CENA 100 srr / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA
ZAČETEK KOPALNE SEZONE
(Mef) Velikonočni prazniki so kot nekakšna prelomnica med turistično sezono in turistično puščavo. Po šolsko bi jim rekli testiranje pred opravljanjem mature. Če je soditi po letošnjih praznikih, potem za maturo še nismo čisto nared. Poklicni turistični delavci bodo seveda trdili drugače, saj so imeli vse zmogljivosti polne, to pa je tudi vse, kar jih zanima, kajti njim ni do tega, da bi si turisti ogledovali staro mesto in podeželje, da bi nakupovali po izolskih trgovinah in bognedaj, celo šli na kosilo v katero od nehotelsklh restavracij ali gostiln. To bi namreč pomenilo, da bo del njihove planirane porabe končal
splošna banka koper
v blagajni koga drugega, ki je prav tako prepričan, da bo lahko preživel v tej panogi gospodarstva. Zato se verjetno nihče ni posebej sekiral, če so bila za velikonočne praznike polna vsa parkirišča (koncesionarjeva in občinska), da je bila Izola dobesedno preplavljena s pločevino, da se v mestu ni dogajalo nič takega, kar bi dalo občutek turističnega kraja, da so "bili nekateri lokali na centralnih pozicijah zaprti in da obiskovalci niso imeli od kod izvedeti, kaj pomeni toliko jader na morju, kaj počne razpadajoča hiša sredi mesta in zakaj so vrata v cerkev ob mandraču tako trdno zaprta. To seveda ne
roi:
3. april 1997
more biti skrb hotelirjev, pač pa obveza mesta in občinske uprave. V občini, ki prisega na turizem kot edino rešilno bilko propadajočega gospodarstva je pač treba najprej imeti turistično politiko, potem pride na vrsto dogovarjanje o tem, kako jo izvajati. Mi zal nismo naredili niti prvega koraka. Če je imenovanje človeka, ki bo poklicno usklajeval različne zamisli izolskih turističnih subjektov res dogovorjeno, potem naj se to zgodi čimprej. Kot je videti na fotografiji, se je na velikonočno soboto tud! v izolskem mandraču že začela letošnja kopalna sezona.
ZLATARSTVO GIOIELLERIA VAGAJA	
	
	
IZOLA, LJUBLJANSKA 41 TEL. 066/ 67 040	
PTT''S NOT DEAD
PTT's NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo pisma naših bralcev, odgovore na prej objavljena pisma, reakcije na posamezne dogodke ali zgolj uredniško nenaročena mnenja bralcev o posameznih problemih v zvezi s področjem, ki ga prvotno pokriva tednik Mandrač. Dollina prispevkov je tipkana stran format A4, prispevkov ne vračamo in ne honoriramo.
PRAVNA DRŽAVA V IZOLI
Izredna seja občinskega sveta je še enkrat pokazala, da pravna država nima v Izoli kaj iskati. Odločitev vladajoče koalicije, da zamrzne referendumske pobude dokler ne uskladi statuta občine z zakonodajo to nedvomno dokazuje. Po 45. členu ustave ima vsakdo pravico do vlaganja peticij ter drugih pobud splošnega pomena kar referendumska pobuda nedvomno je. S sprejetjem sklepa o zamrznitvi pobud je občinski svet za čas, ko naj bi vskladil svoj statut z zakonodajo, dejansko preprečil ustavno pravico občanom. Usklajevanje statuta lahko traja še mesece, v tem času pa pobude ne zadržijo odločitev, zaradi katerih so bile vložene. S sprejetjem sklepa o zamrznitvi je večina v občinskem svetu potrdila, da svojega stauta nima usklajenega z zakonodajo. Tako dejansko najvišji akt občine ni zakonit, na kar so opozicijski svetniki opozarjali ob samem prejemanju stauta vendar večina temu ni želela prisluhniti.
Da argumenti v občinskem svetu ne veljajo, je bilo vidno tudi ob nadaljevanju 21. seje, saj je občinski svet sprejel odlok o ZN Kreda, kljub opozorilu, da ta odlok nima podlage v srednjeročnem planu občine Izola. Planske enote S 4/7 ne zasledimo v nobeni uradni objavi v srednjeročnih, dolgoročnih ter spremebah planov občina Izola. Nismo proti pozidavi, smatramo, pa da je potrebno spoštovati zakonitosti, katere so predpisane saj v nasprotnem primeru lahko počne kdorkoli kar se mu zahoče. Če najvišji organ občine ne spoštuje zakonitosti, kako lahko od občanov zahteva ter jih kaznuje, če le ti kršijo zakone. Kako bi bilo, če občani recimo ne bi, po istem vzorcu kot si ga privošči občinski svet na predlog občinske uprave (ta prpravlja gradiva), plačevali parkirnine, odvoz smeti, plačevali dohodnine itd.. Mislim, da bi posameznik zelo hitro "tenko piskal", če ne bi izpolnil svojih obveznosti. Pravna država mora veljati tudi za oblast in ne samo za državljane.
Glede na potek preteklih sej, mislimo, da bo občinski svet kljub temu, daje župan pismeno umaknil ZN Bencinski servis z dnevnega reda, le tega sprejel na nadaljevanju 21.seje.
Zaradi tega bomo krajani prisiljeni sprožiti ustavne spore okoli odločitev občinskega sveta ter s tem nakopati občini nepotrebne stroške. Za stroške mora prevzeti odgovornost občinska uprava, katera je pripravilja gradiva za občinski svet ter vladajoča koalicija katera ta gradiva potrdi.
Alojz Padar, Izola
KDO PODPIRA IGRALNICE?
Izola ima že kar nekaj miniigralnic, takoimenovanih "sala giochi" v katerih se zadržujejo mladi od jutra do večera. Žal gre velikokrat za tisti del mladih in otrok, ki so prepuščeni ulici in njeni vzgoji, zato ni nič čudnega, da učinek življenja z igralnico občutimo tudi sosedje in bližnje trgovine ali delavnice.
Tako je bilo tudi z miniigralnico v hodniku, ki povezuje trgovsko Ljubljansko ulico z restavracijo Parangal. Prehod je že dolgo zaprt, igralnica pa je tam do nedavnega delovala, čeprav je imela zaprt dostop do sanitarij. Sosedje smo zaradi nereda, ki so ga povzročali obiskovalci igralnice protestirali pri lastniku prostora (THP Simonov zaliv) pri Županu in inšpekcijskih službah, vendar se nihče ni zmenil za naše pripombe.
Kljub temu je najemnik pred zimo sam zaprl prostore igralnice, zdaj pa smo izvedeli, da namerava dejavnost obnoviti.
Tokrat javno sprašujemo: Kdo je tisti, ki bo odločil, kakšna dejavnost sodi v ulico, ki naj bi bila ogledalo turističnega in trgovskega mesta?
Sosedje (naslovi v uredništvu)
KRIVNOSTNI S4/7
Na občini Izola je več skrivnosti, kot dobronamernosti. Te skrivnosti niso mistično nadzemske, ampak so zelo zemeljske (ali tudi podzemeljske).
Ob naselju Jagodje naj bi se zidalo naselje Kredo. Na začetku ni bilo načelnega ugovora proti tej gradnji. Toda kmalu se je zataknilo pri navidez nepomembni stvari. Zemljišče, kjer naj bi se to naselje gradilo, je bilo v prejšnjih dokumentih označeno z Z9/1 (kar pomeni zelena površina), sedaj pa se v materialih za razpravo v občinskem svetu, označuje z S4/7 (kar pomeni stanovanjske površine). Torej, te suhoparne in na videz nepomembne številke in črke označujejo zelo pomembne stvari, tako pomembne, da jih sme spreminjati samo naj višji organ občine. Če so spremembe napravljene mimo tega organa (prej Skupščina, sedaj Svet), se sme govoriti o sumu nezakonitosti, tudi o sumu kriminala.
Nihče na občini in nihče na Zavodu za urbanizem, ki te zadeve izpeljuje, nima dokumenta, ki bi izkazoval, da je to zemljišče kdaj legalno spremenilo svojo namembnost. Najodgovornejša delavca tega Zavoda, g. Lozej in go. Purgerjeva se ob tem vprašanju pritajeno nasmihata s čimer želita prikriti zadrego in obenem hočeta povedati, kako smo nekateri svetniki neuki in nepismeni ob prebiranju uradnih aktov ter interpretirata vsebino the dokumentov z dežjem besed, da bi tako splaknila vse naše dvome. Zahtevo po dokumentu, ki bi potrjeval zakonitost spremembe pa jemljeta kot majhno oviro, ki jo z lahkoto in v dolgem skoku preskakujeta. Ob tem besedovanju ne gre spregledati neusklajenosti razlage skrivnostnega S4/7 med Zavodom za urbanizem in občinskim Odborom za okolje in prostor (med katerima je izpričana trdna vez skupnega interesa). Medtem ko Zavod zagovarja zakonitost uporabe oznake S4/7, ga Odbor označuje kot rezultat malomarnosti in pomote. Zavod ne more reči, da je bil malomaren, Odbor pa poskuša knedelj tako omehčati, da bi ga Svet karseda hitro požrl.
Na seji sveta na kateri se je tovrstno vprašanje obravnavalo, je bilo postavljeno retorično vprašanje: "Kdo in zakaj naj bi v primeru te pozidave poskušal delati nezakonitosti?" Vprašanje je belo lahko dobronamerno, lahko pa tudi prenevedljivo s poskusom zavajanja, morda pa je bilo provokativno. V vsakem primeru pa je to vprašanje zelo resno in pomembno, ne za krog svetnikov v katerem je skoraj vse znano, ampak za občane, ki mnogokrat ne vedo, kakšne igre se gremo na tem najvišjem občinskem organu, po ljudstvu demokratično izvoljenemu.
Na politični in politično - poslovni ravni (nekateri jo smatrajo tudi kot zasebno prakso) se nič ne zgodi slučajno ali pomotoma. In vse kar se dogaja na način in v konceptu S4/7 ima skrivnost nepoštene profitne igre. Tako seje zgodilo z gradnjo takoimenovane "Občinske četrti" tudi v Jagodju, tako se je zgodilo z gradnjo turističnega naselja v Simonovem zalivu, tako seje zgodilo z gradnjo marine, tako se dogaja z nameravano gradnjo turističnih apartmajev ob Tomažičevi in Morovi, tako se dogaja z nameravano gradnjo bencinske črpalke v Jagodju itd. Čeprav je vem svetnikom jasno, da je zakulisje S4/7 vsaj sumljive narave, če že ne povsem razvidna zloraba (na seji so skoraj vsi potrjevali, da stvari ne razumejo povsem) so se z večino glasov odločili in glasovali za gradnjo naselja Kredo, ne da bi dali možnost, da bi se najprej razkrila skrivnost tega pojava. (No, kdo od občanov bo rekel, daje tudi to skrivnost, pa ni!) Pri zahtevi, da se stvari najprej razjasnijo smo vztrajali predstavniki strank SKD, SDS, SLS, Zeleni in Neodvisni, kar je seveda premalo, kot je bilo vedno, da bi se zakonitost lahko zaščitila.
Skrivnost delovanja občinskih služb je zagotovljena tudi s tem, ko občinski svetniki nimamo možnosti vpogleda v uradne dokumente na občini, čeprav nam to pravico daje Zakon in tudi Poslovnik občinskega sveta. Občinske službe se sklicujejo na netočno interpretacijo, češ da Svet ni zavzel stališča do vprašanja, če je upravičen do vpogleda v dokumente. Svet je pred časom z glasovanjem zavrnil vprašljiv predlog občinske uprave, da bi svetniki ne imeli pravice vpogleda v akte. Torej je zavzel stališče. Toda v nadaljevanju razprave je vladajoči koaliciji uspelo, da se nismo dokopali niti do predloga sklepa, da se svetnikom to zakonito pravico da.
Tako se v občini Izola vzdržujejo skrivnoti kot je S4/7 in predvsem tako je možno občane z nasmehom in lepimi besedami okrog prenašati.
Frane Goljevšček
OBČINSKI SVET
KDAJ NADALJEVANJE SEJE?
Občinski svet je ponovno prekinil 21. redno sejo, ki jo je začel že pred tremi tedni, svetniki pa so se pretolkli le skozi dve vsebinski točki dnevnega reda in sicer: Zazidalni načrt Kredo ter investicije v vodooskrbo na slovenski obali.
O obeh točkah smo že poročali v prejšnji številki Mandrača, tokrat pa le nekaj več podrobnosti o planiranih investicijah v vodooskrbo in o poslovanju Rižanskega vodovoda nasploh.
Na podjetju, katerega solastnik je tudi občina Izola, računajo, da bodo v letošnjem letu zbrali blizu 2 in pol milijardi tolarjev, seveda ob predpostavki, da bi za obdobje od 1. 5. do 15.10 lahko povišali ceno vode za 30 odstotkov.
Med odhodki pa je na prvem mestu seveda dokončanje čistilne naprave v Rižani, ki bo stala polnih milijardo in tristo milijonov tolarjev, vendar bo, po besedah direktorja Lozeja, celo učinkovitejša, kot so sami pričakovali. Največ sredstev za ta namen je šlo iz mednarodnega kredita, ki pa ga bo treba zdaj vračati in prav to najbolj skrbi odgovorne v Rižanskem vodovodu, saj pravijo, da brez zamika odplačevanja, ki ga lahko doseže le država, enostavno ne bo šlo.
Pa še o investicijah v izolski občini. Prav malo jih bo, saj je začetek gradnje vodovoda za Barede zaenkrat umaknjen iz programa ze leto 1997, predvidena pa je gradnja vodovoda Kavarije. Pogoj za to gradnjo pa je predhodna izgradnja vodovoda Malija - Mala Seva - Lučan.
Seveda pa je tudi ta investicija odvisna od tega, če bo občina poravnala svoje obveznosti, to je 50% oziroma nekaj več kot 42 milijonov tolarjev.
Investicije bodo potekale pač glede na to, koliko bo denarja, čedenarja ne bo bodo investicije šle v naslednje obdobje.
Trgovikicontor Simonov zaliv Vsak dan od 7.00 do 24.00 Tol.: 646-043
TORTE PO NAROČILU
in raznovrstne sladice iz lastne slaščičarske delavnice vseh okusov in oblik za vsakršno priložnost - že za 1.800 SIT/kg. Naročite danes, prevzamete pa že naslednji dan!
Kavarna in slaščičarna Izola vabi na glasbene večere.
V
Torek-PIANO BAR
J
ŽE BLIZU 35.000 PODPISOV
* VŠlSP»	pin
L vij	i 'n i
	1 jtilMliJ 1
1	v . iH
Akcija SNS in ZLSD za zbiranje podpisov za razpis refemduma "o gozdovih" poteka zelo uspešno, organizatorji pa imajo na voljo še skoraj mesec dni in ni dvoma, da bodo v tem obdobju zbrali zahtevanih 40.000 podpisov.
Že konec prejšnjega tedna so presegli številko 31.000, zato predvidevajo, da bodo akcijo končali v nekaj dneh. Še posebej uspešna je bila zaradi odmevnega zbiranja podpisov na stojnicah pred občinskimi poslopji, ki so bile prvi dan rekordno obiskane. Tudi v Izoli je bilo tako, med prvimi pa so bili seveda člani obeh strank ZLSD, kasneje pa tudi simpatizerji in občani, ki podpirajo to akcijo. Do srede popoldne je pobudo podpisalo blizu 600 občanov.
Starostna	struktura
podpisnikov, ki so morali svojo podporo verificirati na oddelku za notranje zadeve UE Izole, je bila dokaj raznolika, med aktivisti pa je bila zelo opazna prisotnost bivše poslanke Brede Pečan.
ALI SE V IZOLI IZVAJA RASIZEM?
Živimo na prepihu, in medtem ko se je povsod po Sloveniji pričela koledarska pomlad, so se svetniki iz vrst ZLSD, ZZP, LDS in DESUS odločili "zamrzniti" ustavno zajamčeno pravico občanov (45 letne ustave) do referenduma in ljudske iniciative.
Zato občani te dni doživljamo dvoličnost obnašanja ZLSD, saj pred občinsko stavbo zbirajo podpise za podporo volivcev referenduma o gozdovih in pri tem računajo na podporo njihovih volilcev in simpatizerjev, medtem ko občanom (morebitnim simpatizerjem drugih strank) to pravico odrekajo in s pomočjo lobiranja v občinskem svetu in kolegiju župana zamrzujejo izvajanje pobude za razpis treh občinskih referendumov.
Obenem se kaže superiornost ZLSD tudi pri dodelitvi prostora poleg vhoda v občinsko stavbo za zbiranje podpore volivcev. Ko je občinski odbor SDS leta 1996 zbiral podporo volivcev za razpis referenduma glede večinskega sistema volitev v DZ, mu ni bilo dovoljeno postaviti stojnico pred občinsko stavbo, ampak le na drugi strani ceste - ob robu promenade.
Le kje je tu enakost in pravica po zakonu za vse enaka?
Ali v Izoli poleg belih, črnih in rdečih živijo tudi svetlo in temno zeleni, kjer je enim dovoljeno več, drugim pa manj?
Predsednik občinskega odbora SDS
Bojan Zadet
Prejeli smo
v
Gospod Zupan!
Razprava o zazidalnem načrtu "Kredo" se je v občinskem svetu, dne 26.03.1997, končala s sprejetjem vprašljivega odloka o gradnji tega naselja.
Med razpravo se je izkazalo, da o spremembi namembnosti tega zemljišča ni razpravljal, kot bi moral, najvišji organ občine. Prvotno se je namembnost zemljišča označevala z "Z 9/1", kar pomeni zelene površine, v gradivo za sprejem odloka pa se oznauje s "S 4/7", kar pomeni stavbna zemljišča. To spremembo sme napraviti samo občinski svet (oziroma skupščina v prejšnji organiziranosti).
Ker spremembe niso šle po tej zakoniti poti, ostaja utemeljen sum nezakonitih ravnanj in zlorabe položaja. Zato zahtevamo od Vas, da zadržite izvajanje odloka, dokler se ta vprašanja strokovno ne rešijo.
Čudi nas, da pod Odlokom ZN "KREDO" je podpisan predsednik občinskega sveta g. Davorin Adler, ne pa pristojni izvršilni organ: to ste vi - župan!
Predsednik OO SDS Izola, Bojan Zadel Predsednik OO SKD Izola, Marlon Kovačič Predsednik OO SLS Izola, Loridan Kaligarič Predsednik Zeleni Izola, Frane Goljevšček
POBUDA
KDO SE LAHKO IGRA?
Že nekajkrat smo v Mandraču brali pisma občanov, ki se jezijo na lastnike mini igralnic in na njihove obiskovalce, vsakega pa seveda vodijo svoji razlogi. Ene moti, ker se ob igralnicah pač zbirajo mladi, druge moti, ker je tam bolj hrupno kot sicer, velikokrat pa tudi bolj neurejeno kot v drugih delih mesta, nekatere moti, da so lokali odprti tudi v času pouka, spet druge moti to, da se v lokalih kadi in podobno.
Lastniki imajo seveda svoj poslovni interes in zato se s to dejavnostjo tudi ukvarjajo, zato jih gre razumeti. Ne gre pa razumeti tistih, ki bi morali skrbeti za takoimenovano "vzgojo" mladih. Nekaj jih celo sedi v občinskem svetu (vsaj pet jih je ali še opravljajo pedagoški poklic), seveda pa bi pobudo lahko dale tudi inštitucije, ki imajo to področje na skrbi. In za kakšno pobudo gre?
Gre za to, da bi v občinski odlok o redu in miru vnesli dopolnitev s katero se postavi starostna meja za obiskovalce igralnic. V nekaterih državah zahodne Evrope je ta meja postavljena zelo rigorozno. V igralnice te vrste lahko vstopajo le osebe starejše od 18 let, ponekod pa takšne vrste zabavišč odprejo šele v popoldanskih urah in jih zapirajo zgodaj zvečer.
Ali je občinski svet pripravljen oblikovati takšno pobudo in jo celo sprejeti? Zagotovo gre za cenejšo obliko kot je kasnejše, kurativno reševanje problemov mlade generacije.
KANDIDATA LDS IN ZLSD
VOJKO MAVER —
Včeraj, v sredo 2. aprila, je občinski odbor LDS na tiskovni konferenci predstavil kandidata za župana Vojka Mavra. Predsednik občinskega odbora dr. Marino Ferfolja je uvodoma orisal okoliščine, ki so privedle do nadomestnih volitev in poudaril, da so si v stranki vseskozi prizadevali, da bi župan dr. Mario Gasparini potem, ko je bil izvoljen kot poslanec državnega zbora, opravljal funkcijo župana neprofesionalno do izteka mandata. Po njegovih besedah ni bilo tehtnih argumentov, ki bi govorili proti takšni rešitvi, vendar je zanjo zmanjkalo politične volje, tako da je župan Gasparini občinskemu svetu ponudil svoj odstop. LDS je bila na to potezo pripravljena in za svojega kandidata predlagala Vojka Mavra, ki je po poklicu diplomirani ekonomist in zaposlen kot generalni direktor Holdinga Delamaris.
V svoji predstavitvi je povedal, da se je za kandidaturo odločil zaradi tega, ker mu ni vseeno, kaj se bo dogajalo z našim mestom, saj ima slednje velike razvojne možnosti in s pravim pristopom ter ustreznimi kadri je moč zagotoviti razvoj občine ter perspektivo za nas in naše otroke. Ker je doslej uspešno deloval na vodstvenih funkcijah v bančništvu in podjetništvu meni, da mu bodo te izkušnje pomagale.
Za kandidiranje za LDS seje odločil, ker je prepričan, daje ta program najbolj perspektiven in ponuja največ občanom Izole, neglede na njihovo politično prepričanje. Hkrati paje zelo konkreten, saj načrtuje izgradnjo novega zdravstvenega doma, povezavo med Livadami in Jagodjem, dograditev osnovne šole z italijanskim učnim jezikom, za kar se namerava Maver najbolj angažirati, če bo izvoljen za župana. Njegova prva poteza po izvolitvi pa bo revizija finančnega poslovanja in kadrovske zasedbe.
- BREDA PEČAN
Včerajšnjo sredo so svojo skupno kandidatko za županjo predstavile tudi ZLSD, ZZP in IDZ (Istrski demokratski zbor).
To je Breda Pečan, ki je bila že od vsega začetka kandidatka ZLSD. vendar pa je dobila podporo tudi ostalih dveh strank. Pečanova je v svoji predstavitvi povedala, da želi biti županja vseh Izolanov in zato ne namerava delovati strankarsko.
Kot pravi, se po njenem mnenju in mnenju velikega števila ljudi v Izoli nič ne dogaja, oziroma Izola stagnira. Osnovna stvar je, da Izola nima svoje vizije o tem, kaj naj bi občina počela v naslednjih 20 do 30 letih. Prav zato je eden temeljnih ciljev oblikovati to vizijo skupaj z njenimi prebivalci tako, da se bodo v njej našli vsi, ki 'tu živijo. V letu in pol, ki ji bo na voljo namerava k vodenju občine in k oblikovanju vizije pritegniti mlade ljudi, katerim namerava omogočiti vsaj najmanjše pogoje za ne le športno in kulturno, temveč tudi politično delovanje s tem, da dobijo prostor za zbiranje in organiziranje.
Poleg tega želi Pečanova spremeniti način sodelovanja s svetniki v občinskem svetu in razširiti krog sodelavcev ter k sodelovanju pritegniti ljudi, ki želijo, da se Izola premakne naprej, imajo ideje in želijo delati, vendar so sedaj v ozadju.
Z drobnimi, a novimi prijemi želi izboljšati učinkovitost občinske uprave, urediti pa namerava tudi položaj krajevnih skupnosti, za katere seje zavzela tudi kot poslanka v DZ in z obvezno razlago zakona dosegla, da je krajevna skupnost lahko pravna oseba.
Sicer pa namerava Pečanova delovati tudi v smeri povezovanja s sosednjima občinama in kot zagovornica regionalizma že do konca prihodnjega leta uresničiti pobudo o podpisu dokumenta o ustanovitvi pokrajine Slovenska Istra, ki bi bila bolj enakopraven partner državi, kot posamezne občine.
OHRANIMO NAŠE BOGASTVO
Povsod, kjer je kaj govora o demokraciji, štejejo tako strokovnjaki kot laiki referendume za najvišjo obliko demokracije, saj je to ena od redkih oblik NEPOSREDNEGA odločanja državljank in državljanov, ki so v rabi v današnjem času. Zato seveda nič čudnega, če je pot do dejanske izvedbe referenduma zahtevna in za mnoge navidez namenoma preveč zapletena. Vendar je pač treba doseči pravo ravnotežje med obema skrajnostima: željo po preprečevanju neposredne demokracije s strani oblastnikov in željo po prepogosti in preohlapni obravnavi referenduma kot nekakšnega ventila za pomirjanje nejevolje nekaterih skupin in posameznikov. Zato je normalno, da v posameznih okoljih, tudi pri nas v Izoli, prihaja ao težav, zlasti tehnične narave, ko začne teči katera od akcij za zbiranje podpisov. Toda - mi imamo neverjetno prijazno občinsko upravo in uradnike (največ je sicer uradnic, pa vendar) na Upravni enoti in če so naši predhodniki še imeli, zlasti zato, ker so pač bili prvi, nekaj težav pri organizaciji akcije, se vsi učimo in sedaj stvari tečejo skoraj brezhibno. Glede na to, da bo verjetno sedaj kmalu na vrsti referendum v občinskem merilu, lahko naši nasledniki pričakujejo še boljše uspehe.
Poteka že tretji teden zbiranja podpore za razpis referenduma vo zakonu o denacionalizaciji, poimenovan "OHRANIMO NAŠE BOGASTVO". V državi je bila do včeraj zbranih že več kot tričetrt potrebnih podpor, to je preko 30 000, v Izoli pa smo jih zbrali že nad 600. Mimogrede - če upoštevamo število volilcev v Sloveniji in Izoli, smo Izolani daleč naa povprečjem Slovenije po številu zbranih podpisov!
Da še enkrat pojasnimo: na polici v prostoru, kjer sicer dobimo potne liste itd, so obrazci, ki že imajo izpolnjeno okence in besedilo pod točko A. Dobite jih lahko v času uradnih ur tudi na stojnici pred občinsko stavbo in vsak dan med 8. in 12. uro na sedežu ZLSD na Plenčičevi 3 v Izoli. Izpolniti je treba rubrike z osebnimi podatki in obkrožiti črko A. Podpišemo pa se na obrazec pred uradnico, ker mora overiti naš lastnoročni podpis, torej nas mora videti, ko se podpisujemo. Uradnica obrazec potrdi in nam ga vrne, mi pa ga lahko oddamo aktivistom na stojnici pred občinsko stavbo, lahko ga odnesemo na sedež ZLSD na Plenčičevo 3 (vsak dan med 8. in 12. uro) ali pa ga damo v kuverto in pošljemo na ZLSD, Levstikova 15, 1000 Ljubljana.
Povedati je treba, da potrjen obrazec, ki ga izgubimo oziroma ne oddamo na enega od prej naštetih načinov, pomeni izgubljen trud, saj podpora, ki nima za "dokaz" obrazca pri organizatorju akcije, ne šteje. Zato se potrudite in če ste si že vzeli čas in šli potrdit podporo, poskrbite, da pride na pravi naslov.
Podporo lahko podpišete samo med uradnimi urami (ponedeljek od
8.	-12., sreda od 8.-12. in od 14,-1 7., petek od 8.-12.).
Izolanke, Izolani - bodimo odločni, preprečimo nepravično vračanje narodnega bogastva, podprimo razpis referenduma "OHRANIMO NASE BOGASTVO"!
Breda Pečan
f (wfi >
BOuiiouE ninn
IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 066 / 646 - 225
-	z unikatnimi maturantskimi oblačili, ki izžarevajo Ninino prepoznavno eleganco;
-	s tedensko svežimi kolekcijami prestižne domače MODNE HIŠE BUNNY, ki je ubrana sopotnica sodobne poslovne ženske
-	z modnimi pleteninami
-	s pozlačeno magnetno bižiterijo ARIA z zdravilnimi učinki in še in še....
^Bodite drugačni, oblačite se pri NINI!^
AVTOBUSI BREZ VOZNEGA REDA
Na prvi popraznični dan je bil marsikateri uporabnik mestnih in medmestnih avtobusov presenečen pred zaprtimi vrati poslovalnic na postajah v Izoli, Kopru in Piranu. Na vratihni bilonobenih obvestil o tem, zakaj je poslovalnica zaprta, niti ni bilo obvestil o tem, kje lahko potniki kupijo avtobusne karte. Povrhu vsega pa so za zaprtimivrati že zevale na pol izpraznjene police donedavnega dobro obiskanih kioskov.
Ker se je slika ponavljala tudi v torek in v sredo smo poklicali podjetje l&l, da bi izvedeli kaj več o tej nenavadni poslovni potezi, vendar kljub nekajkratnim pozivom v podjetju niso našli nikogar, ki bi lahko dal ustrezno izjavo. Končno so nas odpravili na "jutri zjutraj", ko je bilo za informacijo že prepozno. Zato smo se obrnili na podjetje Matic d.o.o., ki ima v najemu prostore na vseh treh avtobusnih postajah. Direktor podjetja, Matjaž jezovšek nam je povedal, daje podjetje l&l enostransko prekinilo pogodbo o prodaji avtobusnih vozovnic v njihovih poslovalnicah. V iskanju vzrokov za takšno
dejanje je omenil, da je zavrnil sofinanciranje v nakup prodat-a (računalniškega sistema za prodajo vozovnic) nakup katerega bi moral sofinancirati v vrednosti kakšnih 100.000 DEM. Pri podjetju l&l so mu sicer očitali nekakšne nepravilnosti, ki pa jih sami niso odkrili, tako da gre verjetno za željo po pridobitvi teh prostorov, kar pa ne bo enostavno, saj je lastnik podjetje Slavnik v stečaju. Zaradi takšne enostranske prekinitve pogodbe bo podjetje Matic d.o.o. moralov stečaj, socialno ogroženih pa je 12 zaposlenih delavcev. Najemnik je lastniku že izročil ključe poslovalnic v Kopru in Piranu, problem Izole pa še rešujejo.
~	|\/| npnrn
fKijAzws	— a'w*yeyru
fKijTTTa' AmtAlT	GOSTIŠČE JAGODJE
Obiščite nas v prenovljenem lokalu!
j£Pi IZ Piv/jACiW£ SMttK - sPsjZK
KKfl IW	SflCiALiTITE.
KsSiLe 7*0 SiT /\/£P£Lj£KA KsSiLA 9*0 SiT STvP£WTSKA KeSiLA
VSAKDAN od 11h-22h
OBUTEV -CALZATURE
M.GORKI 2, IZOLA - ISOLA, tel.: 066/ 61 - 631
Tudi naši čevlji so že stopili v pomlad!
ODPRTO: 8“ - in ltf -1?, SOBOTA: od do l20h
S
Zeleni IzpleWMiffto2pridriižiti
^pUza^mdn^^frKomunjale Izola
^ tn namen vabimo vse*občane, ki cenijo čisto naravo, ki so zeleno misleči v izvirnem pomenu te besede, na čiščenje obale do Belih skal.
/	“■ (S

Oh
Wmm m m
Pridite!
OČISTIMO NAŠE OKOLJE -POMLAD 97
od 7.4. do 13.4. od 14.4. do20.4.
KS JAGODJE
KS KORTE
1. Pod križiščem JAGODJE
7.4.	- 9.4.
1.	KŠ JAGODJE-park.Hampy
10.4.	-13.4.
2.	CESTA V J.-S.ALLIENDEJA
3.	PROLETARSKIH BRIGAD-igrišče
4.	STRMA POT-POD VINOGRADI
7.4.	- 9.4.
4.	NA TERASAH
10.4.	- 13.4.
5.	CESTA V J.-HUDOURNIŠKA 7.4 - 9.4.
5.	VRTNA ULICA
10.4.	- 13.4.
6.	MLADINSKA-začetek
7.4.	- 9.4.
6.	ILIRSKA-SENČNA
10.4.	- 13.4.
7.	OLJČNA-NA GRIČU
1.	ŠARED
2.	MALIJA
3.	KORTE-zadiužni dom
4.	KORTE-pod vasjo
5.	BARED!
6.NOŽED	
14.4. - 16.4. 6. CETORE	
17.4. - 20.4.	
7.MEDOŠI	
14 4 - 16.4. 7. KOŠTRLAG	
17.4. - 20.4.	
8. RONKE PRI KORITU	
14.4. - 16.4.	
8. DOBRAVA (pri Tbmažmflču)	
17 4 _ 00 4	
& f .Ti	6U. 1.	
ŽELEZO
14.4.	- 16.4.
1.	ŠARED-avt postaja
2.	MEDO&
3.	NOŽED
17.4,	- 20.4.
1.	KORTE-zadružni dom
2.	MALIJA - avt. postaja
3.	BAREDI- zgornji
7.4.	- 9.4.
7. OB PROGI-začetek
10.4.	- 13.4.
ŽELEZO
7.4.	_ 9.4.
1.	KS JAGODJE-Hampy
2.	PROL.BRIGAD - igrišče
3.	MLADINSKA -začetek
10.4.	- 13.4.
1.	KRIŽIŠČE JAGODJE - parkirišče
2.	OB PROGI-začetek
3.	STRMA POT-POD VINOGRADI
JP KOMUNALA IZOLA
PREPOVEDANO
ODLAGANJE ODPADKOV
*
V sosednji Italiji so se skrbi za čistočo mest lotili na zelo radikalen način. Tisti, ki bo na cesto odvrgel papirček, cigaretni ogorek ne bo več veljal le za nevzgojenega, temveč ga bo takžno dejanje lahko zelo drago stalo.
V veljavo je namreč stopil zakon o odpadkih, ki predvideva za odmetavanje raznih odpadkov tam, kjer to ni dovoljeno, močno zasoljene kazni. Tako bo tisti, ki ga bodo zalotili, da je na tla odvrgel npr. prazno škatlico cigaret lahko kaznovan s plačilom kazni od dvestotisoč do milijondvestotisoč lir, v nekaterih primerih pa je za onesnaževanje javnih površin predvidena celo zaporna kazen, kot skrajni ukrep.
Novi zakon, pa namerava tudi pomesti z navado, ki ni neobičajna tudi pri nas, da ljudje poleg običajnih zabojnikov za smeti odlagajo tudi kosovne odpadke. Odslej bo lahko vsak občan v teh primerih poklical ustrezno občinsko službo, ki bo dolžna poskrbeti za to. Zanimivo je tudi to, da zakon predvideva, da mora kar trgovina sama poskrbeti za kupca, ki pri njih kupuje nov gospodinjski stroj in želi starega odvreči. Stari stroj torei kuDec kar
pripelje v trgovino in odpelje novega, trgovina pa je dolžna starega odpeljati na odpad. Poleg tega pa zakon občine obvezuje k ločenemu zbiranju odpadkov. Tiste, ki tega ne bodo počele ali pa bodo to počele le navidezno -ponekod se namreč dogaja, da morajo ljudje ločeno odlagati odpadke, potem pa vse skupaj konča na istem odlagališču - bodo kaznovane tako, da bodo morale zmanjšati takso za odvoz smeti. Seveda pa takšnega zbiranja odpadkov ni brez sodelovanja ljudi in brez industrije, ki zmore tako zbrane odpadke reciklirati. Takšen zakon so v Italiji sprejeli tudi zato, ker so med razvitimi evropskimi državami na zadnjem mestu, kar se tiče recikliranja odpadkov oziroma njihovega uničevanju. Na katerem mestu pa smo mi ?
V mandraču se tu in tam le dogajajo stvari, ki kažejo na to, da ima tudi ta del mesta svojega gospodarja.
Pred kratkim je Komunala Izola, ki ima na skrbi ta del komunalne obale zamenjala obroče za priveze tamkajšnjih plovil, zamenjali pa so tudi dotrajane vrvi, tako da mandrač daje nekoliko lepši videz kot doslej. Takšni posegi so seveda mogoči, če lastniki čolnov normalno plačujejo priveze.
Čisto drugačna slika pa je na velikem pomolu, ki je postal pravo črno odlagališče za vso mogočo ribiško kramo.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel 066 / 600 - 010, fax: 066/ 600015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit.
Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola
E-MAIL: MANDRAČ @ EUNET.SI
ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: Birografika BORI, Izola
BO IZOLA SPET OTOK?
Mesec in pol dolga ter pravkar zaključena javna razprava o prostorsko ureditvenem planu Staro mesto ter obmučju Levstikova, Ob pečini, Kosovelova je bila kar razgibana in je prinesla kar veliko pripomb in predlogov.
Oba dokumenta o katerih je govora, sta si po svoje podobna, saj povzemata stanje prostora, omogočata določene posege za izboljšavo bivalnih pogojev in v nekaterih primerih nudita v razmislek urejanje notranjih strani karejev, ki jih je potrebno dodelati z željami in potrebami stanovalcev in drugih uporabnikov.
Prav tako je projektant ( piranska Arhitekta) v razmislek ponudil predvidene lokacije za garažne hiše in sicer na Trgu padlih ( 94 parkirnih mest), v prostorih italijanske osnovne šole na Gregorčičevi ( 80 parkirnih mest) ter na mestu, kjer so sedaj hale Delamarisa (541 parkirnih mest). Nasploh je prometna ueditev eden izmed najbolj perečih problemov, ki pa v omenjenih osnutkih PUPA ni bila najbolj dodelana in zato deležna pripomb s strani prebivalcev.
Pristojni pravijo, da se za staro mesto pripravlja študija prometne ureditve, ki naj bi strokovno nakazala rešitev te problematike. V zvezi s prometom je bil dan tudi predlog, da se za enosmerni promet usposobi tudi Tovarniška ulica, s čimer bi se zmanjšala obremenjenost Kosovelove, pripombe pa so bile tudi v zvezi z Domom slepih, kjer je prišlo do širitve, ne da bi zagotovili dodatne parkirne površine, tako da so sedaj obiskovalci doma primorani parkirati vsepovsod.	,
Poleg tega pa so bili v razpravi dani tudi predlogi o tem, da se s streh umaknejo antene in da se vzpostavi možnost priklučitve na kabelsko omrežje, govora je bilo tudi o plinovodu v starem mestu in pa o zaključku ureditve severnega nabrežja. Kot pozitiven je bil sprejet predlog, da so med objekti možne razdalje manj kot štiri metre, predvsem med prebivalci kareja med Levstikovo in Ob pečini.
Med razpravljalci pa je nekdo navrgel tudi idejo, da se prekoplje Cankarjev drevored in da tako Izola postane spet otok. Sedaj bodo te pripombe obravnavane in v kolikor bodo tehtne tudi vnešene v prostorsko ureditveni plan, ki bo nato dan v presojo občinskemu svetu.
Sicer pa se pripravlja tudi obnova zazidalnega načrta 2.oktober, ki bo z ureditvenim načrtom Svetilnik zaokrožil pokritost mesta s prostorskimi dokumenti.
Bo pod Trgom padlih parkirna hiša ?
KAKO V VOLILNI KAMPANJI ?
Uredniški odbor je sprejel pravila obnašanja v predvolilni kampanji za volitve župana občine Izola. V času do volitev bo uredništvo objavljalo volilne pozivein drugo propagandno gradivo po običajni ceni za objave Občine Izola s pripisom naročnika objave.
Vsi kandidati bodo enakovredno predstavljeni v posebnih predvolilnih pogovorih, brezplačne bodo tudi najave predvolilnih zborov volilcev. Prav tako bomo brezplačno objavljali sporočila njihovih strank oz. kandidatnih list do dolžine največ 5 tipkanih vrstic.________________________
KDO SE SPOMINJA SPOMENIKA?
Dragan Sinožič je v uredništvo prišel s staro fotografijo na kateri je najverjetneje park Pietra Coppa. Na fotografiji je videti vodomet in spomenik v ozadju, vendar o spomeniku nimamo nobenih informacij. Če kdo ve kaj več naj nam to sporoči na telefon 600 010 ali pride osebno v uredništvo.
STARI KIOSK SE UMIKA
"Zgodovinski" kiosk Tobaka na trgu republike se dokončno umika z izolske scene. Po skoraj tridesetih letih ga bodo v kratkem odstranili in tako se bo odprl pogled tudi proti malemu parku za lekarno.
Kiosk so že preselili v neposredno bližino in ga uredili ter opremili času primemo. Pa vendar, nekaj nostalgije le odhaja skupaj z njim.
V uredništvo smo prejeli pismo občanke, ki ji je pajek odpeljal avtomobil s parkirišča na fotografiji. Glede na to, daje bilo v postopku narejenih kar nekaj napak in ker gre nasploh za problem, ki gaje treba razrešiti, je o tem delu cestišča razpravljala tudi neformalna komisija za promet pri občini Izola in sprejela sklep o korekciji parkiranja na tem delu cestišča. Podrobnosti sledijo.
ROKOMET
Lisca
(11:12)
Delmar 25:28
Na žalost so tekme rokometnega play out-a razporejene za Mandrač dokaj neugodno. Sobotne tekme so v četrtek, ko Mandrač izzide že pozabljene, tiste v sredah pa so za slabi dve uri prepozno, da bi o njih še lahko poročali pisali. Tako vam lahko tudi danes postrežemo s sobotnim izzidom, včerajšnjega rezultata iz domače izolske dvorane pa žal nismo mogli čakati.
Izolani so tako kot v Trbovlje tudi v Sevnico šli trdno odločeni, da zmagajo in da ovrže j o vse natolcevanja o neresnosti in vse sume o sposobnosti za igranje v prvi ligi. Tudi na sevniskem parketu se niso prav nič omehčali, igra v prvem polčasu pa je bila še izenačena in zmaga še nedorečena. V drugem polčasu pa so Izolani stopili na plin in v desetih, petnajstih minutah stvari postavili na mesto. Priigrali so dovolj veliko prednost, tako da tudi siloviti napori Lisce niso bili dovolj za preobrat.
Delmar je zmagal s tremi goli razlike, ki bi bila ob bolj angažirani igri do konca lahko še višja.
Igra kakršno je pokazal Delmar v teh dveh tekmah je drugačna od medlih predstav v rednem delu prvenstva. Obramba je zelo agresivna in požrtvovalna, v napadu pa dobro igrajo strelci Vunjak, Tomič, Popovič in Mičovič. S tako igro bi se lahko ekipa izognila tudi play outu, saj je navsezadnje kar nekajkrat opozorila nase z dobrimi igrami. Podrobnejši komentarji pa seveda sledijo po zaključku sezone.
NAMIZNI TENIS
V	ponedeljek, 31.3.97 se je v Linzu končalo mladinsko mednarodno prvenstvo Avstrije. Na njem je uspšeno nastopila tudi Izolanka Erika jauševac, ki je branila barve slovenske pionirske reprezentance. Erika se je izkazala zlasti v ekipnem delu, kjer je nastopilo 21 evropskih reprezentanc. Slovenska reprezentanca je po porazu s kasnejšo zmagovalko Hrvaško osvojila odlično tretje mesto. Zelo pomembna pa je bila prav Erikina zmaga dvoboju proti Češki v odločilni tekmi za uvrstitev med štiri najboljše ekipe.
V	posameznem delu prvenstva je žal Erika že v drugem krogu naletela na razigrano vrstnico iz Francije in izgubila.


*
sS? ■*? £• 7- ’
bodo Korte pomerile z predzadnjo ekipo iz Lesc, igralci pa so dobro razpoloženi in napovedujejo zmago tudi proti Gorenjcem.
Vabljeni na stadion na Malijo !
Casino Istra 97
V lepem vremenu se je za Velikonočne praznike na obalnih nogometnih igriščih zbralo 26 nogometnih ekip mlajših kategorij, ki so se pomerile na tekmah za naslov Casino Istra 97. Ekipe, ki so prišle iz Slovenije, Italije in celo iz Makedonije, so igrale v vseh mlajših kategorijah, od cicicbanov, do kadetov.
Vrstni red : cicibani
1.	NK Koper
2.	AS Chiampo
3.	MNK Izola A
4.	MNK Izola B mlajši dečki
1.	Lomazzo calcio
2.	MNK Izola
3.	NK koper st. dečki
1.	AS Oligantese
2.	NK Koper
3.	NK Piran 6. MNK Izola kadeti
1.	Lomazzo
2.	AS Moncalieri
3.	MNK Izola
Dva nova trenerja v Izola
MNK
NOGOMET
Avtoplus Korte : Idrija 2:1 (2:0)
Na obnovljenem malijskem stadionu in v lepem sončnem vremenu so se nogometaši Kort pred kakimi 400 gledalci uspešno spustili v boj za obstanek v tretji SNL - zahod. Kortežani so takoj štartali na zmago in bili predvsem v prvem polčasu boljši nasprotnik. Z agresivno in povezano igro so Idrijčane stisnili na njihovo polovico, Miloš Breznikar pa se je v napadu zelo dobro znašel in dvakrat v prvem polčasu tudi zadel, prvič z 11 metrov.
Začetek	drugega
polčasa je sicer pripadel gostom, ki so rezultat sicer znižali, kaj več pa jim Kortežani niso oustili. Domača ekipa,
?ri kateri so poleg Breznikarja dobro igrali prav vsi, še posebej pa Škropeta in Lekič, je zal zamudila še nekaj zelo zrelih priložnosti za višjo, bolj prepričljivo zmago.
V nedeljo ob 16. uri se
V MNK Izola so za delo z mladimi zaposlili dva nova trenerja. Miloš Breznikar, znani golgeter in trenutno igralec Kort se bo posvetil cicibanom in jim poskušal dati osnovno nogometno znanje. V ta namen bo tudi opravil tečaj za pridobitev trenerske C licence.
Drugi trener prihaja iz Izole. Sandro Valdevit je trener mlajših dečkov, da gre za dobrega strokovnjaka za mladinske selekcije in za trenerja s pretanjenim čutom za delo z mladimi pa je pokazal že zadnji turnir Casino Istra 97, na katerem so biliprav fantje trenerja Valdevita najboljše uvrščeni Izolani.
VESLANJE
Izredna skupščina
Skupina članov sklicuje na podlagi 2. odstavka 18. člena VK Argo Galeb izredno skupščino članov VK Argo Galeb, ki bo v prostorih kluba 10.4.1997 ob 19 uri z naslednjim dnevnim redom:
1.	potrditev dnevnega reda
2.	predlog razrešitve dosedanjega vodstva
3.	izvolitev novega vodstva
4.	predlog novega statuta
Na izredno skupščino so poleg članov kluba vabljeni še predstavniki Centra za šport Izola, župan občine Izola ter predstavniki Uprave za družbene dejavnosti.
JADRANJE
SPRING CUP 97
Za velikonočne praznike je Izola spet gostila udeležence mednarodne jadralne regate za takoimenovani Spring Cup, ene redkih slovenskih regat, ki so uvrščene v mednarodni koledar svetovne jadralne zveze.
Tokrat je pred Izolo jadralo več kot 150 jadrnic, kar skupaj pomeni blizu 200 jadralcev v petih razredih, 470, 420, Laser, Laser - radial in Europa. To je bilo hkrati tudi kriterijsko tekmovanje za sestavo slovenske državne reprezentance v razredih 470, Laser in Europa, Avstrijci pa so imeli kriterij v razredih 420 in Laser - radial, kjer mi nimamo domačih posadk.
Veter je bil vse tri dni dokaj nepredvidljiv, tako da so imeli organizatorji kar precej težav s tolikšnim številom jadralcev in zato zahtevno postavitvijo regatnega polja, tako da so od predvidenih šestih uspeli izpeljati le štiri veljavne regate.
V	olimpijskem razredu 470 sta v prvi regati povedla "veterana" Antonac in Glavina (Jadro Koper), postem pa sta stvari vzela v roke olimpijca Čopi in Margon (Jaht klub Portorož) ter prepričljivo zmagala v naslednjih treh regatah. Dobro sta jadrala še mladinska svetovna prvaka Staut in Habjan (Jadro Koper), ki sta bila končno tretja, razočarana sta Brčin in Pegan, ki sta gotovo pričakovala več od kupnega četrtega mesta.
Ženska posadka Dekleva - Štravs (Olimpic - YC Portorož) je zasedla deseto mesto, vendar je pred njima še veliko trdega dela, tako kot pred drugo olimpijko, Janjo Orel, ki zdaj jadra z drugo flokistko.
V	razredu Laser je Vasilij Žbogar (Burja) imel resnega konkurenta le v Čehu Pehondi in Matevžu Ravnikarju (Olimpic), takšen pa je bil tudi končni vrstni red.
V	razredu Europa je Primož Mislej zapravil priložnost za zmago, ki je pripadla Čehu Smešnyju, pri dekletih pa je Andreja Rener (Burja) osvojila četrto mesto.
No, končno je res prišla pomlad tudi v izolsko športno dvorano.
Zadihali smo tako rekoč s polnimi pljuči. Vsega resda še ni konec, so pa Izolani že odvrgli velik del bremena. Lahko se pohvalim z dobrimi napovedmi, saj sem obakrat napovedal zmago Izolanov, le pri končnem rezultatu
sem se uštel.
Za ti dve zmagi so največ storili rokometaši sami. Tako samozavestne jih ni bilo mogoče že dalj časa videti - in tu je ključ uspeha. Sedaj sledijo še tekme v Izoli in ob dveh domačih zmagah bo prvoligaški status za naslednje leto rešen. Sedaj niti ni pomembno ali so si Izolani obstanek zaslužili ali ne. Glede na to, da je bil Del-mar letos novinec v ligi (doslej so še vsi novinci igrali v play-out-u), je bilo igranje v play outu samo po sebi umevno. So pa tekme v play out-u tudi zanimivejše in zelo zelo razburljive, NE smejo pa postati navada.
Tudi pri dekletih je dokaj mirno. Play out verjetno sploh ne bo potreben, ekipa Polja je namreč izstopila iz lige in iz 1. lige nima več kdo izpasti.
"Moving" v ženskem rokometu povzroča le organizacija ene od kvalifikacijskih mladinskih skupin za svetovno prvenstvo. V Izoli bodo tako igrale Slovenija, Nizozemska, Bosna in Hercegovina in Zvezna republika Jugoslavija. Boris Čuk bo kot pomočnik trenerja slovenske mladinske reprezentance spet zaposlen...
Klepeti po treningih so najzanimivejši. Tako lahko izveš, da so vsi, igralci in trenerji pravi gurmani. Prednjači pa Mafija (Radojkovič), ki že ob pripovedovanju daje občutek, da ima v mislih izvrstne stvari. Najbolj pa se ogreva za škampe.
Skoraj vedno so prisotne tudi razne stave npr. trener Perič proti Mafiji v ping pongu ali pa v košarki, kjer pa Radojkovič nima pravega nasprotnika. Zanimiva so tudi izvajanja sedemmetrovk .... Ob vseh teh stavah "pade” več kot kakšna "baksa" piva (laškega!) in tako gre življenje v dvorani naprej iz tedna v teden.
Zveza telesnokulturnih društev občine Izola
Vsem društvom in klubom
Sporočamo vam, da smo sklenili sporazum s podjetjima Sanis d.o.o. in Sanus Koper, ki se ukvarjata s prodajo športne opreme znamke Lotto.
BENČIČ DRUGI V MONFALCONU
Maurizio Benčič, nekdaj zelo perspektiven izolski jadralec, ki se zdaj udejstvuje kot trener jadranja v zamejskem klubu Čupa, je sodeloval na mednarodni regati za pokal Finessa, ki je potekal istočasno kot izolski Spring cup, nastopajo pa le jadralci v razredu Europa. Čeprav so nastopili mnogi skandinavski jadralci tega razreda je Benčič osvojil odlično drugo mesto in za las zgrešil prvo nagrado: novo Finessa jadrnico razreda Europa.
OPTIMISTI V PIRANU
V organizaciji jadralnega kluba Pirat so v petek, soboto in nedeljo v portoroškem zalivu jadrali najmlajši slovenski jadralci in se borili za uvrstitev v državno reprezentanco. Zmagal je koprčan Hmeljak, zelo dober peti je bil Košir (Burja), sedmi je bil Štrukelj (Olimpic), osma Tina Čeligoj in deseti Jure Žbogar (oba Burja). Čeligojeva je zmagala tudi med dekleti, Anja Dorošenko (Olimpic) pa je bila tretja.
Vsebina sporazuma se nanaša na nakup športne opreme v trgovinah:
Lotto v Izoli, Sončno nabrežje 14,
Lotto v Portorožu, Obala 16,
Sanus v Kopru, Pristaniška 2 (tržnica)
Vsi člani športnih društev in klubov, ki so včlanjeni v zvezo telesnokulturnih društev Izola dobijo 10% popust od 1. januarja do 31. decembra 1997, če se pri nakupu opreme identificirajo s člansko izkaznico ali poptrjenim spiskom.
Društva in klubi, ki imajo žiro račun pri Agenciji za plačilni promet lahko nabavljajo opremo z naročilnico in izjavo in pri tem plačajo samo 5 % davek.
V času z zakonom določenih obdobij za popuste v trgovinah se ti popusti ne seštevajo.
Informacije lahko dobite na sedežu Zveze telesnokulturnih društev občine Izola ali po tel.: 61-013 od 9. do 13. ure in v zgoraj navedenih trgovinah.
Športni pozdrav!
Predsednik: Marino Domjo
PREDSTAVE V IZOLI
petek, 11. aprila
ob 10.00 v Kulturnem domu Izola
Loški oder, Škofja Loka
gledališka predstava
Ludvik KalužaZAVRŽENI SNEŽAK
Režija:skupinsko delo
Vstopnina: 300 Sit
URADNA OTVORITEV MARATONA
ob 18.00 v Kulturnem domu Izola Plesno gledališka skupina BUBE , Ljubljana
plesno-gledališka predstava
TURBILATOR
Režija:Tarcisia Galbiati
Vstopnina: 500 Sit
ob 19.00 v galeriji Alga Izola
RAZSTAVA-otvoritev razstave skic
kostumov Mateje BENEDETTI in
fotografij Katje GORUP
od 19.00 do 20.00 po mestnih ulicah in
trgih
Ulični teater Gledališke skupine STEPS iz Izole
od 21.00 do 24.00 v klubskem prostoru Kulturnega doma Izola KONCERT glasbene skupine SPIRITS iz Izole
PERFORMANCES- Denisa Hairshovv, Zdenka Bombeka in skupine The hair FOTO HAIR SHOVV gledališke improvizacije skupine STEPS iz Izole
Družabno srečanje sodelujočih skupin Prost vstop
torek, 15. april
ob 10.00 v Kulturnem domu Izola Gledališče v vrtcu
predstavlja se Vrtec Izola in Lutkovna skupina Vrtca Bertoki: Vitomil Zupan: PLAŠČEK ZA BARBARO Režija:Nevenka Vižintin Prost vstop
od 16.00 do 18.00 v KD Izola SEMINAR-za igralce, plesalce in mentorje bo vodila NATAŠA BURGER ob 20.00 v Kulturnem domu Izola gledališka predstava Nataša Burger:VETRNICA Vstopnina: 500 Sit
sreda, 16. april
ob 10.00 v Kulturnem domu Izola "GLEDALIŠČE V ŠOLI"
Dramska skupina OŠ Vojka Smuč Izola Samo Simčič: O PTIČKI, KI JE UKRADLAJABOLKO Režija: Nadja Bizjak Prost vstop
ob 17.00 v Hotelu Delfin Izola Narečno dramska skupina KD Korte Nada Morato:NE VEČ TAKO Režija:Nada Morato ob 18.00 v Kulturnem domu Izola Lutkovna skupina Ml SMO Ml iz Celovca Dorst: EVGEN
sobota, 12. aprila,
od 10.00 do 13.00 v KD Izola
SEMINARJI
za igralce, plesalce, lutkarje, mentorje... ZIJAH SOKOLOVIČ Igralec je ..." (na odru)
EDITA FRANČEŠKIN "Mizanscena" (klubski prostor) GAŠPER TIČ
"Priprava igralca" (plesna dvorana) ob 16.00 v Kulturnem domu Izola Dramska skupina OŠ Piran premiera gledališke predstave Svetlana Makarovič:
COPRNICA ZOFKA
Režija: Milva Vukovič
Vstopnina :400 Sit
ob 20.00 v Kulturnem domu Izola
Gledališče čez cesto Kranj
Slavvomir MrožekPOLETNI DAN
Režija:Marcandrea
Vstopnina:800 Sit
ob 21.00 v Klubskem prostoru
Kulturnega doma Izola
KONCERT skupine
BALTAZAR BIG BAND iz Ljubljane
nedelja, 13. april
ob 17.00 v Kulturnem domu Korte
KD Podlipa Smrečje
komedija IZGUBLJENI IN ZOPET
NAJDENI MOŽ
Režija:Janez Cankar
Vstopnina:500 Sit
ponedeljek, 14. aprila ob 10.00 v Kulturnem domu Izola Mala gledališka šola STEPS Izola premiera Matija Logar-Zvonka Radojevič:
KRALJ V ČASOPISU Režija: Zvonka Radojevič Vstopnina: 300 Sit
Režija: Tine Varl Vstopnina: 300 Sit
četrtek, 17. april ob 9.00 v Kulturnem domu Izola Lutkovno gledališče Maribor lutkovna predstava "URE KRALJA MINA"
Vstopnina:200 Sit ob 11.00 na OŠ Korte Lutkovno gledališče Maribor lutkovna predstava O DEVETIH MESECIH od 16.00 do 19.00 v plesni dvorani Kulturnega doma Izola SEMINAR za igralce in plesalce "OZAVEŠČANJE SKOZI GIB", ki ga bo vodila Ineke KNEEPSKENS (Holandija)
ob 17.00 v Kulturnem domu Izola Lutkovno gledališče Maribor lutkovna predstava O DEVETIH MESECIH Režija:
Vstopnina:300 sit ob 19.00 v Galeriji ALGA v Izoli RAZSTAVA-otvoritev razstave LUTKAavtorice Brede Varl iz Maribora
petek, 18. april
ob 9.00 v Kulturnem domu Izola Lutkovno gledališče UŠ Ljubljana VVilliam Hanf: ZAČARANA LADJA Režija:Saša Jovanovič Vstopnina: 200 Sit ob 12.00 voden ogled po Izoli so pripravile turistične vodičke SGTŠ Izola
od 16.00 do 18.00 v klubskem prostoru Kulturnega doma Izola SEMINAR za lutkarje, učitelje,vzgojiteljice in mentorje KAKO JE LUTKA PRIŠLA DO NAS?, ki ga bo vodila Breda Varl
ob 20.00 v klubskem prostoru Kulturnega doma Otvoritev razstave Lutkovno gledališče Maribor se predstavlja in razgovor z direktorjem Tinetom Varlom
ob 21.00 v klubskem prostoru Kulturnega doma Izola KONCERT skupine NOB iz Izole
sobota, 19.april od 11.00 do 13.00 v KD Izola SEIVHNAR za igralce in režiserje Branka Bezeljak "ANALIZA BESEDILA V GLEDALIŠKI PREDSTAVI"
(klubski prostor)
Teo Tavželj
"SCENOGRAFIJA" (likovni atelje) ob 17.00 na Manziolijevem trgu v Izoli Ulični teater za otroke :
JOLI IN MOLI: Čudežna hišica ob 20.00 v Kulturnem domu Izola Sipario aperto iz Trsta komedija:
ROBE DE L’ALTRO MONDO Režija: Silvio Petan Vstopnina:500 Sit
nedelja, 20. april
ob 16.00 na kmetiji Gocan v Kortah
"Gledališče na podeželju"
PRIZORI IZ ŽIVLJENJA Nastop skupine iz Kolonkovca pri Trstu
ob 17.00 v Kulturnem domu Izola Baletna šola Piran:
DEKLICA Z VŽIGALICAMI, Baletna šola Pirouette Izola: MAVRIČNI PLES Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana PO SLEDEH Vstopnina:400 Sit ob 17.00 v Matični knjižnici Izola URA PRAVLJIC- Ela PerociHIŠICA IZ KOCK -pripoveduje Aljoša Križ ob 17.00 na ploščadi pred knjižnico -Slovenski dnevi knjige SEJEM RABLJENIH KNJIG ob 20.00 v klubskem prostoru Kulturnega doma Izola FILMI dr. Boža Škerlja Večer bo vodila profesorjeva hči.
sreda, 23.april
ob 10.00 v Kulturnem domu Izola Gledališka šola STEPS Izola premiera gledališke predstave "ČAROVNICE”
Režija: Patricija Galbiati
Vstopnina:300 Sit
ob 17.00 v klubskem prostoru
Kulturnega doma Izola
Ob UNESCO-vem svetovnem dnevu
knjige pripravlja Matična knjižnica
Izola
SREČANJE Z...
Andrej Rozman Roza in Zvonko Čoh. Prost vstop
ob 17.00 na ploščadi pred knjižnico -Slovenski dnevi knjige SEJEM RABLJENIH KNJIG
Vstopnina:300 Sit ob 11.00 na OŠ Korte OŠ Ankaran- učenci 3. razreda SAPRAMIŠKA in Lutkovna skupina OŠ Ankaran : POLŽEK GRE VOŠČIT Lutkovna skupina KUD K.P. Piran: RACMAN
ob 17.00 v klubskem prostoru Kulturnega doma Matična knjižnica Izola Japonsko -daljno deželo (diapozitivi, glasba in origami) vam bo predstavila YUMINOSAKA PEJANOVIČ Prost vstop
ob 17.00 na ploščadi pred knjižnico-Slovenski dnevi knjige SEJEM RABLJENIH KNJIG ob 20.00 v Kulturnem domu Izola Radio Morje v živo TALK SHOW O KULTURI Prost vstop
petek, 25. april ob 10.00 na OŠ Lucija Mladinsko plesno gledališče AKT iz Celja
Ana Vovk-Pezdir: ŠTIRJE LETNI ČASI
Koreografija: Ana Vovk Pezdir
ob 11.00 v Kulturnem domu Izola
GILŠ -1. letnik,Ljubljana
Martin ShermanKO JE PLESALA
Režija:lrena Duša
18.00 v Besenghijevi palači v Izoli
Schuller - Ercegovič
gledališka predstava:
TKANJE, ŽAMET IN SAMOTA Vstopnina:500 Sit ob 20.30 v Kulturnem domu Izola Gledališče Ptuj Federico Garcia Lorca:
PRAZNINA- GLEDALIŠKA PESEM Režija:Tomi Janežič Vstopnina: 1.000 Sit
sobota, 26. april
od 10.00 do 13.00 v Kulturnem domu Izola
SEMINAR za igralce in plesalce Gabriel H. Ladin
"NOTRANJI KLOVN" (na odru)
Ana Vovk Pezdir "PLES" (plesna dvorana) ob 16.00 v Kulturnem domu Izola Plesni studio IGEN iz Celja plesno gledališka predstava VIDKOVA SRAJČICA Koreografija :lgor Jelen Vstopnina :400 Sit
ob 17.00 na Manziolijevem trgu v Izoli Gledališka šola Bariče Blenkuš Ljubljana
ulični teater DNEVNO IN NOČNO
KRALJEVSTVO
Režija :Gabriel H. Ladino
obl8.00 v Kulturnem domu Izola
skupina GIBTREAP iz Ljubljane
predpremiera
Lado Rot:
HOMOSAPIENS MARIONETTA Vstopnina: 300 Sit
URADNI ZAKLJUČEK FESTIVALA
četrtek, 24. april
ob 10.00 v Kulturnem domu Izola
Gledališka skupina GIB in Akrobatska
skupina FLIP iz Pirana
Swift.GULIVER
Režija:Stasja Mehora
ob 20.00 v Kulturnem domu Izola skupina NASA KABINET iz Ljubljane Matjaž JavšnikOD BOGA POSLAN Vstopnina: 500 Sit ob 21.00 v klubskem prostoru Kulturnega doma Izola KONCERT skupine SEX &VIOLENCE ORCHESTRA iz Ljubljane
KOLEDAR	.
PRIREDITEV
april 97 kulturni dom izola
RAZSTAVE
GALERIJA ALGA IZOLA
Na ogled so dela italijanske umetnice
LUCIANE SABADIN
Galerija je odprta vsak dan, razen nedelje, od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. V soboto je galerija doprta samo v dopoldanskem času.
1NSULV
GALERIJA . GAI.I.ERIA
RAZSTAVA GRAFIK
Vladimirja Veličkoviča
ČETRTEK, 3. APRILA ob 20.30 KULTURNI DOM IZOLA
PROMOCIJA NOVE PLOŠČE
HALO
z gosti
TINKARA KOVAČ LARA BARUCA MARINO LEGOVIČ ALJOŠA JERIČ in izjemoma tudi
NffiRODNOOSVOBODILNIBEND
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA ODDELEK ZA OTROKE IN MLADINO vabi otroke od četrtega leta dalje na uro pravljic, ki bo v torek, 8.aprila 1997 ob 17.uri na mladinskem	oddelku	knjižnice.
Poslušali	bomo	pravljico
VEVERICE, ki jo je napisal in narisal Brian Wildsmith.
PRIPOROČILNI SEZNAM KNJIG ZA PREDŠOLSKE OTROKE:
Prvo leto otrokovega življenja:
KNJIGA-IGRAČA (blazina iz tkanine za spanje, polivinilasta za kopanje, zgibanke, ljudske pesmi, krajše rime, izštevanke)
Drugo leto otrokovega življenja:
iz otrokovih izkušenj (Piki...)
Nadaljevanje:
ANDERSEN, H. Christian: Kraljična na zrnu graha, KARL, Matthias: Rdeča žoga, BAETEN, Lieve: Čarovnička Betka, Hiša čarovnic... COLEMAN, Michael: Smešno!
C0US1NS, Lucy: Minka jgre spa HALL, Martin: belka in Zun FUCKSHUBER, Annegert: Dva in več HARRANTH, Wolf: Moj očka je nekaj izgubil ELZBIETA: Tomi in Maša ENCI benci na kamenci: slovensko ljudsko izročilo EZRE, Mark: Polh zaspanček FUSSENEGGER, Gertrud: Noetova barka GANTSCHEV, Ivan: Dobro jutro, lahko noč GEMMEL, Stefan: Nekoč je bila...
GRAFENAUER, Niko: Pedenjped
GRIMM, Jakob in Wilhelm: Žabji kralj, Rdeča kapica, Pepelka...
HARRANTH, Wolf: Kakšen čudovit travniki
HARGREAVES, Roger: Mali radovednež
HILL, Erič: Pikijev prvi sprehod, Piki dobi sestrico, Piki na vrtu
HUBNER, Fraz: Stara mama
HVALEŽNI medved
JENNINGS, Linda: Tomov repek, Lizina ribja pojedina, Mili
KDO bo z nami šel v gozdiček
KETTE, Dragotin: Šivilja in škarjice
KORDON, Klaus: Mali, veliki in velikan
KOVIČ, Kajetan: Maček Muri
KVINTE kvante
LOBATO, Arcadio: Čarobna krogla MACDONALD, Amy: mali bober in odmev MCBRATNEY, Sam: Ali veš, koliko te imam rad MCKEE, David: Elmer MOERS, Hermann: Hugo in njegov bratec MOJCA Pokrajculja MORIC, Rudo: O divji rački MOROZUMI, Atsuko: Si ti naša mami?
MOSER, Erwin: Karirasta sova: zgodbe za lahko noč PLUM, K. D.: Poleti domov ptiček PFISTER, Marcus: Mavrična ribica, Hopek, Hopek se uči plavati POJTE, pojte, drobne ptice, preženite...
PREUSSLER, Otfried: Nerodna Avguština SCANELL, Ragnhild: Mili
SCHREIBER-Wicke, Edith: Ko so bili krokarji še pisani
SCHUBERT, Ingrid in Dieten Gusar Berto
SCHUPP, Renate: Rumeno čudo
SLOVENSKE ljudske pravljice
SYKES, Julie: Dorina jajca
STUPICA, Marlenka: Čudežno drevo
SUHODOLČAN Leopold: Krojaček Hlaček
TUJČICAMAVČICA
ŠTEFAN, Anja: Čez griček v gozdiček
VEGRI, Šaša: Jure Kvak-Kvak
VELTHUIJS, Max: Zaljubljeni žabec, Žabec se boji, Žabec pozimi VERBOVEN, Agnes: Nosko VITEZ, Grigor: Zrcalce
zbirka NAJLEPŠE tačke (Mala račka, Mali medved...)
WADDELL, Martin: Ne moreš zaspati, mali medo?, Pujs v mlaki WAGENER, Gerda: Vampirčka je v temi strah WENINGER
ŽUPANČIČ, Oton: Abeceda na polju in v gozdu ŽUPANČIČ, Oton: Mehurčki
Matična knjižnica Izola vabi osnovnošolske otroke k reševanju MEDNARODNEGA KNJIŽNEGA KVIZA, ki poteka od mednarodnega dneva knjig za otroke (2. april) do dneva zlatih knjig (17. september).
V kviz, ki ga vodi nemška ustanova Stiftung Lesen, se Slovenija vključuje že šesto leto. Letošnja tema je HRANA Leposlovne in poučne knjige otrokom in odraslim lahko pomagajo, da se zavemo pomena zdrave hrane in segamo po njej.
HAIR - LASJE
KINO ODEON, Izola Torek, 8 4. ob 20. 00
Legendarni mjuzikl Miloša Formana o generaciji šestdesetih let. Morda ste ga videli na TV, vendar to ni to. HAIR je treba videti na velikem platnu in morda boste občutili lenobnost tistih let. Da o glasbi sploh ne govorimo.
GLEDALIŠČE KOPER
Četrtek, 3.april Gledališče Cankarjev dom NOSTALGIČNA KOMEDIJA Polona Vetrih, Ljerka Belak, Zvone Hribar, Marko Okoren itd.
Hrvatini, Petek, 4. april ob 20.00 Moški komorni pevski zbor IZOLA, zborovodja Oskar Trebeč Mešani pevski zbor Obala Koper, zborovodja Walter Lo Nigro Sv. Anton, Sobota, 5. april PRIMORSKA POJE Ponedeljek, 7. april blues večer
HANS THEESSINK&BLUE GROOVE, gost TERRY EVANS
AVDITORIJ PORTOROŽ
Sobota, 5. 4. od 9.30 -17.00 Tartinijeva hiša Piran Mednarodni kolokvij GIUSEPPE TARTINI IN NJEGOV ČAS Avditorij ob 20.30 KONCERT V POČASTITEV TARTINIJEVEGA ROJSTNEGA DNE Komorni orkester SLOVENICUM dirigent Uroš Lajovic, solist Črtomir Šiškovič
SING SING - Koper
SLIKA TEDNA RIHARD RAJMOND - Riki
CARPACCIO PUB - Koper
Petek, 4. 4. ob 21.00
DELIRKIM
Sobota, 5.4. ob 21.00
TINKARA KOVAČ,
Nevio Miklavčič, Paolo Bembi
IZOLfl - ZDRAVO MESTO
Pripravlja dr. A. Dernikovič
Načela in strategije projektov Zdrava mesta so opisana zelo splošno in so zato primerna za uporabo v različnih okoljih. Pomembno je vedeti, da njihova praktična uporaba zahteva prilagoditev glede na različne okoliščine v različnih mestih. Če želite razviti projekt, prilagojen lokalnim potrebam, je nujno, da dobro poznate svoje mesto in razumete, kako funkcionira.
Svoje raziskovanje in analize lahko združite v 10 pomembnih vprašanj o svojem mestu:
1.	Kateri so pomembni zdravstveni problemi mesta?
Kateri so vodilni vzroki bolezni in smrti? Kako življenjski stili vplivajo na zdravje? Ali obstajajo populacijske skupine s posebej hudimi zdravstvenimi problemi? Ali obstajajo problemi okolja, kot npr. onesnaževanje zraka ali vode, ki pomembno vplivajo na zdravje?
2.	Kako vplivajo na zdravje ekonomski in socialni pogoji?
Ali občutite množicžčno in dolgotrajno brezposelnost? Ali obstajajo manjše skupine, ki imajo še posebne probleme? Kakšen je na splošno nivo zanimanja za zdravje v populaciji? Ali obstajajo v mestih naravne skupnosti z aktivnim družbenim življenjem, na kateri bi lahko gradili aktivnosti za krepitev zdravja?
3.	Čigava podpora je nujna, da bo projekt uspel?
V vsaki skupnosti so ljudje, ki so na primernem mestu za pridobivanje podpore novim idejam. Ti ljudje so lahko politiki, poslovneži ali delavci, vodilni strokovnjaki ali družbeni aktivisti. Kdo so ti ljudje v vašem mestu in kako bi pridobili njihovo podporo?
4.	Kako delujejo mestni poltiki?
Do katere meje so zdravstvena vprašanja vašega mesta pravno urejena? Kateri poslanci mestnega parlamenta se se posebej zanimajo za zdravje? Kateri so trenutno najpomembnejši politični problemi v mestu? Do katere mere bodo različne politične stranke zavzele različna stališča glede zdravstvenih problemov?
5.	Kako poteka vodenje mesta?
Katere odgovornosti in prioritete imajo različni mestni uradi in službe? Kateri mestni uradniki so posebej naklonjeni zdravju? Katere nove probleme želi vodstvo mesta reševati? Kako sodelujejo pri novih problemih uradi mesta med seboj?
6.	Katere skrbi ima sistem zdravstvenega varstva?
Katere zdravstvene probleme imajo strokovnjaki zdravstvenega varstva za najpomembnejše? Ali se sistem sedaj srečuje s posebnimi izzivi ali težavami? Ali so že zaznali potrebo po reformi zdravstvenega varstva? Kakšen je odnos glede na vključevanje drugih ustanov v zdravstveno politiko?
7.	Kakšno vlogo igrajo v livljenju mesta skupino prebivalcev?
Ali obstaja v mestu tradicija prostovoljnega dela, samopomoči in sodelovanja prebivalcev? Kdo so glavni voditelji družbenih skupin? Katere skupine se najbolj zanimajo za zdravje in vprašanja okolja? Ali mesto sodeluje s skupinami prebivalcev in jih podpira?
8.	Kje lahko najdemo informacije za razvoj projekta?
Katere informacije o demografiji, zdravstvenem stanju prebivalcev, življenjskih stilih in okolju lahko dobimo pri vodstvu mesta? Bodo podatki, ki so na voljo, omogočili narisati zemljevid predelov mesta, glede na zdravstveno stanje, okolje in druge ključne probleme? Katere informacije lahko pridobimo iz drugih virov, npr. iz zdravstvenega sistema? Katere raziskovalne študije so bile narejene? Kateri raziskovalci bodo pomagali pri projektu?
9.	Kako bodo na projekt vplivali nacionalni ali regionalni programi?
Ali obstajajo smernice glede krepitve zdravja, okolja, pravičnosti ali potreb določenih skupin? Ali se programi razraščajo ali nazadujejo? Ali centralno vodstvo pospešuje lokalne iniciative? Kakšni so trenutno odnosi med mestom in drugimi oblastmi?
10.	Bodo podjetja, industrija in delavci podprli projekt?
Kateri so največji delodajalci v mestu? Ali si prizadevajo izboljšati bivalno okolje mesta? Kako se njihovo delo ujema s skrbjo za zdravje? Kdo so vidnejši vodje podjetništva in delavci? Ali so v preteklosti sodelovali z mestno vlado?
(se nadaljuje)
NA MOTOCIKEL
VEDNO S ČELADO !
Motoristi so med najbolj ogroženimi udeleženci v prometu. Verjetnost, da bo v prometni nesreči motociklist poškodovan je kar 25 krat večja, kot pri vozniku ali potniku v osebnem avtomobilu.
Seveda se ta verjetnost pri nezaščiteni glavi in pomanjkljivi opremi še povečuje. Da bi opozorili na uporabo varnostne čelade, ki med mladimi žal ni dovolj priljubljena, so Avditorij Portorož, Radio Capris in Ministrstvo za notranje zadeve skupaj zasnovali akcijo z naslovom "Bistro glavo varuje čelada".
Z nagradami v akciji, ki sojih prispevali številni sponzorji, so želeli vzbuditi večjo pozornost med mladimi in z njimi poleg varnosti na cesti posebej poudariti športne aktivnosti. Glavna nagrada akcije je scooter Italjet-formula 50. V nagradno igro se je mogoče vključiti tako, da obiskovalec filmskih predstav v Avditoriju tri kupljene vstopnice prilepi na posebno prijavnico, na njej pa bo našel tudi šest vprašanj o cestno-prometnih predpisih
Na Radiu Capris je vsak četrtek ob 12.uri na sporedu oddaja z govornimi vložki, kvizi, nastopi gostov in glasbo, v kateri je podan vzgojni in izobraževalni koncept akcije in tudi pravilni odgovori na vprašanja, zapisana na prijavnici. Finalno žrebanje bo 31.maja v Avditoriju Portorož. Akcijo podpirata tudi slovenska rekorderka v skoku v višino Britta Bilač in športni novinar Mitja Gustinčič.
PREMIKANJE KAZALCEV NEKATERIM ŠKODUJE
(KB)V nedeljo ob dveh ponoči smo urne kazalce prestavili eno uro naprej in veljati je začel poletni čas, ki bo v veljavi do 26. oktobra, ko bomo nadoknadili tisto uro spanja, ki smo jo v noči s sobote na nedeljo izgubili.
Z lanskim letom so se namreč države EU prilagodile anglosaksonskim državam in podaljšale trajanje poletnega časa, čemur smo se prilagodili tudi pri nas. V zvezi s to temo pa prinaša zanimiv zapis tržaški II Piccolo, v katerem izvemo, daje tudi v Italiji dobilo nekaj privržencev prepričanje, kije sicer bolj razširjeno v Franciji in Angliji, da ima takoimenovani poletni čas negativne učinke na zdravje. Androlog prof. Fabrizio Menchini Fabris takšne teze zavrača in pravi, daje danes zaradi umetne razsvetljave ritem spanja že tako in tako spremenjen glede na preteklost, ko so ljudje vstajali s sončnim vzhodom in šli spat, ko je padla noč. Priznava sicer, da ob spremembi ure, ki se zgodi dvakrat letno, resda malce trpimo, dokler se ne navadimo na nov ritem, vendar pa nam to ne škodi, temveč celo koristi.
Takšna sprememba deluje kot blagodejen stres, takčne vrste torej, ki deluje spodbudno, saj je znano, da stres škoduje le takrat, ko je stresna situacija dolgotrajna in pregloboka. Menjava ure po njegovem mnenju torej nikakor ne škodi, človeška vrsta ima namreč veliko sposobnost prilagajanja.
V Združenih državah pa nekateri menijo, da zaradi pomanjkanja spanca, ki ga menjava ure povzoča, nastane več prometnih nesreč, kajti ljudje vozijo premalo spočiti. O tem pričajo številke: ob prehodu na poletni čas se število prometnih nesreč zviša za osem odstotkov, ob ponovnem prehodu na sončno uro pa se za isti odstotek njihovo število zmanjša.
Comunita, economia e privatizzazione
La creazione di una struttura economica che consenta alle comunita nazionali di disporre di un potenziale materiale e finanziario autonomo, con il quale provvedere alle proprie necessita e ormai una verita incontestabile e universalmente accettata. Poiche e Lunico strumento che pud garantire ad una minoranza di pianificare e progettare il proprio sviluppo sociale e culturale uscendo -almeno parzialmente - dalla logica penalizzante deli’ assistenzialismo imposta dai bilanci dello Stato. Che sia un elemento importante lo dimostra il fatto che la categoria economica e stata sancita dalla stessa Costituzione della Slovenia inserendola direttamente nel capitolo dei diritti particolari delle minoranze nazionali. Di conseguenza, un paio d’anni fa, abbiamo salutato positivamente la Legge che in Slovenia destina va alle Comunita minoritarie italiana e ungherese il 2,5 per cento dei mezzi derivanti dal processo di privatizzazione. Cosi l’anno scorso, tramite un bando di concorso, sono stati finanziati pure alcuni progetti di nostri connazionali e concittadini. Anche se gia neJLoccasione le nostre Comunita autogestite avevano rilevato che le modalita e !e condizioni previste per fruire dei prestiti, proprio perche erano destinati ad una categoria di cittadini tradizionalmente debole dal punto di vista economico, andavano necessariamente migliorate e semplificate. Anche perche i criteri di accesso a questi mezzi non si discostavano molto da quelli in vigore per 1’ottcnimento di un normale credito bancario. Per questi motivi, la Comunita autogestita costiera aveva chiesto un incontro con i responsabili del Ministero per i rapporti economici e lo sviluppo, da effettuare prima che venisse bandito il concorso per i mezzi accumulatisi nel corso del 1996. E sempre per
questi motivi, pur se con un ritardo di qualche mese, il concorso non e stato ancora pubblicato. Positivo, comunque, che 1’incontro finalmente c’e stato. E positivo pure che gli esponenti delle due minoranze presen ti in Slovenia sono riusciti a concordare una serie di richieste che sono State immediatamente inoltrate al governo. Tra queste hanno notevole rilevanza soprattutto alcune. Per esempio, che i mezzi di cui deve disporre il concorrente non devono piu raggiungere il 25 p. c. dell’intero investimento come previsto finora, ma soltanto il 15p.c. In secondo luogo, che il prestito richiesto possa ammontare al 60 p.c. della somma prevista dalprogetto, invece degli attuali 40 p.c. In fine, che i termini di restituzione vengano ulteriormente dilazionati nel tempo e che per il settore agricolo e per quello della pešca venga dilazionato anche il termine previsto per 1’inizio della restituzione, che oggi e fissato in una moratoria di dodici mesi. Al governo, inoltre, e stato chiesto che 1’iniziativa abbia continuita anche in futuro sulla base dei mezzi rientranti dai prestiti gia concessi. Altrimenti, concluso il processo di privatizzazione, verrebbero esauriti anche i fondi attualmente a disposizione. E stato chiesto, quindi, che i mezzi cosi raccolti diano vita ad un con to specifico, onde evitare che vengano direttamente assorbiti dal bilancio dello Stato. E, proprio in forza deli'ari. 64 della Costituzione, il quale stabilisce che lo Stato pud demandare alle comunita minoritarie alcune sue competenze, e stata avanzata la richiesta che a gestire questi fondi siano direttamente le Comunita destinatarie. Da sperare ora che, prima della pubblicazione del bando di concorso prevista entro il mese di aprile, il governo non faccia orecchio da mercante.
Silvano Sau
Comunita italiana di Isola:
A Pasouale Besenghi
Una ser at a per togliere dal Lobi i o	un poeta
Venerdi 28 maržo scorso si e svolta nel salone dei concerti di Palazzo Besenghi una serata dedicata al bicentenario della nascita del poeta isolano Pasquale Besenghi degli Ughi.
Il figlio del conte Giovanni Pietro vide la luce infatti il 31 maržo del 1797 (secondo alcuni, il 4 aprile), quindi quest’anno, oltre alla čadu ta di Venezia, avvenuta nello stesso anno, e ad altri fatti piu vicini a noi, quelli del 1947, ricordiamo anche un evento piacevole, la nascita di un personaggio che ha arricchito in certo qual modo la cultura letteraria delle nostre terre.
Gianfranco Siljan, autore e regista della celebrazione, nonche autore della pubblicazione con la quale la Comunita italiana di Isola ha voluto onorare uno dei suoi cittadini piu illustri, ha definito il Besenghi «poeta controcorrente», sempre con il našo controvento. Noi lo definiremmo un poeta e un uomo sfortunato, che si lasciava cogliere da una malinconia iraconda che gli fece portare in patria e per il mondo per tutta la vita la sua inquietudine. Nostalgico della Repubblica di Venezia, si awia a Padova agli studi di legge, ma ben presto e prešo dalle idee libertarie del Romanticismo e inizia a girovagare per il Mediterraneo con alterne fortune. Arna 1’azione, ma trova il tempo per gli studi e le letture di storia, di archeologia, di giurisprudenza di linguistica e di filologia, nonche per dedicarsi alle letture amene. E scrive, scrive un po’ di tutto: odi, canzoni, satira... Scrive anche incontrando i pareri contrari dei suoi contemporanei, talvolta preši di mira nei suoi versi. Scrive mettendo nelle sue liriche anche il proprio dolore e le proprie inquietudini, rivelandosi cosi un poeta romantico a tutti gli effetti.
Nella sua presentazione delPopuscolo Pasquale Besenghi degli Ughi, edito dal nostro foglio di informazione, Siljan ha messo in rilievo pure le sue doti di fine narratore e di cronista. E ha ricordato le sue lettere, spesso piene di provocazione, e le sue dissertazioni sulla lingua e sulla letteratura.
La serata, che ha avuto una buona affluenza di pubblico, accorso per conoscere o conoscere meglio il poeta, si e svolta in una splendida cornice musicale nella quale si sono esibiti i cantanti connazionali Eleonora Matijašič e Matej Rubeli Furman e il pianista Tomaž Tobing. Le letture di passi dalle opere di Pasquale Besenghi, registrate su nastro, sono State curate dagli attori Lidia Kozlovič e Dario Penne. Ha presentato le varie fasi della celebrazione Ondina Matijašič.
Marino Maurel
Foto: Artfoto di Isola
Foto: Artfoto di Isola
Calcetto:
Zlatoperka dalle piume d’oro
// torneo di calcetto organizzato dalla nostra Comunita e daHAssociazione spodiva Comunita itaiiana di Capodistria e ii frutto deiia coiiaborazione, in atto gia da quaiche tempo, tra te due societa. II torneo e stato nominato “Vecchie g lori e”. Una piccoia precisazione e doverosa: di vecchi in campo se ne s ono visti pochi e non tutti hanno avuto un passato g/orioso come calciatori. Comunque e stato un modo come un attro di riunire cotoro che hanno contribuito, e continuano a farlo, a tener viva Pattivita spodiva all’interno delle nostre istituzioni. Invitate quattro squadre che si sono affrontate in un girone allitaliana. La c/assifica finale esprime esattamente guanto profuso dai protagonisti in campo.
Foto: Artfoto di Isola
Dolce vittoria
Foto: C. Chicco
Non c’e piu reli g ion e
Isola dei pescatori, sin dalle Olimpiadi di Amsterdam (1928), e risaputamente anche una cittadina di vogatori. Oggi, quando i pescatori sono costretti a rappresentare una categoria poco piu che folcloristica, certuni lavorano alacremente per far entrare nel cassetto dei ricordi pure lo šport del remo, il quale, piu che uno šport, e da qualche tempo a questa parte un banco di prova degli umori politici dei dirigenti della nostra localita . Ragazzi, avanti tutta! Tra non molto ci scopriremo una cittadina di raccoglitori di stelle alpine. Suggerimento: diamoci allo “jodler”.
Gianfranco Siljan
Attivita comunitaria
OR AR!Q DAPERTURA DELLA SEDE
Sala di lettura e bar sociale - Da lunedl a venerdi dalle ore 16.30 alle 20.30.
Biblioteca - II lunedl dalle ore 17 alle 18 e il mercoledi e il giovedi dalle ore 16.30 alle 19.
MANIFESTAZIONI CULTURAU
Sabato 19 aprile, ore 20.00. Časa di cuttura di Isola.
La COMPAGNIA TEATRALE “SIPARIO APERTO" di Trieste presenta “Robe de 1'altro mondo” di Silvio Petean.
...tutti in agitazione perche il Sindaco deve partire per 1’Argentina... ma quali strani ed imprevedibili sviluppi avra il fatal?...Una girandola di colpi di scena e ...1’immancabile lieto fine.
AVVISI
L’Associazione COMUNITA DEGLI ITALIANI "Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola avvisa che, come deciso in sede di Assemblea, e in corso il rinnovo delle iscrizioni.
La Segreteria invita pertanto tutti coloro che non 1’hanno ancora fatto a regolare il loro status di socio.
/ risu/tati: Zlatoperka - Circolo 2 a 1, Paoian incazza - Loden 7 a 5, Zlatoperka - Loden 5 a 0, Paoian incazza - Circolo 2 a 9, Zlatoperka - Paoian incazza 12 a 0 e Loden - Circolo 5 a 4. La dassifica: Zlatoperka 9 punti, Circolo, Loden e Paoian incazza 3 punti. Netta quindi la vittoria deiia Zlatoperka che vanta tra le proprie file /7 “bomber" del torneo Maurizio Matjašič con 10 reti ed il migHor podi ere Rob e d Radoiovič anche capitano della formazione. Per quanto riguarda le attre posizioni sono State determinate dalla dassifica avu/sa che ha relegato all’u/tirno pošto /7 Paoian incazza la cui arrabbiatura šara aumentata visto 1'esito. II tutto naturatmente non e finito sui campi da gioco. Nella pade conviviale, pero, la padita e ancora apeda.
Robedo Siljan
Comu ne di Isola:
“Robe de ciodi...
??
Parafrasando quel saggio popolare che mette in relazione la mela e il medico, per il Consiglio de! Comune di Isola si potrebbe dire: “Un punto al giorno, toglie il Consiglio di torno”. Infatti, da troppo tempo ormai il massimo organismo comunale isolano si arena su uno dei punti all’ordine del giorno delle sue sedute. Per tre volte e successo con la problematica del club canottieri “Argo-Galeb”; men tre alPultima seduta il grande onore di stremare i consiglieri e spettato ai cani. L 'ordine del giorno prevedeva 1’indizione o meno di tre referendum: negazione del sito alla progettata pompa di benzina “Jagodje-Nord”; negazione dell’ubicazione alla nuova stazione d’autobus e il trasferimento in un luogo per niente precisato de1 nuovo poligono per 1’addestramento dei cani che oggi occupa i terreni di una ex discarica abusiva. L’iniziativa per i tre referendum e s ta ta avanzata da circa 250 cittadini isoJani. Una volta arrivata in Consiglio, la detta iniziativa ha messo in luce tutta la confusione che attualmente
regna sia nello stesso Consiglio sia nell’amministrazione comunale. Cosi anche i cani, poveretti, sono serviti per far infuriare gli “animi politici” dei consiglieri isolani. Cosa succedera una volta dichiarato aperto il “totosindaco”? “Robe de ciodi!”
G.S.
II Mandracchio, foelio delta Comunita itaiiana di Isola Rcdattore rcsponsabilc:
Andrea Šumcnjak
Redazione: C. Chicco, M. Maurel,
C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan,
A. Šumcnjak
Indirizzo: via S. Gregorčič 76,
6310 Isola, Slovcnia
tel.,fax: (+386 66) 65031, 65853
April je mesec, ko resno zavihamo rokave in se lotimo priprav na turistično sezono. Naša križanka tokrat omenja nekaj, na kar ne bi smeli pozabiti.
Poiščite obe gesli v povezavi s soncem in kopanjem, ter ju napisani na kuponu pošljite na uredništvo tednika Mandrač, Veliki trg 1 Izola. Dopisnice pričakujemo do torka 8.4. v veži stavbe na prej omnjenem naslovu imamo tudi svoj nabiralniček. Nagrade bo tokrat spet primaknila trgovina za male živali Bingo Bongo iz Smrekarjeve ulice. Prva nagarda je živa in leti, drugi dve pa sta nakupni.
Kljub temu, da ste zaradi praznikov imeli za oddajo dopisnic malo časa, ste se tudi tokrat zelo izkazali s pravilnimi odgovori. V kupu dopisnic je sreča našla imeni Sonje Matahlija iz Oktobrske revolucije, ter Škofa Andreja iz Dijaške ulice Kopru. Sreča ju bo obdarila s kino vstopnicami za Avditorij za mesec april. Oba nagrajenca se v uredništvu Mandrača lahko zglasita v torek 8.4.1996.
VODORAVNO
1.	geslo
15.	športni objekt
16.	ruski letalski konstruktor
17.	Ritoša Valter
18.	plač, semenj
19.	ime it. pevke Pavone
20.	Goran Krajcar
21.	ime trgovine za male živali 24. hrvaški pisatelj Ivan, iz rosa
26.	voditelj strelske družine, Božič
27.	fr. igralec Delon
28.	fr. mesto, iz bali
29.	češki teniški igralec Ivan 31. izlitje, ejakulacija
33.	gora nad Kobaridom
34.	Vogelnik, ilustratorka
35.	ladja Splošne plovbe
37.	nemška knjižna založba
39.	izpitje na dušek
40.	oranje, orna zemlja
41.	del telesa, sklep
44.	bivši japonski politik - premier 48. rojstni kraj Ernesta Hemingway-a 50. znamka računalnikov
52. slovesnki igralec Nace 54. mesto v Ameriki, dve besedi
56.	vpiši drugi del besede, strnadka
57.	gospodar - skrbnik
58.	provinca in jezero v Kanadi
NAVPIČNO
1.	Novak Samo
2.	hip, trenutek, preblisk
3.	davna preteklost
4.	Italo Dellore
5.	rešeto
6.	nesemo jo na trening
7.	naš pisatelj Anton
8.	orientalska vodna pipa za kajenje
9.	ioni z negativnim nabojem
10.	bivša kratica za pošto
11.	reka v Franciji, iz orala
12.	Anton Nanut
13.	nogometaš, nogomet
14.	rastna snov v Botaniki
21.	geslo povezano z vodoravno 1.
22.	osebni praznik
23.	nekaj obelodaniti, naznaniti 25. rastlinske baze - strupene
30.	Ljubljanska banka - Koper 32. veliki tropski kuščar
36.	konica, trn
38.	Darija Argenti
39.	del televizorja
42.	kopno v morju
43.	kavbojska vrv z zanko
45.	judovski kralj
46.	konec molitve
47.	trdi del telesa
49. slov. skladatelj France 51. Kadmesova hči v grški mitologiji
53. mik, privlačnost 55. Gianna Medica
KRI Ml NALIJ E
Za Božjo voljo ! Kdo bo enkrat končno naredil red v mestu. Za velikonočne praznike so nas Ljubljančani in Lahi skoraj zadušili. Sončno nabrežje se ni in moglo izviti iz objema pločevine, Velikemu trgu se je godilo še slabše. Zdaj so tudi že vsi gostilničarji ugotovili, da bo potrebno nabrežje zapreti
za promet, na občini pa nič.
Lažni dečki
Trije Izolani so čuli govoriti, da dečki baje dobro zaslužijo. Pa so se odločili, da se bodo tudi oni dečke špilali. V Džavoliju (Gavioli) so se predstavljali za kriminaliste. Legitimirali so osebe jim pregledovali žepe, jih zbadali,
zaje.. in počeli vse kar počnejo
pravi dečki. Ko so dečki na izolski postaji izvedeli kaj se dogaja Džavoliju, so se ustrašili konkurence in takoj odhiteli na kraj, kjer so lažne dečke prijeli. Tožilec lažne dečke baje pozna že od prej.
Nevarna razmerja in orodja
Zakonca si že nekaj časa povzročata čustvene dileme in probleme. Uporabljata tudi takoimenovana nevarna orodja. Dečki v sporih mnogokrat posredujejo in zbirajo nevarna orodja.
Apokalipsa na avtobusni
neusmiljeno težo v glavo pritiskajočih alkoholnih hlapov. Dečki so ga s pomočjo njegovega soseda, komaj dvignili in spravili pod odejo.
Ministrom kolo!
Minister se je za praznike po Obali vozil. Pa se mu je avtomobil pokvaril in ubogi minister ni vedel "kuga zdej". Na srečo so prišli dečki z izolske postaje in zadevo rešili tako dobro, da se je minister lahko odpeljal naprej.
Outsiderji
Med naturaliziranimi Slovenci je prišlo do kar velikega pretepa. Eden jo je dobro skupil, saj so njegove poškodbe ocenili za hude. Zoper povzročitelje sledi kazenska ovbadba.
V preteklem tednu so se pripetile 4 lažje nesreče in ena hujša. Dečki so zabeležili še 5 tatvin in dva vloma, obvestila se zbirajo, storilci pa bodo vsak čas prijeti.
Obiščite nas, deležni boste popolne oskrbe vida od očal - kontaktnih leč do rednih brezplačnih kontrol vida.
Osamljeni jezdec apokalipse se je na izolski avtobusni postaji zgrudil pod
V
fotooptika RIO Ljubljanska 24 IZOLA tel.: 066/ 61 403, fax: 066/ 67 044
_______	V v
VELIKONOČNO JADRANJE NOVA TOMAŽIČEVA
(DM) Izolski zaliv je bil za velikonočne praznike v znamenju jadranja, saj je od petka do nedelje okrog 200 jadralcev iz devetih držav tekmovalo na tradicionalnem desetem SPRING CUP-u, ki ga organizira jK Burja. Ker o športnih rezultatih pišemo na športnih straneh velja opozoriti na turistični in promocijski vidik te prireditve. Dejstvo je namreč, da se s tem tekmovanjem zaključi enotedensko bivanje avstrijske jadralne reprezentance v hotelih Simonov zaliv, da drugi jadralci napolnijo še preostale hotelske zmogljivosti ali zasebne sobe in da si med tekmovanjem spremljevalci in starši radi ogledujejo nase mesto, aportni turizem je torej lepa priložnost za zaslužek in promocijo hkrati, saj tekmovanja privabijo medije, saj smo o regati precej videli in slišali na nacionalni TV. Lahko pa bi bilo tega še več, ce bi organizatorji o dogodku obvestili več javnih medijev. Seveda pa je vprašanje, če je to zgolj njihova skrb.
Poročali smo že o tem, da je Tomažičeva ulica, imenovana tudi Prašni dol, končno dobila asfaltno prevleko. Na ta način se bo Hotel Delfin vsaj delno rešil podobe gradbišča in tudi sicer bo dostop do hotelskih objektov v tem delu mesta boljši kot doslej, ko so morali obiskovalci hotela Delfin voziti po obvoznici mimo Simonovega zaliva, enako pa se je godilo tudi obiskovalcem marine. Prav Marinvest naj bi bil, po pogodbi z občino Izola, investitor v ta del infrastrukture, kdo bo končni plačnik pa se bo še videlo. Trenutno so izvajalci položili prvo plast in zdaj delno urejajo odtoke, veliko več pa ne bodo naredili, saj že za september načrtujejo začetek gradnje apartmajev v znanem trikotniku, ae podatek, da so v hotelu Delfin v marcu mesecu zabeležili kar 8741 nočitev od 9114, kolikor imajo sploh vseh zmogljivosti.
Hišne pršice, ki se nahajajo v jogiju so eden najhujših povzročiteljev alergij!	
POTEMA - sistem in postopek za čiščenje jogijev	(	^^ Strokovni
	čistilni servis
Cena čiščenja: 1.980,00 SIT/kos (jogi - enojni)	'	Sli«6nope'
Za dodatne informacije pokličite 23-390	f	
NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE
UREDNIŠTVO MANDRAČA
Tel.: 600-010. Fax.: 600-015