisternah,
ki so preobložene s češko
»epoxyd-smolo«. Da se tem-
peratura ne bi med vrenjem
preveč dvignila, mošte hladi-
jo. Za vrenje mnogokrat upo-
rabljajo umetne glivice, izo-
lirali pa so tudi posebno vrel-
no glivico, ki omogoča umer-
jeno, počasno vrenje.
Kvalitetna vina vrejo v le-
seni posodi, ki je po večini
uvožena iz NemSke demokra-
tične republike.
Kakor povsod v vseh dr-
žavah. tudi v ZSSR predelu-
jejo tropine in droži. Oboje
uporabljajo za žganjekuho,
droži pa tudi za pridobivanje
vinske kisline, medtem, ko iz
koščic pridobivajo olje.
Ostanke uporabljajo za kr-
mila.
delov motorja proti rji. Za
zaščito sistema za hlajenje
motorja, ki imajo za hlajenje
med obratovanjem v hladilni-
ku vodo, je namenjen »hipro-
tekt«.
Iz leta v leto dobivamo na
trg nova zaščitna sredstva za
stroje. Slab gospodar je, kdor
jeseni pozabi na stroj in se
spomni nanj šele, ko ga spet
potrebuje.	ML
KNJIŽEVNIK
EDVARD KOCBEK
V PTUJU
Klub DPD Svoboda Ptuj in
Ljudska in študijska knjižni-
ca prirejata v dvorani Narod-
nega doma predavanje Edvar-
da Kocbeka. V petek, 17. dec.,
ob 19.30 zvečer bo predaval o
smislu in pomenu literarne
umetnosti s posebnim poudar-
kom na svojem ustvarjanju.
Vmes bo študent D. Kopušar
bral odlomke njegovih del.
Knjižnica bo tudi v svojih
prostorih pripravila razstavo
njegovih del ter literature o
njem. Več o književniku Koc-
beku, našem rojaku in nekda-
njem ptujskem dijaku, ki je
ena najzanimivejših osebnosti
ter eden največjih slovenskih
umetnikov, bomo spregovorili
prihodnjič. Vstop na predava-
nje je brezplačen.
E. J.
saj imajo ruska vina le med
4 in 6 ®/o skupnih kislin. Kle-
tar jen j c se v mnogočem ne
razlikuje od pri nas v sodob-
nih kleteh udomačenega na-
čina. .Podčrtati bi le bilo, da
se na Krimu v eni najsodob-
nejših kleti Evrope v Masan-
dri zorijo vina deloma v lese-
ni posodi, deloma v s poseb-
nimi smolami prevlečenimi
jeklenimi tanki in betonski-
mi cisternami do tri leta. S
prevleko tankov in cistern s
steklo mali s smolami se hoče
vsaj deloma prenesti na vina
tiste plemenite lastnosti, ki
daje sicer vinom hrastova po-
soda, kar pa je mogoče le de-
loma doseči.
Prav posebno tipično za vi-
na iz Krima je, da potrebuje-
jo ta le sorazmerno malo žve-
pla, baje le 120 mg/l.
Vina se pred polnjenjem
tri dni stabilizirajo pri tem-
peraturi — 7 do — 10 sto-
pinj Celzija, ohlajajo torej
vina nekoliko bolj kot pri
nas. Da bi se pospešilo zo-
renje desertnih vin, jih segre-
vajo na 45 do 50 stopinj Cel-
zija.
Za stabilizacijo beljakovin
se uporablja »bentonit« in si-
cer v dozi od 2 do 4 g/l. Tudi
uporaba želatine za čiščenje
vin je v rabi.
Metalne spojine izločajo iz
vin s tudi pri nas udomače-
nim modrim čiščenjem.
Vina vrejo pri normalnem
pritisku v leseni posodi, v je-
klenih tankih in tudi cister-
nah. Dodatek vrelnih glivic
je v mnogih slučajih nava-
den, pretoki so česti, pri de-
sertnih vinih tri do štirikrat-
ni. Kakor že omenjeno, zori-
jo vina do treh let.
Omembe vredno je osveže-
14 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 9 december 1971
Hvofo »^fZBIPJst
Srečanje upokojenih in se-
danjih sodelavcev TP »Izbira«
iz Ptuja sovpada z akcijo
»pomagajmo starejšim obča-
nom«, ki ga intenzivno vodi
in spodbuja krajevna skup-
nost Ptuj. Vključili smo ga v
praznovanje našega največje-
ga praznika, rojstva republike.
Sestali smo se v »štabu«,
manjkal je le oboleli Ivan
Brover, ki smo ga obiskali po
prijetnem srečanju in mu za-
želeli, da v nobenem primeru
ne dovoli izostanka od tega
srečanja v prihodnjih letih.
Sedanji sodelavci Izbire so
nas povabili na prijetno sre-
čanje, nas pogostili in za po-
potnico izročili »plave kuver-
te« z zelo interesantno vsebi-
no (sto jurčkov — starih).
Tri ure prijetnega kramlja-
nja je kmalu poteklo in izlio-
ristili smo čas, da napišemo
par vrstic, ki naj bodo kolek-
tivu »Izbire« v zahvalo, osta-
lim pa v priporočilo, kako se
nekdanje sodelavce spoštuje,
na njih, misli in ceni njihovo
delo.
Svojemu prijatelju Ivanu
Broverju želimo skorajšnje
okrevanje, kolektivu Izbire pa
mnogo uspehov in zadovolj-
stva v poslo^j-nem letu 1972 v.si
upokojenci »Izbire«.
V Ptuju. 27. 11, 1971
Zlata poroka v Majšperku
Pred dnevi sta v Maj.š[>er-
ku že drugič stopila pred ma-
♦;ičarja Marija in Štefan Ka-
menšek.
Mariji, ki se je prej pisala
Kolar. je sedaj že 74 let, ven-
dar je še vedno zdrava ;n
razpoložena za šalo. Njen
življenjski sp.f^mljevalec Šte-
fan ima že kar 75 let in je
še vedno prava »►haloska ko-
renina«. Vse življenje se je
ibadal z majhn® kmetijo, pri
čemer mu ,je pridne p.'>maga-
la Tijeg'>va žen.^. Bil pa je tu-
ii sodar-samouk. kar mu je
»ptrlnesloa nekaj denarja, da
je dahko .preživ-ljal svoja gte-
v.ilno družin®.
V Esksnu se jdiria je r»dilo
t^iuRsjst »ferok im j^ sedaj ra-
vu fie sedem. Vsi so že i>o-
ročeni in pridno skrbijo za-
nju.
Skoraj mladostno sta se
nasmejala v Majšperku. ko
jima je predsednik krajevne
organizacije SZDL Ciril Mur-
ko izročil zlato plake<g in ju
»ponovno poročil«. Sef kra-
jevne pisarne v Maj.^perlru
pa ]e ]ubilantki izroči! velik
šopek in pa nakaznico, s ka-
tero sta lahko jubilanta kupi-
la v trgoVini kar koli sla po-
želela.
Mariji in Štefanu pa ob
njunem prazniku klioen^o še
na mno^a. zdrava leta m se
prldružujecno vsem 6estit-
ki sta jih ta dan
jeia.
M. W&viaa
TED-NIK — ČETRTEK, 9. december 1971
^TRAN 15
Jedci
Da nismo v bistrišk' občini od
muh sri oni dan dokazali vrli
možje 12. Slovenske Bisti-ice in
Poljčan. Je že stara navada,
da se meščani in vaščani spo-
prijemajo. Tako so se odlo-
čili, da se bodo .spoprijeli v
jedači. Nihče seveda ni smel
imeti prednosti domačega te-
rena. zato so si za prizorišče
dvoboja izbrali lovski dom na
Zg. Polskavi. Da )e bila pri-
reditev na višini, sta poskr-
bela tudi pred.'^dnik in pod-
predsednik občine, ni pa še
raziskano, kdo je bil pokrovi-
telj.
Spoprijeli sta se torej ekipi
jedcev, ■ bolje povedano, ekipa
jedcev, sestavil pa jo je di-
rektor Kemocida Serbelj iz
Slovenske Bistrice, ki je po-
leg tega, da je sestavil ekipo,
še stavil za dober vinček;
na drugi strani mize pa je se-
dela ekipa nejedcev iz Polj-
čan, pod vodstvom zasebnika
Vezjaka, ki je ime! malce več
stroškov, ker je moral še prej
svojih deset rnož odložiti na
Križnem vrhu in lih pogostiti
z večerjo — da ne bi kasneje
preveč pojedli, seveda
Pa preidimo k stvari. Možje
bi morali v dveh urah snesti
celega srnjaka, prej ustrelje-
nega in specialno napravlje-
nega po najboljših lovsko-ku-
harskih receptih. Deset bistri-
ških jedcev je vzelo stvar re-
sno, medtem ko so prišli Polj-
čančani na degustacijo. Kako
resno je vzel dvoboj vodja bi-
striške ekipe Serbelj, pove že
podatek, da je v ekipo uvrstil
tudi mladinskega rekorderja
Jugoslavije v suvanju krogle
Štimca, ki je sicer laporski
rojak in mu je do bistriško-
poljčanskih marenj prav malo
Fant je študent, po vrhu vse-
ga pa mora skrbeti še za vseh
svojih 120 in več kilogramov.
Možje in fantje so torej vze-
li vso stvar resno v usta. Na-
povedovalci, gledalci in kdo bi
še vedel, kakšna imena bi na-
deli tistim, ki so se zbrali ob
»borilnem« prostoru, so žive
priče, kako je kos za kosom
srnjaka izginjal. Po dveh urah
je rekorder Stimec postavil še
en rekord, ko so jedce ponov-
no tehtali.' Pet kilogramčkov
je kar dober zalogaj ...
Vrhovni sodnik je bil baje
podkupljen in je razsodil, da
je rezultat neodločen, čeprav
je nekaj, litrov omake ostalo.
Toda sodniki imajo vedno
prav, naj bo tako tudi to pot,
kajti ne gre pozabiti, da je
»posel« opravila tudi bistriška
oljarna, kjer je vodja polj-
čanske ekipe nabavil preveč
olja, da bi Bistričani ostali v
»zosu«. Meso pa so snedli. to
pa to. Komandir milice več,
komandant vojo.^r.ice manj.
oba pa sta le prispevala k del-
ni časti svoje ekipe. Poljčan-
čanom v dobro je treba šteti,
da so imeli v ekipi enega Bi-
stričana,- ki se ni hotel zameri--
ti nobenemu izmed vodij in
je raje poskrbel za svoj že-
lodec. v škodo vaščanov se-
veda.
Ce bi tole, kar ste prebirali^
bila basen, potem bi bil nauk.
da imajo meščani in vaščani
vendar nekaj skupnega. Pa do-
ber pogled in brez zamere.,
tovariši jedci.	-d
Dober dien drogi Prleki no
fsa rezervirana žlohta z mo-
jega rezerviranega kota!
Joj, kak se že dugo nesmo
vidli! Vete, navsezodjo pa je
malo dobro če si človik v šti-
rinajstih dnevih inalo jezik o-
hladi no si ga drgoč nabriisi.
Nič mi neste napisali, kak ste
kaj 29. novembarske proznike
preživeli. Meni se je godilo
kak je to že štora navoda. Ve-
te, z Mico sma šla malo na
veselico, domu pa me je mo-
gla v šajtrgah peiati, saj so
mi od letošjega vina odpove-
dala vsa prometna sredstva pa
tiidi v glovi sen meja provi
ringlšpil. Meni se vse to že
sumljivo zdi no ne ven, če to
neje nekšni nalezhvi beteg, ke
mi vsoka veselica tak zaš.kodi.
Enkrat sen žc hoda k dohtari.
ki mi je reka da se totemi be-
tegi reče po latinsken veseli-
citis, glovni vzrok pa je ba-
je v alkoholičnen prestrošeji.
Kak sen šteja v nekšnih sta-
tistih podotkih je to baje ne-
varna epidemija, ki je še po-
sebno pri nas v zodjen cacjt.i
joko razširjena. Kaj si čemo,
naši lidje si pač morejo negi
no na nakšni način vtopiti fso-
kodnevne podražitve živlejn-
skih stroškof. Jas van rečen,
drogi lidje, človek bi moga
meti mašino za peneze delati,
Če bi hteja sfol;?ati fsa pla-
čila. Eni so že tak daleč pri-
šli, ke so začeli milijune kra-
sti z železnimi blagajnami
vred ... To se je /godilo prejš-
ji tjcden v enen ptujskon šta-
ciini. Ponoči so prišli uzmo-
viči, ki so gor ftrgali dveri no
odnesli blagaino z devetimi
miljuni. Pjebi. tokšni kšeft pa
se že sploča. saj devet milju-
nof več neso pes)e skleze Za
tokšne peneze je treba enemi
našem' delavci ki zasluži oko-
li 80 jurjof na mesec — de-
set let fejst švicati. Zato pa
vas drogi občoni opozorjan,
skrijte peneze, saj vete, ke so
penezi gliha tak kak mloda
diklina, ki jo moreS fort na-
prej na očeh meti, da ti je
keri ne »spela«. Seveda lehko
dobiš »amortizirano« nazaj, s
penezi pa je zadeva malo dr-
gočišja . . .
Zaj., ke smo glih že pri pe-
nezih, van moren še to pove-
dati, da so nan naše banke
male obresti nategnole, samo
meni se zdi, da pomalen nemo
mel:' več kaj v banke nalaga-
ti, saj nan še za sproti penezi
falijo .. .
Ste si že kaj splanirali, ge
te letos store leto pokopali no
na klin obesli? Ja, Silvester
nan že na dveri trka, mija z
Mico pa sma se že odločila, ke
ma si dumo Silvestrovoje na-
štimala. Neke sen se pozani-
ma v ptujskih no ormoških go-
stiščih pa je premoj diiši pov-
sodik tak drogo Silvestrovoje,
ke te kop tresne če zveš za
ceno, ki se gible v glovnem
nad 20 jurjcf (za por seveda).
Pjebi, za 20 jurjof. si lehko
mija z mojo ta storo na store-
ga leta večer — eelo gustiiva-
je naredima. Prafzaprav pa
kak zgleda za peneze niti ne-
je toki vejki problem, saj je
v Ormoži na Silvestrovo že
celi hotel razprodani pa tiidi
na Ptuju je še samo en por
sedežof ao ležišč prostih. Ja,
pa dedek Mraz de po priša na
obi.sk. Vrag si ga vedi, kaj vse
de nan po prinesa za novo le-
to.. Jas sen čista zagvišno pre-
pričani,, da de meja pun ko^
podražitev že tak prekleta
drogega živleja. Toti dedek
Mraz je resen malo na hece:
enkrat nan prinese reformo,
te pa stabilizacijske ukrepe,
po nove zokone, deklaracije no
resolucije — vsokokret pa se-
veda globoko segaje v že tali
prozne mošje. Ja, pa tiidi Bo-
žiček d^e priša na obisk. Toti
je malo boj usnvileni, saj za-
htevle samo prošje ne mc^itv«
za našega odrešenika,, ki se je,
revež bogi, v iaslab. rodija.
Zaj pa rečte, če že negda nej«
bila na sveti socialna diferen-
ciacija. Se gnešji den nor«
marsikera kmečka mati rodi-
ti svojo dete v itall — par-
don v hiši, ki pa je na žalost
štali podobna —
Ja, ja, zodje cajte smo pri
nas dosti o revežih no sociali-
stičnih kapitalistih gučalL Ja
saj že dugo gučimo, samo nii
konkretnega še nesmo nared-
li, da bi smrakon pomogali
bogotcon pa malo vkraj vzeli
No, ja, moremo hejati. N:
nalogi še mon nek.šna pisma
ki mo jih obdela drfigi tje-
den Do tečas pa bote lepo po-
zdrovlenL
Vaš Lujs

Zveza za telesno kulturo
Slovenije podeljuje vsako le-
to Blondkore na;?rade in pla-
kete. To je najvišje slovensko
priznanje športnikom in teles-
nokulturnim delavcem. Med
dobitniki je bil tudi Stanko
Topolčnik, jndoist, član jado
kluba Impol iz SIaven.«;fce Bi-
strice. Plakete so pripadle sa-
ma. petim aktivnim športnikom
ia Slovenije.
Člani žirije se tadi to pot
izbran pravesa športnika- \
®ftra»Ježit"»ri so zapisali, da
deljnjejo Bk>iidke'»« plak«te
Stanku Topolčnik« la petkral
osvojeno državno prvenstvo,
za bronast« kofajno na evrop-
skem prvenstvu in za srebr-
no kolajno na mediteranski?«
igrah.
Ceveda pa je usoeJiov štiri-
ir:dva,i8etletnesa	za-
posJpncga T ImpoUi. šf veliko
več. Tn so še osvoj«*;!! naslo-
vi prvakov JtijrosUvije na
ml-idinskih prvenstvih. prva
mesta v Sloveniji in zsTiapie na
štfvi^nih nnpdTt.irodrjih turnir-
jih (iofna in v tiijšni
I.eta 1963 je prvi? obleko!
kimono. Tri leta kasnrje se je
žf pona,5.T.l » naslovom d »dav-
nega prvaka in a irvrstitviju
v reprezentanco .fusrosl^vij«,
za katero je izboril številne
zmajte. V šestih letih nastopa-
nja pod jugoslovansko zasta-
vo je izgubil za reprezentanč-
no vrsto le eno samo sreea^
nje, torej beleži uspeh, ki mn
v jnposlovanskem športu
moremo najti primera.
Z Bloiidkovo plaketo, ki jn
je prejel Topo!?nik, .je dobil
pri2nan.ie tudi slovenski jod«
klab Impol in ne nazadnje t«^
di n,jegov trener Franc Pli-
beršek, ki vodi bistriška fan^
te ie od samega začetka.
Kaj tiste, kar j* Top«l<t^nika
kot športniku prineslo tafco
velike nspebe in reznUafe?
Malokdo ob vsem t^m pomisli,
koliko nr trenirania in napo-
rov je treba v!«žšt». da nekdte
posta e šampion. Na poti je
veliko hudih trmntkov. veliko
odpovedovanja, konec pa je le
kronan z nsr«<«hom V^dno ne
more iti gl.-.dko. Nekateri tri-
krat podvon^iio v n.j<'jrove kva-
litete. pripisnie.io nspebe chi^
(:iin<»«;ti: !e-te pa ni, kajti po-
šteno ie treba varati, fn to je
t.i>::lo. kar je Topolčnika nare-
dilo vrli»inske«?a športnika.
Zato iskr*n»- festitk-e tudi
našega uredništva.
16 S PRAN
tednik — Četrtek, 9 december 1971
MED NAJSOUŠE REČI
m S¥EIU SOOf St^EH
To pot bomo pogledali, kako je s humorjem pri
Angležih, Škotih in Ircih.
Brownovi, lastniki majhne hiše v londonskem
predmestju, imajo televizijo. Pravkar ponosno dvigajo
nad streho anteno v obliki črke H, ki daje po vojni
predmestnim lastnikom televizijskih sprejemnikov oz-
nako imenitnosti.
Greenovi, njihovi sosedje, nimajo televizorja. Nji-
hova hčerka Bety grenko občuti to podrejenost. Ko
ji nekega dne starši kupijo v dar klavir, ga navdu-
šeno ogleduje, nato pa se obrne k materi in jo vpraša:
»Ali ne bi mogli tudi mi kaj postaviti na streho,
da bi sosedje videli, da imamo klavir?«
XXX
Neki človek poskuša spraviti konja v hišo, potem
pa še v kopalnico. Mimoidoči mu, kljub velikemu za-
čudenju, pomaga, radovednost pa mu ne da miru in
hoče izvedeti, zakaj mora biti konj v kopalnici? Do-
mačin mu pojasni: »Moja žena ima navado, da reče
na vse, kar ji povem: ,Vem dragi.' No, in nocoj, ko se
bo vrnila domov in stopila v kopalnico, da bi se
skopala, ter bo zakričala: ,Jonny, v banji je konj!', ji
bom jaz lahko mirno odgovoril, ne da bi se dvignil
iz naslor^jaea: ,Vem, draga!'«
XXX
Dva Škota sta se komaj rešila s potapljajoče se
ladje. 2e nekaj ur ju valovi premetavajo sem in tja.
Ko slabotnejši začuti, da mu moči pojenjajo, začne
moliti svojega boga (kot večina njemu podobnih ver-
nikov):
»Ljubi bog, odpusti, da sem te večkrat žalil in da
nisem izpolnjeval tvojih ukazov, toda če se bom re-
šil iz te nevarnosti, ti obljubim, da-bom...€
V tem ga tovariš prekine in pravi: »Počakaj malo,
zdi se mi, da vidim kopno zemljo.«
XXX
Dva Škota zagledata v kopališču napis: »Kdor re-
ši iz vode človeka, ki se utaplja, dobi funt nagrade!«
Takoj se sporazumeta, da bo eden skočil v vodo in
vpil na pomoč, drugi ga bo rešil, nagrado pa si bosta
delila.
Prvi res skoči v vodo, toda drugi se z reševanjem
nekam obotavlja. Tedaj začne prvi prestrašen vpiti,
da res ne zna plavati, oni na robu bazena pa ga poto-
laži: »Tem bolje, malo prej sem namreč zagledal na-
pis, kjer piše, da dobi tisti, ki potegne iz vode mrtve-
ga utopljenca, dva funta.«
XXX
Na edinburški ulici je Skot izgubil en penny. V
nastali gneči, sta bila dva poškodovana.
XXX
Ko so Mac Gregorja vprašali, kaj misli o zlobnih
dovtipih, ki se širijo o njihovi skoposti, je odgovoril:
»Mislim, da bi morali začeti s temi dovtipl varčeva-
ti... «
XXX
Irci, nekakšna zvrst južnjakov na severu, se ne
smejejo tako kot njihovi sosedje, še več, njihovo ve-
denje jim gre po malem na živce. Nagnjenje k pijači,
pa je nekakšna »nacionalna« vrlina. Drobna zgodbica
iz majhne vasi naj dokaže njihovo ljubezen in spošto-
vanje do pijače.
Duhovnik, ki se je napotil k nekemu faranu in je
spotoma bral svoj molitvenik, sreča Murphyja, za ka-
terega cesta ni bila dovolj široka. »2e spet pijan!«
reče duhovnik z očitajcčim glasom. Murphyju zašije
rdeči obraz od veselja in kolcaje odgovori: »Jaz tudi!«
Zdravje v zimskem
sadju
Pričela se je' sezona zimske-
ga sadja — orehov, banan, ja-
bolk in hrušk, mandeljnov, leš-
nikov, oranž, kikirikija in ko-
stanjev pa dateljnov in suhih
fig.
Narava je pravzaprav čudo-
vito urejena: kadar so pasji
dnevi, nas poletno sadje osve-
žuje, a ne daje veliko kalorij.
Zimsko sadje pa pomaga člo-
veku, da lažje prenese mraz.
Zavoljo tega mu je- dala nara-
va veliko maščob in sladkorja.
KOSTANJ vsebuje skoraj
vse sestavine žitaric; več kot
30 odstotkov škroba, malo pro-
teina, velik odstotek vitamina
B in veliko količino vitamina
C — 50 miligramov na 100 gra-
mov — skoraj toliko kot limo-
na. Kostanj je zelo kaloričen
in hranljiv, zato je odlično
zimsko s^je za otroke in sta-
re ljudi, Slabokrvne in rekon-
valescente, ker vrača telesno
in duševno moč.
JABOLKA so pravi vir zdrav-
ja in mladosti. Vsebujejo ve-
lik odstotek mineralov, slad-
korja, aminokislin, pektina in
vitaminov. Ne dražijo črevesja,
ker vsebujejo le 1 odstotek ce-
luloze. Zavoljo pektina in ta-
nina so odlično zdravilo pri
otroških driskah. Jabolčno
skorjo zavržemo le, če naš že-
lodec težko prebavlja hrano,
ker je v njej veliko dragoce-
nih snovi.
Po grozdju in figah, ki vse-
bujejo 15 odstotkov sladkorja,
so HRUSKE najslajše sadje.
Niso sicer tako hranljive, ker
nimajo veliko rudninskih sno-
0 Srebro in posrebreno
orodje ni odporno zoper vla-
go: zaradi primesi bakra se
lahko naredi- »zeleni volk«.
Za tovrstno orodje ne upo-
rabljamo ostrih čistilnih
praškov. Da preprečimo ra-
ze na žlicah, čistimo vsako
vrsto orodja posebej. Orod-
je nekoliko obvarujemo
pred madeži in rjo, če ga do
suhega zbrišemo in osvetli-
mo. Prenašamo ga na plad-
nju, da ne pade na tla. Po
uporabi ga čimprej umije-
mo v vroči vodi — lahko si
pomagamo z mehko krtačko.
vi in vitaminov, so pa kljub
temu — zlasti kuhane — od-
lična hrana za otroke in sta-
re ljudi.
Ena sama ORANŽA zadostu-
je, da dobi telo na dan tri če-
trtine potrebnih vitaminov.
Cez zimo, ko ni dovolj sveže
solate in zelenjave, je oranža
najimenitnejši vir vitaminov.
Poleg vitamina C vsebujejo
tudi kalcij, ki ga nujno potre-
bujejo pri rasti otroci. Ker vi-
tamin C na zraku, svetlobi in
pri toploti hitro propade, je
treba južno sadje lupiti tik
pred uporabo.
Suho zimsko sadje, ki pre-
bavlja naše telo njegov slad-
kor lažje kot industrijskega,
ohranja vitamina A in C. Po-
leg orehov so suhe fige in da-
teljni zdravilo, lahko prebav-
ljivo sadje z veliko hranilno
vrednostjo.
KIKIRIKI (zemeljski lešnik)
je skoraj popolna hrana, ki ni-
ma edinole vitamina C. Vsebu-
je 50 odstotkov maščob, 27 od-
stotkov proteina (več kot me-
so), vse nujne sestavine, ki jih
potrebuje telo za obstoj, pa 13
odstotkov sladkorja in različ-
nih rudninskih snovi. Zavoljo
velikega odstotka maščob je
kikiriki težje prebavljiv in ga
je treba zgristi.
OREHI, MANDELJNI in
LESNIKI so zelo hranljivo
sadje; s 50 odstotki maščobe
so skoraj 30-krat bolj kalorič-
ni kot poletno sadje, dvainpol-
krat bolj kot kruh, trikrat bolj
kot kostanj in desetkrat bolj
kot poletno sočno sadje. Sto
gramov tega zimskega sadja
da telesu 600 gramov kalorij.
Oreh vsebuje toliko proteinov
(elementa, ki obnavlja porab-
ljene celice) kot meso (15 do
20 odst.), 20 odstotkov slad-
korja ter veliko rudninskih
snovi, kalcija, železa, fosforja,
žvepla in vitaminov A, B in D.
Ce mandeljne uživamo v
kombinaciji z oranžami ali li-
moninim sokom, lahko tako
nadomestimo celoten dnevni
obrok.
Tudi rozine so idealno zim-
sko sadje, ker vsebujejo poleg
vsega drugega tudi 72 odstot-
kov sladkorja.
Vaše zdravje	I
BRUHANJE KRVI
nastopi najpogosteje zaradi«
rane na želodcu, želodčnega
raka ali krčnih žil v požiral,
niku. Kri iz želodca je podob- '
na kavini usedlini, iz požiral-, f
nika je svetlejša (če ni seveda
bila že v želodcu), svetla spe-
njena ki-i pa prihaja iz pljuč, j
Vzroki: Rana in čiri v želod-■
cu, katerih vzroki še danes ni.n
so popolnoma pojasnjeni! j
Znaki: Ponekod sploh ni po-i
javov in se bolnik ne zaveda, li
da ima v želodcu čir ali rano.jl
Navadno pa ima bolnik dolgo-' ^
letne težave z želodčnim tišča-
njem in bolečine neposredno
po jedi ali na tešče bruha, ra- ^
da ga peče zgaga. Včasih se '
nenadoma pojavi bruhanje kr- "
vi in črno blato. Posebno va-
žen in upoštevanja vreden ^
znak je bruhanje krvi. Kri je
pomešana z ostanki jedil, je pa
tudi čista temna, črnikasta kot '
kavna usedlina. — (Krvava !
stolica). Po bruhanju: bledica '
in slabokrvnost, omotica in šu- '
menje v ušesih, zehanje, često
glavobol. Navadno se pojavi
silna žeja.
Bruhanje krvi zaradi raka
na želodcu: Znaki: Jezik je
navadno močno obložen, teka
bolnik nima; zlasti mu je zopr-
no meso: bolnik občuti pogo-
sto bolečine okoli želodca in
celo v hrbtu, včasih pa se po-
javi celo povračanje in bruha-
nje črne krvi. Posebno vidno
znamenje raka je hujšanje v
zvezi z bruhanjem in brezteč-
nostjo.
PROTI
UTRUJENOSTI
Včasih se vam zgodi, da ni-
mate veselja brati knjigo ali
pa se sprehoditi na svežem
zraku; mučita vas telesna in
duševna utrujenost. Temu je
vzrok slaba prekrvavljenost
možgan in zastajanje krvi.
Utrujenost poskusite pregnati
na kaj preprost način.
Nekaj časa morate ležati ta-
ko, da imate noge vsaj 30 cm
višje od glave. Ce imate likal-
no desko ali navadno desko,
jo prislonite na rob postelje,
ležite nanjo z glavo na spod-
njem koncu. Lahko uporabite
tudi primeren stol z naslonja-
lom; čezenj položite odejo, da
vas robovi ne bi ožulili. Mirne
ležite kakih 20 minut z mlaha'
vo spuščenimi rokami in ne di
bi mislili na vsakdanje skrbi
Poživljena cirkulacija krvi b<
brez dvoma pregnala vso utru
jenost.
tednik izdaja časopisni zavod Ptujski tednik Ptuj, Heroja Lacka 2. — Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik je Anton Bauman. — Izhaja
vsak četrtek. — Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-772. — Tiska časopisno podjetje Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska ulica 14.