h
I*haja vsake sredo. — Naročnina: sa celo leto 80 Din, ca pol leta 15 Din, za inozemstvo sa eelo leto 50 Din. — Inserati po taritn. — Pismenim vprašanjem naj ee priloži znamko sa odgovor. — Nelrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici št. 7. — Telefon inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
"Pjeoglas SV/.
Nj. Vel. kralj je izdal naslednji manifest:
Mojemu dragemu narodu I
Čuvanje narodnega edinstva in državne celote je moja sveta dolžnost in najvišji cilj »oje vladavine. To je bila pobuda in glavna naloga režima, ki sem ga uvedel 6. januarja 1929. leta. V svoji besedi, ki mi jo je nalagala ljubezen do domovine, sem svojemu dragemu narodu odkrito pojasnil vse težkoče in nevarnosti, v katere sta zašla naše nacijonal-no življenje in državna celota.
Te težkoče so bile tolike, nevarnosti tako resne, da so zbudile globoko skrb vseh rodoljubov in rušile narodno dušo. Vsi, ves narod je videl, kaj je vzrok temu zlu in se je zavedel velikosti tega zla; zato je razumel in s popolnim zaupanjem sprejel moje sklepe.
Vi.saka nacijonalna zavest in zdrav ra-2um sta vrlini, ki ju je naš narod vsekdar kazal v resnih trenutkih svoje zgodovine. Moje zaupanje v narodovo ljubezen in v njegove moralne sile mi je nudilo sigurno podlago za vse ukrepe pri urejevanju razmer v državi.
Srečen sem in ponosen, da je ves moj dragi narod od prvega trenutka razumel moje namene in ukrepe in z enodušnim javnim odobravanjem močno podprl izvedbo mojih sklepov. S to veliko in široko narodno pomočjo je bilo doseženo v sorazmerno kratkem času, da so bile izvršene velike nacijo-nalne in državne naloge v korist trajnih osnov zdravega državnega življenja.
Kraljevini Jugoslaviji, sprejeti s toplo nacijonalno dušo od vsega jugoslovanskega naroda, so potrebni pogoji za silen polet in veliko nacijonalno bodočnost.
Prepričan, da dopuščajo doslej doseženi sadovi dela, zdrave politike, nacijonalno zavesti in narodovega izkustva, da se pristopi k ustvaritvi in definitivni organizaciji onih ustanov in one državne ureditve, ki bo najbolj ustrezala narodnim potrebam in državnim interesom,
sklenil sem, da postavim dosedanje delo pri izvajanju nacijonalne in državne politike
Nova ustava kraljevine Jugoslavije se deli na 12 oddelkov ter nekaj prehodnih določb s 120 členi.
V splošnih določbah
Vel. hvalja
na širšo osnovo neposrednega narodnega sodelovanja.
Z vero v Boga in v srečno bodočnost kraljevine Jugoslavije dajem ustavo kraljevine Jugoslavije.
3. septembra 1931. leta v Beogradu.
ALEKSANDER s. r.
Jugoslavije
Državljanske pravice in dolžnosti.
Državljanstvo je. v vsej kraljevini eno. Vsi državljani so pred zakonom enaki. Ne priznavajo se plemstvo, naslovi ali kakršnekoli predpravice po rojstvu. Osebna svoboda je zajamčena. Nihče ne &me biti sojen, dokler ni bil na pristojnem mestu zaslišan in na zakonit način pozvan, da se brani. Noben državljan ne sme biti izgnan iz države, niti pregnan v državi iz enega kraja v drugega, razen v primerih, ki jih zakon posebej določa. Sta-
novanje je nedotakljivo, oblastvo sme izvršiti hišno preiskavo samo v slučajih, ki jih določa zakon.
Svoboda vere in vesti.
sta zajamčeni. Vse priznane veroizpovedi so ravnopravne pred zakonom. Uživanje državljanskih in političnih pravic ni odvisno od veroizpovedi.
Vera se prizna samo z zakonom. Nihče ni dolžan, da svojo veroizpoved javno izpoveduje. Sprejete in priznane vere lahko vzdržujejo tudi stike s svojimi verskimi vrhovnimi poglavarji v inozemstvu na način, kakor ga bo uredil zakon. V kolikor so v državnem proračunu določena sredstva za posamezne veroizpovedi, jih je treba razdeliti v razmerju števila njihovih vernikov in stvarno dokazanih potreb.
Verski zastopniki
ne smejo uporabljati svoje duhovniške oblasti v molilnicah ali s pomočjo napisov verskega značaja ali sicer v zasebne ali strankarske svrhe. Prav tako se ne sme dopustiti, da bi se vršile v molilnicah ali na verskih shodih in manifestacijah kakršnekoli politične agitacije.
Vsak državljan lahko v mejah zakona izraža svoje misli z živo ali pisano besedo, s slikami in drugimi primernimi sredstvi. Državljani imajo pravico združevanja v mejah zakona, udruženja pa ne smejo sloneti na verskih, plemenskih ali regijonalnih osnovah. Znanost in umetnost sta svobodni.
Osnovno šolanje je obvezno.
V državnih šolah je pouk brezplačen. Vse ustanove za izobraževanje so pod državnim nadzorstvom.
Vsi poklici v vseh strokah državne službe so po zakonskih pogojih enako dostopni vsem državljanom.
Tretji oddelek vsebuje
Socijalnc in gospodarske določbe
ter ugotavlja, da stoje zakon, rodbina in otroci pod zaščito države. Lastnina je zajamčena. Eksproprijacija zasebne lastnine je dovoljena v javnem interesu na podlagi zakona proti primerni odškodnini. Priznava se svoboda dela in pogodb v gospodarskih odnošajih, vendar pa ima država pravico in dolžnost v interesu celote, intervenirati v gospodarskih odnošajih za odstranitev družabnih nasprotij. Kot posvetovalno telo v vprašanjih gospodarskega in socialnega značaja bo ustanovljen gospodarski svet, ki ga bodo tvorili zastopniki gospodarskih krogov in strokovnjaki v ekonomskih in socialnih vprašanjih.
Četrti oddelek govori o državni oblasti in sicer vršita zakonodajno oblast skupno kralj in narodno predstavništvo, ki ga tvorita senat in narodna skupščina. Upravno oblast vrši kralj po odgovornih ministrih, sodno oblast pa sodišča, ki izrekajo svoje razsodbe in jih sklepajo v imenu kralja.
ugotavlja ustava, da je Jugoslavija dedna in ustavna monarhija. Grb kraljevine je dvogla-vi beli orel na rdečem ščitu. Državna zastava je modro-belo-rdeča. Službeni jezik je srbsko-hrvatsko-slovenški.
JVcva ustava
Peti oddelek ugotavlja položaj kralja, ki je
Zaščitnik narodnega edinstva in državne celote
ter čuvar njunih interesov. Kralj potrjuje in proglaša zakone, postavlja državne uradnike in daje vojaške čin$. Kralj je vrhovni zapo-vednik vseh vojnih sil. Kralj ima pravico amnestije in predstavlja državo v vseh njenih odnošajih s tujimi državami. Kralj proglaša vojno in sklepa mir. Kralj sklicuje narodno predstavništvo na izredno ali redno zasedanje, ki ga otvarja in zaključuje s prestolno besedo ali po ministrskem svetu s poslanico ali ukazom. Kralj lahko sleherni hip po državni potrebi skliče narodno predstavništvo ter ima pravico, razpustiti ga in odrediti nove volitve.
Kralj in prestolonaslednik Sta polnoletna ko dovršita 18. leto. Kraljeva oseba' je nedotakljiva. V kraljevini Jugoslaviji vfada kralj Aleksander I. iz dinastije Karadjordjevičev. Kralja nasleduje njegovo moško potomstvo po vrsti prvorojenstva. Kralj biva stalno v državi, v slučaju njegove odsotnosti ga zastopa prestolonaslednik, ako pa ta še ni polnoleten ali je preprečen, zastopa kralja ministrski svet. Zastopstvo ministrskega sveta sme trajati najdalje šest mesecev. V tem primeru stopijo v veljavo ustavni predpisi o namest-ništvu, o katerem govori šesti oddelek ustave.
Kraljevsko oblast vrši namestništvo, kadar je kralj mladoleten ali trajno nesposoben za vršitev kraljevske obldšti. Namestniško oblast izvaja prestolonaslednik, če pa je preprečen, jo vrše tri osebe, ki jih določi kralj s posebnim aktorti ali oporoko.
Sedmi oddelek določa položaj narodnega predstavništva, ki ga tvorita
senat in narodna Skupščina.
Senat obstoji iz senatorjev, ki jih imenuje kralj, in iz senatorjev, ki so izvoljeni. Senator ne more biti mlajši od 40 let. Kralj lahko imenuje prav tolikšno število senatorjev, kolikor jih bo izvoljenih. Nihče ne more biti istočasno senator in narodni poslanec. Mandat senatorjev traja šest let. Vsaka tri leta se senat z izvolitvijo novih članov obnovi za polovico izvoljenih senatorjev. Mandat od kralja imenovanih senatorjev traja šest let. Senat se sestane obenem z Narodno skupščino in preneha delovati z njo.
Narodna skupščina
obstoja iz poslancev, ki jih narod svobodno izvoli s splošno enako in neposredno volilno pravico za štiri leta. Volilno pravico ima Všar ka oseba po rojstvu in naturalizaciji, ko je dovršila 21. leto starosti. Z zakonom se bo rešilo vprašanje ženske volilne pravice. Senator ali narodni poslanec ne sme biti istočasno državni dobavitelj ali državni podjetnik. Za senatorja ali narodnega poslanca ne sme kandidirati noben aktivni državni uradnik. Vsak senator in vsak poslanec zastopa ves narod. Narodno predstavništvo se skliče s kraljevim ukazohi v Beograd k rednemu zasedanju vsa-. ko leto 20. oktobra.
Zakonski predlog, ki ga skupščina sprejme, se pošlje senatu v nadaljnje poslovanje in obratno. Ako je bil zakonski predlog od Narodne skupščine in od senata sprejet v celoti, se smatra, da ga je Narodno predstavništvo sprejelo. V vsakem zakonskem predlogu se mora dvakrat glasovati v istem zasedanju, preden je predlog končno sprejet.
Senatorji in narodni poslanci
ne odgovarjajo za glas, ki so ga oddali kot člani Narodnega predstavništva, pač pa odgovarjajo za žalitve, obrekovanja in zločine rednemu sodišču brez prejšnjega dovoljenja senata, odnosno Narodne skupščine. Imunitetna pravica senatorja in narodnega poslanca nastane z dnem izvolitve odnošho imenovanja.
Določbe o upravni oblasti.
Kralj imenuje in odstavlja predsednika ministrskega sveta in ministre, ki so neposredno podrejeni kralju. Kralj in Narodna skupščina lahko obtožita ministre zaradi kršitve Ustave in državnih zakonov, izvršenih v službi.
Uprava v kraljevini se vrši po banovinah, srezih in občinah. Banovine so upravne in samoupravne edinice. Na čelu banovine je ban, ki je predsednik vrhovne oblasti v banovini ter ga postavlja kralj na predlog predsednika ministrskega sveta.
V vsaki banovini kot samoupravnem telesu obstojata
Spremembe ustave.
0 izpremembah ustave odloča kralj] rodnim predstavništvom. Če predlaga membo ustave kralj, se po sporočilu j razpusti Narodno predstavništvo in sklio vo, najkasneje v štirih mesecih.
V primeru vojne, mobilizacije, nere uporov, ki bi ogrožale javni red in varni žave, ali kadar so sploh ogroženi javn resi, sme kralj izjemoma z-ukazom od da se začasno izdajo izredni, neobhodi trebni ukrepi v vsej kraljevini, ali pav njenih delov, neodvisno od ostalih. Vs izjemni ukrepi se naknadno predlože I nemu predstavništvu v odobritev.
banovinski svet in banovinski odbor.
Banovinski svet se voli na štiri leta s splošnim, enakim in neposrednim glasovanjem po določbah zakona.
Svet voli iz svoje srede banovinski odbor, ki je samoupravni izvršni organ banovine. Banovinski svet ureja razne panoge banovinske uprave z banovinskimi uredbami, ki imajo v dotičnih banovinah zakonsko moč. Banovinski odbor pripravlja predloge banovinskih uredb, sklepa pa o njih banovinski svet. Objavlja jih ban. Državna centralna oblast skrbi, da vrše samoupravne oblasti svoje zakonite dolžnosti v določenih mejah. Proti odločitvam bana je možna pritožba na državni svet. Ba-noviriski svet se more s kraljevim ukazom razpustiti pred štiriletno dobo. Banovinski svet sklepa vsako leto na svojem prvem sestanku o banovifiskem proračunu za prihodnje leto, ki ga odobri finančni minister, glavna kontrola pa nhdzira njegovo izvrševanje.
- Občine
so saniou^iravria telesa, ki se jim lahko nalagajo s posebnim zakonom tudi akti upravnih oblasti.
H"'hi Sodna oblast.
Sodišči So neodvisna ter ne stoje pri izrekanju iftavice pod nobeno oblastjo in sodijo samo p6 zakonu. Sodniki vseh Sodišč so stalni. Sodnik ne sriie biti tožen za svoje sodno delovanje brefc odobritve pristojnega sodišča. Premeščen sme biti samo s svojim pristankom ter je lahko v službi'do izpolnjenega 70. leta svojega življenja.
' v 'Dfrftttiio gospodarstvo.
Vsako leto odobri Narodno predstavništvo državni proračun, ki velja za leto dni. Proračun thora biti predložen Narodnemu ' predstavništvu najkasneje mesec dni po nje-goverii sestanki! na redno zasedanje. Narodno predstavništvo ne sme proračunskih partij povečati, sme pa jih zmanjšati ali črtati. Dokler ne odobri Narodno predstavništvo predloženi proračun, mora dovoliti dvanajstine za en ali več mesecev. Državni davki in državne dajatve se odobre samo z zakonom. Davčna obveznost je splošna ter so vse državne dajatve enake za vso državo. Iz državne blagajne se ne more dati nikaka podpora, stalna ali začasna, nikako darilo ali nagrada, če ni utemeljena v zakonu.
Pravica do monopola pripada državi. Rude, (zdravilne vode, vrelci ih prirodna sila so last države.
Vojska.
Vojaška obveznost je splošna. Ustroj in velikost vojske in mornarice se predpiše z zakonom. Koliko vojske bo pod zastavo, bo določil vsako leto proračun. Vojaška sodišča so neodvisna. Za ohranitev notranjega reda se sme vojska porabiti samo na zahtevo pristojne civilne oblasti. Tuja vojska se ne sme vzeti v službo naše države in vojska naše države se ne more oddati v službo tuje države brez prejšnjega dovoljenja Narodnega predstavništva.
Prehodne določbe.
Od dneva sestanka Narodnega pre riištva izdaja kralj in proglaša zakone zom. Vsi obstoječi zakoni razen zak kraljeVSki oblasti in vrhovni državni z dne 6. januarja 1. 1929 ostanejo v v dokler se na reden način ne izpremen ukinejo.
Nova jugoslovenska ustava stopi v v in dobi obvezno moč, ko se razglasi v benih 'Novinahc.
Novo imenovani minister IVAN PUCELJ
ministri
Po objavljenju nove ustave je bili razširjena kraljevska vlada. Z ukazo Vel. kralja z dne 2. septembra 1931 i imenovani za ministre brez portfelja:
Ivan Pucelj, bivši minister; Kosta Timotijevič, bivši minister; Dr. Ivan Paleček, bivši minister; ■ Andra Stanič, bivši minister; Pavao Matica, župnik iz Bednje; 1 Dr. Avdo Hasanbegovič, državni svj Za gradbenega ministra: Dr. Albert Kramer, poslanik in p< ščeni minister v Pragi. Za ministra pravde: Dr. Dragutin Kojič, bivši minister.
Ostavka ministrov.
Z ukazom Nj. Vel. kralja je bila jeta ostavka g. Dušana Serneca, mi za gradnje, in dr. Svetomira Ljotiča, mi pravde.
1XeV€l USlOLVOL
■žtekli teden je proglasil Nj. Vel. kralj ander novo ustavo za kraljevino Jugo-o.
proglasom nove ustave je vladar izpol-rajo dano besedo, da bo režim, ki je bil ivljen s proglasom od 6. januarja leta samo začasen in da bo narod takoj pozvan na sodelovanje v vseh javnih ah, čim se razmere primerno urede. je ž objavo nove ustave tudi zgodilo, nenu in značaju naše nove ustave za Ijni pravec našega bodočega javnega nja danes ne bomo govorili. Nova ustava mred do neke mere le »okvirni zakon«, loča samo splošnosti, ne pa še vseh po-losti, ki bodo šele prišle, in te podrob-l bodo dale šele pravo in polno sliko boga razvoj a. Potrebno pa se nam zdi poli še enkrat na kratko, zakaj so se stvari lastako razvijale, kakor so se, kajti nam B ta ponovitev zelo koristna za razume-e celotnega položaja in izvrstna politična da ne zabredemo zopet nazaj v stare e.
Jržave, kjer sodeluje ves narod direktno avni upravi (tako je bilo v malih »drža-starega veka) ali pa indirektno po potih (tako je danes v velikih državah) lujemo demokratične (od grške besede okratija« = vlada ljudstva). Ker pa niso ir vsi ljudje o eni in isti stvari enih in misli, je pač naravno, da se ljudje, ki i o čemurkoli ista ali vsaj sorodna mi-a, zbirajo in organizirajo v »strankah«; ranke pa se potem bore med seboj za avljenje svojih načel in nazorov v javni vi (v občini, deželi ali državi.). Tako je bilo že v starem veku pri Grkih imljanih in tako je ostalo v glavnem še mes.
? v starem veku pa se je dogajalo, da i razmere dostikrat (zlasti v vojnih ča-:o je treba hitro odločati) razvijale tako, l bilo časa za dolgotrajne borbe med rami, ampak je bilo treba sklepati o a onem hitro in odločno v interesu celo->sti, brez ozira na stranke! V takih pri-iso stari Rimljani bili tako uvidevni, da B oblast v državi dali samo enemu člo-— »diktator« so mu rekli — in ta je sam eval o vsem samo v interesu države ozira na stranke), tekaj podobnega smo imeli pred 6. ja-jem I. 1929. tudi pri nas; pa ne samo las, ampak skoraj po vsem svetu, ker je vel »parlamentarizem«, kakor se je razvi-r večini evropskih držav, strahovit »krah«, iicer zaradi tega, ker niti ljudstvo, niti nke še niso bile zrele za pravi parlamen-zem.
Kako je prišlo do tega? Rekli smo že zgo-da so nujne posledice »demokracije« raz-»stranke«. »Stranke« pa se med seboj bo-a oblast. Borba pa napravi človeka zagri-e?a in strastnega — le poglejte kmečke te, kako se včasih prav zares in do krvi po, čeprav so se začeli od kraja metati no »za špas«. V srditosti in zagrizenosti polnih borb pa so »stranke« skoraj v vseh lamentih po celi Evropi nozabile na svoj mi cilj, ki je delo za korist skunnosti. in ačele misliti samo na svoje male koristi, i vsakega ozira na skupnost. »Stranke« so rekle: »Ali imamo vso oblast v rokah mi, Ipa naj vse skupaj vrag vzame!« V takih merah je seveda vsako delo nemogoče in Ilučeno.
ITudi pri nas ni bilo nič boljše — saj ve-
[vsi, kako je bilo. Tako stanje pa mora
■no voditi celokupnost v propast.
ITo je uvidel tudi naš modri vladar in je z
finim korakom 6. januarja napravil te-
liemu stanju konec. Drugače tudi biti ni
■lo.
Že več ko 80 let..

izkušene , gospodinje za pranje , najrajši čisto milo „Jelen". Štirje rodovis ga zdaj že poznajo
rnj r>
ovo
b.ha A
o. ..'v nt
nro
MI LOJ E LEN"
— ono je vedno enako dobro
M
Razmeroma kratka doba po 6, januarju pa je znatno pripomogla do političnega iztre-znenja, V tej dobi so imele vse »stranke« priložnost in časa dovolj premišljevati, da ni »stranka« še vse in da »stranka« še ni kakšen vsega mogočni Bog, ampak da stoji visoko nad vsako stranko korist celokupnosti in ko-korist države, kateri mora vsaka, pa še tako zagrizena in bojevita »stranka« svoje male strankarske želje podrediti.
To je veliki nauk, ki nam ga daje najnovejša doba naše zgodovine. Ali ga bodo ljudje razumeli? Ali ga bodo ljudje hoteli razumeti?
Mi smo dostikrat pisali o potrebi politične šole in politične izobrazbe pri nas. Ali smo imeli prav ali ne?
p ki f*i u « au
Sejmi:
13.	septembra: Dobova.
14.	septembra: Loka pri Zidanem mostu, Šmarje pri Celju, Črenšovci, Št. Vid pri Stični, Loški potok, Gradac, Žužemberk, Tre-beljevo, Vinica, Petrovče, Rogatec, Vitanje, Mane.
15.	septembra: Šmartno pri Lit., Banja Loka, Št. Janž, Zdole.
16.	septembra,: Rakek, Doberniče, Sv. Lenart nad Laškim.
17.	septembra: St. Lambert, Podvelb, Škocjan Dobrnav Kapele, Ljutomer.
18.	septembra: Boštanj.
19.	septembra: Mokronog. .„„.i„
Važna izjava mini~ siva cfz?. Kvamavja
Beograjska »Politika« od 5. septembra prinaša zanimivo in važno izjavo ministra g. dr. Alberta Kramerja, v kateri pravi med drugim, da se bodo še tekom tega leta izvršile volitve v novi parlament in da se bo istočasno izvedla tudi organizacija občinskih in bano-vinskih samouprav v smislu nove ustave.
O novi vsedržavni stranki je rekel g. minister, da se potreba takšne velike politične organizacije čuti toliko bolj, ker je narod prepričan, da se ne sme vrniti stara razcepljenost na stranke in strančice, ki bi se medsebojno pobijale. Najboljši ljudje iz nekdanjih političnih, skupin se trudijo, da bi se pozabili stari spori in da bi se na podlagi jugoslovanskega programa ustanovila velika edinstvena jugoslovanska politična organizacija, ki bi zajela od Triglava do Djevdjelije vse pozitivne sile našega naroda. Nadalje je g. minister dejal, da je potrebno, da se zbere vse, kar v Jugoslaviji misli pošteno in trezno, v veliko fronto, ki bo zajela polno silo našega naroda ' za sodelovanje z njegovim najvišjim voditeljem,1 našim kraljem.
KMETSKI LIST
............- -----.,, „„,„, ,. ................................ 1-1	1
cSečnje v gozdovih pod agrarne
refcrmc
nnA- 'liricfii r mini.....mm ■cirtm tt
Odkritje spomenika kralju Petru Osvoboditelju v Ljubljani
V nedeljo, dne 6. septembra so odkrili v Ljubljani spomenik kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju naše ujedinjene domovine na zelo slovesen način. Tega dne se je zbralo v Ljubljani na tisoče kmečkega ljudstva, zastopanega po svojih organizacijah — Sokol, gasilci, pevska društva itd., — da dostojno proslavi ta zgodovinski dan.
Sprva je izgledalo, da bo deževno vreme kazilo veliko slavnost. Obrnilo pa se je kmalu na bolje, in spomenik so odkrili ob najlepšem solncu v navzočnosti zastopnikov javnih oblasti in tisočev in tisočev ljudstva.
Višek slovesnosti pa je tvoril veličasten sprevod po Ljubljani, ki se ga je udeležilo nad 80.000 ljudi.
Slovesnost je pokazala jasno in določno, da je naše ljudstvo res od srca in iskreno udano državi in svoji vladarski rodovini.
Ban dr. Drago Marušič za našega kmeta.
Da bi olajšal težka javna bremena slovenskemu kmetskemu ljudstvu, ki ga tare obupna gospodarska kriza, pomanjkanje denarja in brezcenje njegovih pridelkov, je ban g. dr. Drago Marušič koncem avgusta t. 1. izdal odlok, s katerim ukinja banovinsko davščino od hiš, oproščenih državnega neposrednega davka (po čl. 32., točki 15. zakona o neposrednih davkih). Ta davščina, ki je bila določena v višini 10 Din od hiš z enim stanovanjskim delom, 15 Din z dvema stan. deloma, 30 Din s tremi stan. deli itd., je zadela zgradbe, ki služijo izključno poljedelcem in njih delavcem za prebivanje po vaseh, selskih občinah in zunaj okoliša mest, trgov in zdravilišč. Ta davščina se po novem odloku ne bo pobirala, v kolikor pa je že plačana, jo bo banska uprava povrnila.
Z istim odlokom je g. ban znižal delno tudi banovinsko takso na živinske potne liste, in sicer za vsako veliko žival od 6 na 3 Din; za drobnico ostane taksa v višini 3 Din nespremenjena, toda z olajšavo, da se sme na en živinski potni list vpisati poljubno število drobnice. Ta olajšava velja od 1. septembra 1931 dalje.
Pri zapeki, krvnem prenapolnjen ju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz-Josefova«- grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. — Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz-Joselo-vo«-vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz-Josefova«-voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Zveza slov. agr. interesentov in več paš. in gozdnih zadrug se je pritožilo na kr. bansko upravo proti sečnjam, ki jih vrše veleposestniki v gozdovih, za katere so v smislu zakona o likvidaciji agrarne reforme zadruge zaprosile. Na te pritožbe nam je kr. banska uprava poslala sledeči odgovor:
»Zvezi slovenskih agrarnih interesentov
v Ljubljani.
Na tainošnje opozorilo z dne 5. avgusta 1931., da prihajajo od pašniških in gozdnih zadrug sporočila, da so pričeli veleposestniki, ki imajo nad 100 ha gozda le te na veliko izsekavati, je podal šumarski odsek kraljevske banske uprave k stvari svoje pojasnilo, v katerem pravi:
»Doslej so sekali veleposestniki svoj vsakoletni etat po oblastnem odobrenem gospodarskem načrtu, koder gospodarskega načrta niso imeli, se je etat provizorno — oblastveno — določil. Naravno je, da imajo veleposestniki z veliko površino gozda in z dobro obrastjo, velik etat, vkljub temu, da je etat izračunjen na temelju trajnega gozdnega gospodarstva.«
Sečnje, ki se vrše v okviru odobrenih načrtov, se ne more obustaviti. Šele tedaj, ko bodo gozdovi na temelju zakona o likvidaciji agrarne reforme prešli definitivno na nove pridobiteljo, bo prenehala pravica veleposestnikov do razpolaganja s temi gozdovi. Jasno pa je, da so etatne sečnje potrebne za vzdrževanje obratovanja, za plačilo davkov, osobja, delavcev, voznikov itd.
Uradne preiskave po pristojnih sreskih na-čelstvih so pokazale, da gre pri veleposestvu
Auersperg Kari iz Kočevja in Soteske kakor tudi pri veleposestvu Turjak, za redne etatne sečnje.
Sresko načelstvo Novo mesto poroča na pritožbo pašniške in gozdne zadruge iz Toplic: »Zadeva se tiče sečnje v odd. 21 a revir Soteska, kjer je predvidena po odobreni gospodarski osnovi iz leta 1931. svetlobna sečnja (deloma prebiralno, deloma oplodno). Dotični oddelek odn. pododdelek obsega površino 22-25 ha, za posek pride v poštev ploskev — v tekočem deceniju — 10-25 ha. Predvidena sečna masa 4000 plm3 trdega in 300 plm3 mehkega lesa. — Les seka in prevzame Fa. Javornik, ki ima v najemu grajščinsko žago v Soteski temeljem dolgoročne pogodbe iz leta 1927., v kateri je za-popaden tudi cit. oddelek. Delavci so vsi od tvrdke Javornik in ne grajščinski. Fa. Javornik seka po pogodbi tudi v revirju Podstenice. Vse sečnje so redni letni poseki, izven načrta se ne vrši nikaka sečnja.«
Tudi sresko načelstvo Ljubljana-okolica poroča, da se vrše na veleposestvu Turjak le redne sečnje.
Ker pa so ponekod mogoče izjeme, je po šumarskem odseku izdana okrožnica na vsa sre-ska načelstva, da se izvenetatne ali neodobrene sečnje zabranijo na vseh veleposestvih, ki spadajo pod agrarno reformo.
Po odredbi bana: šef odseka za agrarno-pravne posle: Dr. Šapla.
Zveza slovenskih agrarnih interesentov
priredi predavanja v nedeljo 13. sept. na Igu in pri Sv. Ani nad Trži čem.
V	nedeljo dne 20. t. m. v Dolnji Lendavi.
V	nedeljo, dne 27. t. m. v Slov. Konjicah in Vitanju.
V	nedeljo, dne 4. oktobra v Sv. Petru na Medvedovem selu.
Zaupniki Zveze in pašniške in gozdne zadruge naj obveste svoje člane o predavanjih, ki bodo za vse agrarne interesente od velike važnosti.
Zastopnik vlade in oblasti pri svečanosti
Minister za gradbe dr. Albert Kramer, minister Ivan Pucelj, ban dr. Marušič, divizijski general Ilid in župan dr. Puc
MA|STAISE|SA SLOVENSKA 11 JUGOSLOVANSKA HRANILNICA
Že nad 110 let posluje v Ljubljani, v Knalljevi ulici 9, z najlepšim uspehom hranilnica, ki ste jo prej poznali pod imenom KRANJSKA HRANILNICA, ki se pa od spomladi imenuje
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE
To je danes najvarnejša hranilnica v Ljubljani, ker jamči za njo Dravska banovina, t. j. cela Slovenija, z vsem premoženjem in davčno močjo.
Vloge obrestuje po najvišji obrestni meri in daje posojila pod najugodnejšimi pogoji.
Kdor hoče biti dobro in solidno postrežen, se bo obrnil v vseh denarnih zadevah na Hranilnico Dravske banovine v Ljubljani in to lahko tudi kar po pošti ali pa osebno.
Pc svetu
Največja gospodarska in politična sila na svetu je dandanes
FRANCOSKO ZLATO,
ki je nabrano v »Francoski banki« (»Banque de France«). V tem velikem denarnem državnem zavodu je nakopičeno danes toliko zlatega denarja, da se mora Franciji pokoriti ves svet v gospodarskem in političnem oziru in brez privoljenja francoske vlade danes nobena od gospodarsko izčrpanih evropskih držav ne dobi niti vinarja posojila. To dejstvo je morala priznati celo Anglija, ki brez Francozov ne bi bila dobila velikega posojila, da ne govorimo o Nemčiji, ki se je morala Franciji brezpogojno ukloniti glede njenih zahtev o ureditvi nemškega gospodarstva. Prav tako se je zgodilo tudi z Ogrsko, ki je morala popolnoma izpremeniti svoj vnanje-politični pravec, če je hotela dobiti posojilo. O francoskem zlatu piše danes ves svet, vsi pa soglasno ugotavljajo, da se je nabralo toliko denarja v Franciji le vsled skrajne varčnosti in velike pridnosti francoskega naroda.
V ŽENEVI
zboruje zopet Društvo narodov. Najvažnejši pojav na tem zasedanju je nastop ruskega zastopnika Litvinova, ki zahteva za Rusijo popolno gospodarsko svobodo, to je, da naj vse države dovolijo uvoz ruskega blaga. Ta velevažna razprava še ni končana, ker se vse države dobro zavedajo silne moči neomejene ruske konkurence.
V sosedni
AVSTRIJI
se pripravljajo na nove volitve za predsednika avstrijske republike. V boju si bodo stali nasproti krščanski socialisti in socialni demokrati. Računajo i splošno z-'zmago krščanskih socialistov, toda presenečenja niso izključena, ker sta obe stranki približno enako močni.
Važen dogodek je tudi razsodba
HAAŠKEGA RAZSODIŠČA
glede carinske zveze med Avstrijo in Nemčijo. O tej nameri obeh držav smo že poročali in smo povedali, da so se tej poskušani zvezi vse zapadno-evropske države s svojimi zaveznicami vred uprle. Zaradi tega odpora je prišla stvar pred mednarodno razsodišče v 'Haagu, ki je imelo nalogo razsoditi, ali se strinja nameravana zveza z mirovnimi pogodbami ali ne. Te dni je padla odločitev, da nameravana zveza nasprotuje duhu mirovnih pogodb in zato zaenkrat carinske zveze med Avstrijo in Nemčijo ne bo in vsled tega tudi še ne bo tako kmalu prišlo do politične zveze. Tudi v tem pogledu je prišla do veljave francoska politika in silna moč francoskega zlata.
Tedenski koledar.
13.	septembra, nedelja: Franc. Kal.
14.	septembra, ponedeljek: Posv. sv. Kr.
15.	septembra,	torek: Nikodem.
16.	septembra, sreda: Ljudmila.
17.	septembra, četrtek: Hildegarda.
18.	septembra,	petek: Jož. Kap.
19.	septembra, sobota: Januarij.
Valute. Dati moramo 1 nemško marko 1 švicarski frank 1 avstrijski šiling 1 angleški funt 1 ameriški dolar 1 francoski frank 1 češkoslovaško krono 1 italijansko liro
za:
Din	——
Din	1104
Din	797
Din	274'90
Din	5650
Din	222
Din	1'68
Din	297
Kdor pridobi našemu listu na leto le enega novega naročnika, je že veliko storil za kmetski pokret.
Ako ste prejeli od uprave kmetskega lista opomin, za poravnavo naročnine, Vas prosimo, tudi tem potom, da ne odlašate s plačilom.
iDopbi
g———j——mm
Žalec v Savinjski dolini, 3. septembra. Živahno nakupovanje hmelja po cenah od 8 do 11 Din za 1 kg. 50% letine prodanih. Društveni odbor.
Konjice. Čebelarska podružnica za konjiški srez je priredila v torek, dne 8. sept. t. 1. (praznik) g pricetkom ob 8. uri pri čebelnjaku g. nadz. proge R. Bajca na žel. postaji v Slov. Konjicah poučni tečaj, ki ga je vodil priznani strokovnjak č. g. župnik v p. H. Peter-nel.
Vojnik. Žrebanje velike efektne loterije se bo nepreklicno vršilo dne 8. dec. 1930; preložiti se je pa moralo radi nepredvidenih ovir. Zahvaljuje se odbor kmet. podružnice vsem razpečevalcem naših srečk in prosi, da vsak, ki prejme naše srečke, razproda iste čimprej, ker se sicer nakopiči zelo veliko pošte na zadnje dni. Dobitki so vredni nad 40.000 Din, zato bo marsikdo deležen skoro zastonj delitve krasnih in koristnih dobitkov. Nakup srečk najtopleje priporočamo.
Orla vas. Tukajšnje društvo kmetskih fantov in deklet »Zimzelen« priredi v nedeljo dne 13. septembra t. 1. veliko tekmo koscev na travniku g. Kapus-a v Št. Rupertu, tik državne ceste (pri Petku). Pričetek Ob 3. uri pop. Spored: 1. tekma, 2. nastop grab-ljic; 3. govori; 4. razdelitev nagrad; 5. prosta zabava.
Kosci in grabljice se bodo zbirali pred društvenim lokalom v Orlovi vasi, odkoder se skupno podajo z godbo na čelu na tekmovalni prostor. Za tekmo vlada veliko zanimanje v celi okolici, kajti po predpripravah sodeč se obeta, da bo ta naša domača prireditev izredno zanimiva.
Gorenjci — dolenjcem! in ostalim vinogradnikom. Splošna gospodarska kriza nas poganja čedalje v obupnejše stanje. Vse kaže, da si bomo morali sami utirati pot k izboljšanju. Vi ne morete vnovčiti svojega z velikim trudom in srečo pridelanega trsnega pridelka, — da pridete do sredstev, s katerimi bi nabavili najnujnejše življenjske potrebščine, — mi pa se nahajamo v enakem položaju glede poljskih pridelkov, kakor: krompirja, fižola, zelja itd. katerih pridelkov pa — vsled hude, ali vsaj večje suše v tamošnjih pokrajinah primanjkuje. Ali ni nujna potreba, da ne čakamo dragih posredovalcev, toraj da v prvi vrsti skušamo sami sebi pomagati potom samopomoči? Vam primanjkuje živeža, kateri nam ostaja, mi pa moramo za dninarje in posle — ako jih hočemo zadovoljit ter s tem držati na kmetijah — izredno drago plačevati razne pijače. Pomagati si ne moremo niti s sadjem kajti ta pridelek nam je že skozi več let odpadel. Mar zato postanimo sami sebi najboljši in najzanesljivejši odjemalci! Zato Vas tem potom pozivamo: Ponudite nam stanovski tovariši svoje pridelke in mi smo Vam radevolje na razpolago z našimi. — S tov. pozdravi: Kmetijsko - gospodarska zadruga v Medvodah (Slovenija).
Tečaj za konserviranje sadja in zelenjave se vrši dne 18. in 19. septembra 1.1. na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je brezplačen in traja dnevno od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Za hrano in stanovanje morajo skrbeti udeleženke same. Udeležbo je javiti z dopisnico najkesneje do 16. septembra t. 1. ravnateljstvu šole.
Perite vse Vaše fine stvari v blagi peni
KI VARUJE BARVO IN TKANINE
lxj 6
Ofoptcč
Minister Pueelj prisegel. Minister Ivan Pucelj je zaradi bolezni prispel šele v ponedeljek v Beograd, kjer je položil prisego v roke ministrskega predsednika.
Zveza mest in trgov Dravske banovine je imela v ponedeljek v Ljubljani svoj prvi kongres.
Skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda
se vrši dne 13. septembra t. 1. v Laškem. Udeleženci imajo po železnici polovično vožnjo.
Zakon o volilnih imenikih. V ponedeljek 7. t. m. je Nj. Vel. kralj podpisal zakon o volilnih imenikih za volitve poslancev v narodno skupščino. Volilni imeniki morajo biti v 10 dneh gotovi.
Znižanje državnih izdatkov v Jugoslaviji. Poseben odbor ministrov je izdelal načrt, po katerem se ibodo v letošnjem državnem proračunu znižali izdatki za Din 714,863.000. Poleg tega je tudi sklenjeno, da se izpraznjena uradniška mesta v tem proračunskem letu ne bodo izpopolnila. Podobni ukrepi se bodo storili tudi v samoupravnih proračunih.
Finančno ministrstvo je odobrilo načrte za zgradbo carinarnice v Mariboru. Proračun za zgradbe znaša blizu 20,000.000 Din.
Ribarskemu izvedencu pri Dravski banovini g. Slavku Plemlju je banska uprava odpovedala službo.
Bogat na izumih. Strokovni učitelj na zagrebški obrtni šoli g. Fran Suhadolnik je razstavil na zagrebškem velesejmu 234 izumov raznih tehničnih instrumentov. Nekaj od teh izumov je zelo važnih in je dobil za nje izumitelj splošno priznanje tudi v inozemstvu.
Dunavska banovina je sestavila na podlagi zakona o zavarovanju proti toči uredbo o obveznem zavarovanju posevkov in plodov proti toči. To uredbo je dunavska banovina predložila ministrstvu pravde v proučitev in potrditev. Čim bo uredba potrjena, bo stopila v veljavo. Dunavska banovina bo torej prva uvedla obvezno zavarovanje proti toči.
Španski razkralj Alfonz je prišel na Češko in se nastanil v nekem zdravilišču.
Predsednik jugoslovanske vlade general Peter Živkovič.
Otvoritev letošnjega jesenskega zasedanja Društva narodov. 64. zasedanje Društva narodov se je pričelo 1. septembra. Zasedanju predseduje španski minister za zunanje zadeve Lerroux. Na sliki vidimo na sredi ob mizi španskega ministra za zunanje zadeve Ler-roux-a, na njegovi desnici glavnega tajnika D. n. Drummonda, poleg njega pa angleškega zastopnika lorda Ce-cila, španskega zastopnika in poljskega ministra za zun. zadeve Zaleskega. Na levici Lerroux-ovi pa vidimo zastopnika Francije Massigli-ja, italijanskega ministra za zun. zadeve Grandi-ja in nemškega ministra za zun. zadeve dr. Cur-tius-a.
Mednarodno zborovanje cerkva v Cambrid-ge-u. Svetovna zveza za mednarodno sodelovanje cerkva zboruje te dni v Cambridge-u v Angliji. Na dnevnem redu so priprave za razorožitveno konferenco. Na sliki vidimo: škofa Nidarios-a (Švedska), pastorja Klave-ness-a (Norveška), dr. Scavro (Albanija),Norton Hove-a (Anglija), nadškofa iz Albanije, nadškofa Štefana (Bolgarija), škofa Ireneja (Jugoslavija), profesorja Dibelis-a (Nemčija) in pastorja Bojebas-a (Litovska).
Litvinov v Berlinu. Od
leve na desno: nemški poslanik v Moskvi von Dircksen, ruski komisar za vnanje zadeve Litvinov in njegova soproga ob prihoda na kolodvoru v Berlinu.
(Slika na levi.)
Novo vodno letalo tvor-»ice Dornier. V Fried-richshafenu preskušajo novo vodno letalo, ki so ga pravkar izgotovili. Letalo je namenjeno za prekooceanski potniški promet. Letalo dosega hitrost 185 kilometrov na uro.
Ameriška obramba proti letalcem. — V
ospredju vidimo voz z občutljivimi aparati za poslušanje, zadaj pa je velik žaromet, ki osvetljuje letalo, čim ugoto-ve, kje se letalo približno nahaja. (Slika spodaj levo.)
Pouk v letalstvu na japonskih šolah. Japonski zavod za letalstvo na vseučilišču v Tokiu je organiziral posebne
Rodovitna brajda. Vinogradnik Ante Elzan t otoka Visa ima pred svojo hišo vsajeno |>rajdo, katera je letos obrodila več kot sto-leren sad. Na eni sami veji je naštel Elzan lič manj kot 230 grozdov, ki tehtajo nad 79 Kilogramov. Na drugih vejah ima trta še nad sto grozdov.
Žrtve strele. V Št. Rupertu na Dolenjskem je udarila strela v kozolec, pod katerim je vedrilo več ljudi. Strela je ubila kmeta Jakliča in Florijančiča ter Florijančičevega osemletnega sina Stanka.
Suša, kakršne ne pomnijo celi rodovi vlada v kraju Lonca v južni Španiji. Že se-iem let ni deževalo, vsled česar so se posušile vse reke in prekopi. 25.000 prizadetih družin je prosilo vlado, da jih preseli v druge kraje.
Tri delavske domove bodo v prihodnjih letih zgradili v Sloveniji in sicer v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti. Delavski domovi bodo služili preskrbi brezposelnih in onemoglih delavcev.
Ogromno globo sta morala plačati dva abrikanta alkohola v Vel. Varadinu, ker sta skozi celo leto proizvajala alkohol ne da bi plačala trošarino. Sodišče ju je kaznovalo na J. milijardo in 270 milijonov lejev.
Svinja poškodovala otroka. V hišo kmeta Marka Biloglava v Zemimiku v Severni Dalmaciji je prišla svinja in odgrizla par tednov staremu otroku, ki je ležal v zibelki, obe roki. Svinja bi požrla celega otroka, da jo ni slučajno mati prepodila in otroka iztrgala. Otroka so oddali v Jjolnico in bo morda ostalo pri življenju. Otrok bo pa vendarle za celo življenje nesrečen.
Nova prekomorska letala. Na Angleškem in v Ameriki grade ogromna prekomorska letala, ki bodo po jakosti motorjev in obsežnosti kril še večja kot je nemško letalo »Do X«.
Manjšinski kongres evropskih narodov se je vršil te dni v Ženevi. Na kongresu je bilo zastopanih 40 narodnih manjšin iz 14 flržav. Kongres je ugotovil, da je nemogoče pričeti z resno razorožitvijo, dokler ne urede in rešijo države vprašanja svojih narodnih manjšin. Kongresu je predsedoval Slovenec Iz Italije g. dr. Vilfan.
Strupeni plini so zadušili v novoizkopa-nem vodnjaku kmeta Andreja čoviča iz Di-woša pri Mitrovici. čovič je kopal pred svojo ihišo vodnjak in ko so ga delavci v precejšnjo globočino spustili po vrvi, so naenkrat zaslišali klice na pomoč. Ker ni bilo nobenega •odgovora na njihova vprašanja, se je spustil jfsden od delavcev v vodnjak, ki je našel kme-iiia že mrtvega. Po preiskavi so dognali, da so u-rmeta zadušili strupeni plini, ki so uhajali j z zemlje.
Rekord v samomorih je dosegla Budim-icoešta v noči od 1. na 2. septembra. Samomor • izvršilo 12 oseb.
Ogromno notranje posojilo so razpisale i meriške združene države. Posojilo znaša 62 milijard dinarjev. Obrestovalo se bo po 3% \ vrnilo v 20 do 24 letih.
Revščina na Kitajskem. Vsled strašne po-> odnji, ki je popolnoma uničila nekatere prosince Kitajske, je zavladala silna revščina in "»bubožanje kitajskega ljudstva. Po vladnih oodatkih je skoro 200 milijonov ljudi brez oosla, to je približno polovica kitajskega prebivalstva.
iko ste prejeli od uprave kmet-\kega lista opomin, za poravna-H) naročnine, Vas prosimo, tudi em potom, da ne odlašate spla-čilom.
Scs&odavsivo
K problemu vinske krize.
Da pokaže, v kaki stiski je danes naš vinogradnik, je Vinarska podružnica v Ljutomeru ugotovila troške za obdelovanje vinograda v izmeri 3 oralov z eno viničarijo. Ta proračun, ki velja za Ljutomerske gorice, je pregledal in odobril sreski kmet. referent g. Jakob Žnidarič.
Investirani kapital za vinograd omenjene mere znaša 60.000'— Din.
Din
Obresti od glavnice a 4% 2.400'— Rez 20 delavcev a Din 10'— 200'— Gnoj nositi (40) del. a Din 10 400'—
I.	kop 90 del. a Din 15	1.350'—
II.	kop 60 del. a Din 15	900'— Vezanje šparonov in stavlja-
nje kolja 10 del. a Din 10 100'— Pletev 30 del. a Din 10	300'—
Vez 45 del. a Din 10	450'—
Škropljenje I., II., III., IV. 33 škropi jarjev a Din 15	495'—
33 nosačev a Din 12	396'—
Žvepljanje 6 del. a Din 15	90'—
III.	kop 60 del. a 10	600'— Stavljenje kolja do trgatve 4
del. a Din 10	40'—
Trgači 48 del. a Din 10'— 480'— Prešari 12 del. a Din 20	240—
Hlevski gnoj na 1 oral 30 m3 z
vožnjo vred a Din 100 3.000'— Kolje 1500 kom. a Din 1 1.500'— Galica 150 kg a Din 7	1.050'—
Žveplo 50 kg š Din 4'50	225'—
Rafija 10 kg a Din 20	200'—
Apno 100 kg a Din 0'42	42'—
Razne vožnje	150—
Obraba inventarja	600'—
Davek z dokladami	400'—
Vzdrževanje poslopja	600'—
Zavarovalnina	120'—
Nadzorstvo odn. oskrbovanje vinograda	2.400'—
Obnova v teku 30 let
Din 60'000'—, letno	2.000'—
Skupaj 20.728'—
Na treh oralih vinograda pridelamo 30 hI mošta, ali 3000 litrov, torej bi morali prodati najmanj po Din 7'—, ako bi hoteli imeti povrnjene vsaj izdatke, dočim o kakem dobičku niti ni govora.
Iz gori navedenega proračuna je razvidno v kako skrajno obupnem položaju se nahajajo naši vinogradniki. Nujno potrebno so zato vse mere, da se trošarina na vino odpravi, ali vsaj zniža — znašati bi smela z dokladami vred ne več ko 60 par od litra. Vinogradniki apelirajo na javnost da jih podpre v njihovi borbi za obstanek gospodarske panoge, ki daje zaslužka tisočim in tisočim rodbinam naše banovine, ki bi ob propadu vinarstva o-stale brez kruha.
Važno opozorilo za mlinarje. Uradno poročajo: Privilegirana delniška družba za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije opozarja vse mline, ki se dozdaj niso pri-: javili privilegirani družbi, in to so vsi mlini v vsej državi razen mlinov v Banatu in Bački, da se morajo takoj prijaviti družbi z izjavo, ali hočejo pridržati trgovsko mletev ali mle-tev na merico (ušur). ker eden in isti mlin ne sme mleti na oba načina. Vsi trgovski mlini morajo kupovati pšenico od privilegirane družbe za izvoz deželnih pridelkov. Ukinjena je omejitev za mletev sremske in banatske pšenice ter se more mleti v neomejenih količinah. Isto tako morajo kupovati vsi mlini plombe pri omenjeni družbi ter voditi o njih knjigovodstvo kakor tudi o izvozu pšenice ali uvozu moke.
Kaj ustvarja moderna kemija.
Kemijo imenujejo tisto znanost, ki preiskuje, iz katerih prvin je vsak predmet ali vsaka snov sestavljena, potem pa poskuša tudi sama dognati način, kako se da sestavljati umetno-razne snovi iz različnih prvin.
Največji kemik je seveda narava, zlasti živali. Koruza raste na polju, s koruzo pa krmimo prašiče, da se zrede. Živalsko telo pretvarja »kemično« zavžito koruzo v mast, ki jo neobhodno potrebuje vsak človek ki dela. _
Kemik pa poskuša posnemati naravo in sam napravi mast brez posredovanja živalskega telesa.
Najprej so se kemiki lotili pridobivanja neorganskih snovi na umeten način. Mi vsi vemo, kako velikega pomena sta za moderno kmetijstvo soliter in dušik. Največ naravnega solitra je v južni Ameriki v državi Čile. Tiste ogromne zaloge pa bodo enkrat pošle in zato so morali začeti kemiki resno misliti na to, kako bi mogli pridobivat dušik z zraka, čegar sestavni del je ta plin. Študirali so dolgo, toda šele med vojno, ko je bila Nemčija zaprta od vseh strani, se je nemškim kemikom posrečilo pridobivanje dušika iz zraka na umeten način.
Kemija pa se je lotila tudi gradbenega materijala. Najstarejši umetni »kamen« je ope ka. Moderno stavbarstvo pa se je razvilo šele po tem, ko so iznašli beton, ki tudi ni nič drugega kakor »umetni kamen«. Beton pa opeke ni mogel izpodriniti, ker nima tistih malih luknjic kakor jih ima opeka. Šele v najnovejšem času se je posrečilo napraviti »penast« beton. Betonu namreč pridevajo pri mešanju neko snov, ki deluje v njem kakor kvas v kruhu, tako da postane tudi beton luknjičast (porozen), a vendar za vsako zgradbo še dovolj trden.
Mnogo so si obetali od kemije tudi draguljarji — drago kamenje je res drago in zato so poskušali že od nekdaj drago kamenje ponarejati. To pa, kar je hotela kemija, ni bilo ponarejanje draguljev (n. pr. iz stekla), ampak kemiki so šli za tem, da napravijo na umeten način pravo in pristno drago kamenje ki ima vse lastnosti naravnega kamenja. To se je kemikom tudi posrečilo in danes dobiš v trgovini prave rubine in prave akvamarine, ki so izdelani umetno, za zelo nizko ceno.
Veliko vlogo igrajo v kemiji tudi barve. Gre zlasti za plavo in za rdečo barvo. Od plave je najvažnejši »indigo«, od rdeče pa »turško rdečilo«. Obe barvi so dobivali prej iz rastlin, dandanes delajo pa obe barvi na umeten način, in sicer še mnogo lepše, solidnejše in trpežnejše kakor so »naravne« barve, pa tudi znatno cenejše.
Pa ne samo barv, tudi razne dišave zna moderna kemija ustvarjati umetno. Kafro n. pr. z njenim značilnim vonjem izdelujejo dandanes umetno; znaio r>a tudi umetno že narediti vonj kave in tudi vonj surovega masla. Za to iznajdbo se posebno zanimajo izdelovalci umetnega masla ali margarina.
Tudi razne stvari izdelujejo danes že umetno in če pojde tiko naprej, kmalu ne bo treba obdelovati nobenih njiv več in ne rediti nobenih živali. Seveda se to še ne bo zgodilo tako kmalu . . .
Kedaj bodo ljudje izumrli?
Zvezdoslovci in fiziki so že večkrat računali, kdaj bo »konec sveta«, t. j. konec naše zemlje in kdaj bo prenehalo vse življenje na zemlji. Izračunali so, da bo do »konca sveta« preteklo še mnogo tisoč let, tako da sedanji rod in še nekaj bodočih rodov lahko prav mirno spi. Zopet nov tozadevni račun pa je postavil praški profesor Grosser. Tudi ta je prišel do zaključka, da bo zemlja stala še nekaj milijonov let.
Peklenski stroj. •>.
V najnovejšem času smo mnogo brali o raznih napadih na vlake, na poslopja in pa na odlične osebe — skoro pri vseh teh napadih pa so igrali važno vlogo »peklenski stroji«.
Mnogo .ljudi misli, da so »peklenski stroji« kakšna moderna iznajdba in plod moderne tehnike. Temu pa ni tako, priprave te vrste so že dolgo znane.
že prvi nemški inžener Konrad Eichstatt je opisal tako napravo leta 1405. On je hotel votle kosti napolniti s strelivom, do kosti pa napeljati vnetljivo vrvico, ki bi vžgala smodnik po preračunanem načrtu. Tako kost bi položil v kakšno jedilnico, kjer bi bili zbrani »sovražniki«, da bi se tam razletela.
Tudi slavni italijanski slikar Leonardo da Vinci, ki ni bil samo znamenit slikar, ampak tudi velik tehnik, je izdelal velik načrt za »peklenski stroj«. Leta 1620. pa je predlagal neki »človekoljub«, da bi položili tak stroj v košaro jajc, da bi ga na ta način lahko vtihotapili tja, kjer naj bi se razletel.
Ime »peklenski stroj« so dali najprej neki ladji, ki so jo spustili proti nekemu otoku (San Molo). Ladja še je imenovala »Infernal machine« (peklenski stroj). Ta ladja je bila posnetek velikih razstreljevalnih ladij, s kakršnimi so se branili prebivalci pomorskega mesta Antwerpen proti sovražnemu napadu že leta 1586.
24. decembra leta 1800. pa so napadli s peklenskim strojem Napoleona Velikega, ko se je peljal na neki koncert.
Baron Egassi de Tosekfalfa pa je izumitelj peklenskega stroja, ki je napolnjen z razpoki j ivim živim srebrom. Takih aparatov je napravil deset, v zgodovini pa so ti aparati znani pod imenom »Ersinijeve bombe«. Te bombe je dal baron Egassi izdelati po posredovanju nekega svojega prijatelja na Angleškem v Birminghamu. Ko pa še je francoski cesar Napoleon III. — nečak Napoleona Velikega — 14. januarja leta 1858. peljal s svojo soprogo zvečer v opero, je vrgel italijanski anarhist Orsini več takih bomb pred cesarjev voz. Učinek je bil strahovit. Cesar in cesarica sta ostala sicer nepoškodovana, ubitih in težko ranjenih pa je bilo nad 200 oseb. Tudi Orsini sam je bil ranjen in policija ga je prijela še tisto noč.
Zanimivo špekulacijo s »peklenskim strojem« je hotel napraviti neki Keith. 11. decembra leta 1875 je namreč eksplodiral na neki ladji med več visoko zavarovanimi sodi neki sod, kar je mnogo ljudi ubilo. Ko so pa zadevo preiskovali so ugotovili, da je dal Keith spraviti na ladjo več sodov, ki jih je bil visoko zavaroval, češ da so polni neke dragocene snovi, v resnici pa so bili napolnjeni le s kamenjem. Med te sode pa je dal položiti enega, kjer je bil nameščen peklenski stroj. Ker pa je ta sod slučajno padel na tla, se ni razletel šele na visokem morju, ampak že v pristanišču in mož je prišel ob visoko zavarovalnino. če bi se namreč ta sod razletel šele na visokem morju, bi se bila ladja brez dvoma potopila^
Kako žive indijski hnezi ?
Mi Evropejci si predstavljamo indijske kneze ali »maharadže« navadno kot neizmerno bogate ljudi, ki trosijo denar s polnimi rokami. Prav tako si predstavlja svoje »kneze« tudi priprosto ljudstvo v Indiji in res je, da vlada večina indijskih knezov nad svojimi podaniki in podložniki še danes prav tako, kakor so vladali v srednjem veku graj-ščaki nad svojimi tlačani. Zlasti davčni pritisk je silovit, davke pa smatrajo knezi ali »maharadže« za svoj privaten denar, ki ga -9s0 ofoAS bz ouibs nj8as qi9sa od ofef[AB.xdez
bo, zlasti za ženske. Pohlevno in krotko ljud stvo je navajeno na tako življenje že cela stoletja in je zadovoljno, če vidi, kako ob slovesnih priložnostih jezdi »maharadža« na svojem z zlatom in dragimi kamni okrašenem slonu v vsem svojem sijaju.
. ^ So pa tudi med »naaharadžami« ljudje, ki so sicer čisto po evropsko izobraženi in vzgojeni, vendar pa so glede denarja in načina vladanja ohranili svoje stare indijske navade.
Časopisi poročajo, da pride v Evropo v kratkem maharadža iz mesta Haidarabad, O tem možu pravijo, da je še dosti bogatejši kakor pa sta znana ameriška milijonarja Ford ali pa Rockefeller. Ta maharadža pa ni zapravi jivec kot je bil njegov oče, po katerem, je podedoval svoje ogromno bogastvo. Samo nekovanega zlata in srebra ima ,v;svojem glavnem mestu za 700 milijonov zlatih mark vrednosti (1 marka je ,14 dinarjev), torej znesek, ki si ga mi niti prav predstavljati ne! moremo. Ko je umrl njegov oče, so »našli ,na očetovi pisalni mizi neko kristalno kepo, ki jo je rabil za obteževanje pisem. Pri natančni preiskavi pa so dognali, da je ta »kepa« ne-brušen diamant ogromne vrednosti. Ta mož je imel tudi svoj, posebni dvorni vlak, ki je čakal nanj včasih po več dni pod polno paro. Ko so ga enkrat opozorili, da čaka nanj vlak, je pa mož odgovoril: »Ali je vlak za mene tukaj ali jaz za vlak?«
Posebno radi imajo indijski: knezi avtomobile, seveda najboljšega sistema, katerih ogrodje je kovano iz masivnega srebra. Neki maharadža je imel 300 takih avtomobilov,, za vsako od svojih 300 žen po enega, r
Neki drugi maharadža je imel zopet zelo rad postelje iz najbolj dragocenih kovin, ki so veljale na tisoče funtov šterlingov (1 funt je 275 dinarjev).
So pa, kakor rečerio, med indijskimi knezi tudi zelo moderni ljudje, ki tudi kot vladarji nastopajo popolnoma moderno. Neki maharadža, sicer silno bogat mož, živi in vlada v poslopju, kakor ga ima vsak količkaj premožen človek tudi pri nas. Ta mož svojih podložnikov ne tlači, ampak se je energično lotil zniževanja davkov in je odpustil iz svoje Službe mnogo ljudi zaradi varčevanja. Svoja pisma piše sam na pisalni stroj, svoj avtomobil vozi sam in je skoro vedno na inšpekcijskih potovanjih, da se na svoje oči prepriča o stanju svoje dežele. Takih knezov je v. Indiji še več in tudi na življenju enih in drugih knezov vidimo, kako zmaguje tudi v Indiji, počasi sicer, toda sigurno, moderni duh in moderni napredek.	•
Če človek posega v naravo . . .
Narava je najboljši in najpametnejši gospodar, ki ureja vse tako, da nič ne more motiti primernega ravnotežja. Če ne bi bila na-1 rava uredila svojih sil tako, kakor jih je, tudi za nas ne bi bilo obstanka. iKier pa kaj ni prav, je navadno kriv človek, ki s svojim po-sezanjem v delovanje narave moti naravno ravnotežje.
Lep primer, kako silno škodo lahko po-, vzroči človek, če se vmešava v naravo, imamo na otoku Jamajka v zapadni Indiji. Nedo-gledno dobo je bil ta otok s svojim bogatim rastlinstvom in živalstvom pravi raj, kjer so ljudje mirno in zadovoljno,živeli, ker je narava sama skrbela za to, da so ljudje, živali in rastline mirno živeli drug poleg drugega, brez medsebojnega klanja in uničevanja. Te-, ga lepega miru pa je bilo takoj konec, čim je začela Prodirati na otok zapadno-evropska »civilizacija«.^ Tuje ladje so zanesle na otok neko žival, ki se je brezobzirno vrinila na otok med dotedanje prebivalce otoka: podgano! Mogoče je pobegnilo z, ladij spočetka le nekaj malega teh živali, bržkone zaradi prepičle hrane, ker so upale, da bodo našle
HK ,
v. novem kraju več živeža, toda to malo prvotno število se je kmalu silno razmnožilo, ker med živalimi na otoku ni bilo nobene, ki bi bila podgane preganjala. Minilo ni veliko let, in podgane so se zaredile na otoku tako, da ni bila varna pred njimi, nobena .hiša in noben skedenj več in škoda, ki so jo napravile . podgane doma in na polju, je bila ogromna..,, Ljudje sp billi že kar obupani, in niso vedeli, kako bi se rešili te, silne nadloge. Nastavljali so podganam, strup in jih lovili v pasti, a vsa je bilo zaman.
V tej stiski pa so se spomnili, da živi v vzhodni Indiji neka žival, ki preganja podgane na (življenje in smrt. Tej živali pravijo v Indiji »Mungo«. Res so pripeljali na otok Jamajko 6 »mungov«, ki so se zelo hitro razmnožili. Posledice so se kmalu pokazale: »mun-igi« so podgane tako lovili in zatirali, da kmalu ni bilo nikjer nobene podgane več! Ljudje so se_ globoko oddehnili, ko so videli, da so rešeni podgan, toda kmalu so spoznali, da jim grozi nova nevarnost. Število »mungov« je namreč silno narastlo. Ker so pa mungi prišli ob svojo hrano (ob podgane), so se lotili malih domačih živali, kokoši, rac in gosi. Lovili in zatirali so pa tudi ptiče, martinčke in žabe. Tako je prišlo počasi tako daleč, da na otoku Jamajka ne more nihče več rediti domače perutnine razen v zelo dobro zaprtih prpstorih, ker spretni in okretni mungi zlezejo skozi vsako odprtino v notranjost, Ker pa so mungi zatrli tudi skoro vse tiče, ki so največji sovražniki raznih škodljivih žuželk, ki uničujejo rastline, zato so letine na otoku Jamajka od leta do leta slabše. Vsg. sredstva pa, da bi se iznebili mungov so ostala doslej ,, brezuspešna.
Pred nekaj meseci je sovjetska vlada sklenila, da bo spustila v ruske in sibirske »stepe« (nekaj tisoč zajcev. Rusi pa utegnejo z zajci doživeti isto skušnjo kot so jo doživeli v Avstraliji. V Avstraliji so namreč 1. 1881. spustili v prostorne ravnine dva ducata zajcev, ki so se tako razmnožili, da cenijo doma njibovo j število nad 20 milijonov. Te živali onemogočajo danes v velikem delu dežele vsako poljedelstvo, ker prav vse obglodajo in uničijo. Šele v najnovejšem času so poskusili zajčjo nadlogo omejiti s tem, da so se ustanovile velike fabrike za predelavo zajčjih kož in zajčjega mesa, kar daje ljudem pobudo za uspešnejši lovna zajce. Najprej so torej hoteli naravi »pomagati« in so nalašč prinesli žival v deželo, ki je narava tjekaj ni dala, sedaj pa vidijo, kaj so naredili!
Zato pa je najbolje, da človek v dejanje in nehanje narave ne posega pregloboko, če pa se že za to odloči, mora natanko poznati vse okolnosti in vse posledice, ki iz tega poseganja v naravo nastanejo.

OSREDNJA OOSPOOJfcRtKA i ZAORUGA V LJUBLJANA,!!. KOLODVORSKA ULICA :7cr nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov.'najfinejšo. . naško in domačo moko. kupila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmetp. Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega por t l a n d-c e m e n t a

telefo«
Vsak kmet mora biti naročnik
KMETIJSKE MATICE!
Denar naložite najbolje n najvarneje pri domačem zavodu
Kmeisfci hranilni im posojilni dom
»to .-,>
Kaj nam pripovedujejo človeški obrazi?
Nihče ne živi na svetu sam, ampak mi vsi živimo v družbi drugih ljudi, na katere 4mo medsebojno navezani. Ker nas pa izkušnja uči, da je na svetu več ljudi hudobnih kakof dbbrih, in ker vemo, da nam'hudobni 'ljudje » radi škodujejo, zato »nič kaj radi ne kažemo drugim ne v besedah in še manj v dejanjih, kakšne namene imamo mi ž njimi, kajti tudi oni nam tega ne kažejo. Mi hodimo torej drug okoli drugega kakor maškare, ki skrivajo svoje prave Obraze za maskami. 'Prav tako Skušamo tudi mi prikrivati'svoje prave misli. -Mi vodimo ves svoj življenski boj pod geslom »maska proti maski«.
Kdor meče dandanes svoje karte prezgodaj na mizo in kdor prekmalu pove, kaj bi rad, tega bodo znali premeteni ljudje kaj hitro izkoristiti: Da pa se škode ubranimo, zato je pač potrebno v" medsebojnem življenju nekaj hinavščine, ki sicer ni posebno lepa lastnost, včasih pa le prav pride.
Le poglejmo si ljudi, ki se potegujejo
»II!
za kakšno službo ali pa ki vodijo kakšna pogajanja ali pa sklepajo nova znanja — prav vsi taki ljudje imajo eno samo željo, namreč to, da same ®ebe pokažejo v kar najlepši luči -in da napravijo na one druge kolikor mogoče ugoden vtis. Toda tudi oni drugi, s katerimi se pogajamo ali katere za kaj prosimo, navadno niso tako neumni, da ne bi vedeli, da so besede zato tukaj, da za njimi skrivamo svoje misli in namene! Tudi ti ljudje dobro vedo, da se skriva n. ipr. pod samozavestnim nasitopom prav dostikrat velika nesiguraost. Treba mu je le pazljivo opazovati in motriti Obraz človeka, s katerim ima opraviti, in pa opazovati njegove kretnje, pa bo kmalu vedel pri /čem je.
Največ nam povedo človeške oči in človeški pogled.
Ljudje, ki imajo daleč vsaksebi stoječe oči, so navadno skrajni sebičneži, ki gledajo 'samo sna svojo korist.i Majhne oči kažejo na vzdržnega, konservativnega in diplomatskega (zvitega) človeka. Globoko vdrte oči kažejo strast, pa tudi nezanesljivost.
Učenjak Gall je^ opazoval pri dijakih, da 1
^m^mmmmmr-	i
— -_9
se dijaki velikih, svetlih oči zelo lahko uče tujih jezikov, oni z malimi očmi pa ne. Len pogled kaže na telesno utrujenost ali pa na duševno lenobo. Oči, ki nemirno švigajo sem-tertja, značijo #ftztresenost. Tak človek se nikdar ne more zatopiti v eno samo misel.
Poznamo sicer mojstre hinavščine, ki imajo vsako gubo svojega obraza popolnoma v svoji oblast, tako da človek težko spozna, kaj se godi v njihovi notranjosti, vendar pa imajo tudi taki ljudje trenotke, da odvržejo svojo masko in se pokažejo v svoji pravi po-uobi. To se zgodi posebno rado v jezi ali pa v pijanosti. Takih naglih izprememb pa se navadno niti sami ne zavedajo in zato je zelo važno vedeti, kaj nekateri taki nenavadni znaki na obrazu pomenijo«
Je pa tudi dosti drugin telesnih kretenj, ki razodevajo notranjost človeka in njegovo naravo. Le opazujte, kako nekateri ljudje , mencajo z nogami, če jim kaj ni prav, ali pa kako bobnajo s prsti po mizi. Vsi taki gibi imajo svoj izvor v živčevju in če kdo v po- , govoru kaže take znake, takrat je treba biti previden in oprezen.
regisdrovana zadruga z neomejen« zavezo
Hranilnica in i posojilnica zaKandijo in okolico
Ustanovljena leia 1898	fa Kaildiji V IO S hi i hiši
" Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost, izplačuje točno -
Rentni davek plačuje sama iz svojega
-»i
|| V
PHILIPS PRldiM AHA
Samo eden edini gumb za ravnanje. Brez že tako tihega žvižgania, brez hrupa. Eden edini gumb na vsakem prejemniku 2511 ! Koliko je to stalo truda. To so najbolja delit tehnika. Najbolji rezultati preciznega dela. Naidovr-šene'ša dela iniinerske umetnosti in spretnosti. Radi tega edinega gumba so ustanovili cele delavnice, ateljeje za preizkušnje in laboratorije. Neprestano, težko delo — delo enega gumba. Ali ta edini gumb predstavlja ogromni napredek na polju radiotehnike.
Philips-ov prt emnik 2511 i enim gumbom za ravnanje)
Prodaja na ugodne mesečne obroke Pogoje, kataloge in cenike brezplačno Generalno zastopstvo:
trgovina radio-aparatov gramo-CA Ionov, koles, šivalnih strojev itd.
LJubljana, Masarykova cesta »t. 12
(nasproti kolodvori palača Vzajemne zavarovalnice)
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob smrti naše mame, stare mame, gospe
Terezije Aiman,
se tem potoni vsem prisrčno zahvaljujemo, zlasti smo dolžni zahvale vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnico v tako lepem številu spremili k večnemu počitku. Posebno naj velja zahvala čč. duhovščini, učiteljstvu, požarni brambi, predstojniku sodišča g. dr. Stularju, srez. kmet. ref. g. inž. Rataju, ravnatelju tov. verig g. inž. Hinku, ki so s svojo prisotnostjo izkazali zadnjo čast na njeni zadnji poti.
Vsem in vsakomur Bog plačaj! Hrašče pri Lescah, 4. septembra 1931.
Žalujoči ostali.
Učenca
za strojarsko obrt z vso oskrbo v hiši sprejmem takoj. — Fr. Babnlk, Vernek štev. 7, p. Kresnice.
Oblastveno koncesi-jonirana
šoferska šola
GOJKO PIPE1BACHER
Ljubljana, Gosposvet-ska cesta št. 12
Zahtevajte Informacije
za prodajo šivalnih strojev, separatorjev,
koles, gramofonov, elektrotehničnih predmetov i. t. d. pod zelo ugodnimi pogoji sprejmemo. »CENTRA" trgovina šivalnih strojev i. t. d.
Ljubljana, Poštni predal 248.
Jesensko gnojenje ~ dvojno gnojenje?
Travnike, sadonosnike, vinograde in njive, na katerih sejemo ozimine, moramo gnojiti v jeseni. Uspeh jesenskega gnojenja v primeri s spomladanskim — dvakratno.
ftlilvofoskal^llMAse
vsestransko gnojilo z dušikom, loslorjem, kalijem in apnom, uporabljeno v jeseni, daje pri vseh gospodarskih kulturah dobre pridelke in zboljša kakovost.
žtpneni dušik
raztrošen v jeseni na travnike, povzroča zgodnjo košnjo in obilo dobrega sena.
Naročila sprejemajo zadruge, kmetijske podružnice
»EKONOM" v Ljubljani,
kakor tudi Tvornica za dušik d. d. Ruše
Laneno olje ™
Firnež rXe Gmajlne in ^Tn ostale lake Cljmate barve pri £anene tropine
EDIC-ZANKL
Opeko strešnike
vseh vrst, m zidavo Mi, is znanih karlovsklh opekarn
„1L OVAC"
dobavlja franko vsaka pasta}« po konk*rwčnih cenah saasa
O. z o. z. Tovarne olja.firneža, laka in barv
LJUBLJANA - MEDVODE - DOMŽALE
Podružnica: Maribor, Novi Sad Lastnik: Franio Medk
m
GENERALNO ZASTOPSTVO ZA DRAVSKO BANOVINO
»EKONOM*, LJUBI M
500 dinarjev
zgovornim osebam z številnimi poznanstvi. Perssons - Ljubliana, Poštni predal 307. —
Znamko za odgovor.
E. MikuS
Ljubljana, Mestni trg 15
Ustanovljeno 1839
Polnomastni, potmastni in trapistovski
ima stalno v zalogi po zelo ugodnih cenah
UUBUflii*
Kolodvorska ulica 7
EKONOM
Najboljši trdi in mehki Lolil
in Lovaški premog
Vam nudi
Družba »ILIRIJA» Ljubliana
Dunajska cesta 46.	Telefon 28-20.
Ursdnikt Ulita Mravljo. — Isdiajftteilij: Ivaa P ■ • • 1 j. — Tlaka tlakama Merkur (predstavnik tlakam«: O. M i o h i I o k), I^aMfaa*.