ŠT.3 GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kam niski občan LETO XXII. KAMNIK, 14. FEBRUARJA 1983 Odpravljati razliko med proklamiranim obnašanjem in dejanskimi odnosi Političnovarnostnih razmer ne smemo le ocenjevati, anipak za- gotavljati predvsem hitrejše in prodornejše reagiranje ob ugo- tovljenih napakah in nepravilno- stih, so zahtevali člani kamniške- ga občinskega komiteja Zveze komunistov, ko so na zadnji, 11 seji, razpravljali o aktualni poli- tičnovarnostni situaciji v občini Kamnik ter o uresničevanju kon- cepta in delovanju sistema druž- bene samozaščite. Uvodoma in v razpravi so bili podani realna ocena varnostno- političnih razmer in opozorila s konkretnimi primeri, ki so osvet- lili elemente možnega destabili- zacijskega vplivanja na družbeno klimo. V razpravi je bila vseskozi prisotna misel, ki je pravzaprav povezovala diskusijske prispevke vseh razpravljalcev, namreč da je prava vsebina političnovarnostne ocene le v tem, če se odkrito pomenimo, kako uspešni smo pri nadaljnem razvijanju dogovorje- nih družbenoekonomskih odno- sov, delegatskega sistema in dru- gih, vrednot naše samoupravne socialistićne družbe. Vsebinsko bi bili prekratki, če bi se ob prili- ki ocenjevanja političnovarnost- nih razmer osredotočili le na po- samezne negativnosti na področ- ju kaznivih dejanj v obliki različ- nih vrst kriminala, javnega reda in miru, prometne varnosti, po- žarne varnosti in drugih poseb- nosti, ki so sicer pomemben se- stavni del ocene in seveda tuđi pomembna komponenta. Ta opozarja na doseženo raven var- nostne kulture v naši družbi, a vendarle tuđi omenjeni elementi sami na svojstven način opozar- jajo na spoštovanje in razvoj sa- moupravnih odnosov, na odnos do družbene lastnine ter na stop- njo uresničevanja ostalih temelj- nih vrednot, za katere smo se dogovorili s sprejemom naše ustave. Široka razvejanost demokra- tičnega sistema pa zahteva tuđi široko zaščitno fronto pred od- kloni od družbeno dogovorjenih ciljev, kakor tuđi široko fronto, ki prodira v smeri nadaljnega razvoja samoupravnih socialistič- nih vrednot. Ko celotna družba jn vsi njeni posamezni deli v svo- jem in družbenem interesu skrbi- jo za varnost in zaščito pridobi- tev NOB, socialističnih samo- upravnih odnosov, neodvisnosti in nedotakljivosti države, druž- bene lastnine, osebne in premo- ženjske varnosti, kakor tuđi za Utrjevanje in razvijanje teh in še drugih vrednot naše samouprav- ne socialistične družbe, potem lahko govorimo o DRUŽBENI SAMOZAŠČITI. Le-ta je torej PO svojem bistvu sistem, ki bo imel svojo uporabno vrednost le, če ga bodo uresničevali vsi od posameznega občana in delavca, preko samoupravnih organov, še Posebej organov samoupravne delavske kontrole in družbeno- Političnih ter družbenih organi- zacij in društev do komitejev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in specia- 'iziranih organov na področju ^odkrivanja, pregona in sojenja. V razpravi je bilo omenjenih vrsta primerov, ki opozarjajo na mnoge subjektivne slabosti, ki vplivajo na »družbeno tempera- turo«, pa tuđi precej objektivnih okoliščin, ki pravtako v negativ- nem smislu vplivajo na vzdušje med kamniškimi občani. Po- manjkanje surovin in repromate- riala ter slaba prodaja končnih proizvodov v nekaterih organiza- cijah združenoga dela v naši ob- čini ogroža ustrezno eksistenčno raven delavcev, vendar zaoštrene ekonomske razmere nišo povsod edinole posledica trganja vezi v reprocelotah, ampak tuđi krat- kovidne orientacije na področju poslovnega in samoupravnoga povezovanja združenega dela. Samozadovoljstvo in zaprtost v lastno organizacijo v preteklosti seveda ne moreta zagotavljati di- namičnega in zdravega razvoja gospodarstva, kar pa je lahko edina trdna osnova tuđi za pro- speriteto tako osebnega kot družbenega standarda. Med problemi, ki so osvetlili nekatere odklone pri uresničeva- nju samoupravnih odnosov, so bile izpostavljene tuđi posledice sprejemanja prispevkov in dav- kov za splošno in skupno porabo, ki bi pravzaprav pomenile, da bi delavci raspolagali s približno 6% manjšimi finančnimi sredstvi za svoje osebne potrebe. Bistvo problema je pravzaprav v tem, da potreba oziroma težnja po na- menjanju večjega dela denarja za družbene dejavnosti in sploš- no porabo na račun osebne pora- be ni bila zavestno potrjena s strani tistih, ki bodo plačevali. Zaradi tega je bila dana tuđi po- buda, da se preko ponovne razprave delavci sami zavestno opredelijo ali so pripravljeni žr- tvovati del svojega osebnega standarda zato, da bo več denar- ja za zdravstvo, šolstvo, kulturo, telesnokulturo in druge družbene dejavnosti ter splošno porabo. Med številnimi zanimivimi po- datki, ki so bili povedani na seji občinskega komiteja je tuđi ta, da je v kamniški občini izven kraja bivanja zaposlenih okrog 66% prebivalcev, medtem ko je dnevna migracija v krajevnih skupnostih v Tuhinjski dolini ter iz področja Most in Komende še precej večja. Zato je tuđi razum- ljiva hitra reakcija občanov, ko se spremenijo razmere v zvezi z delovnim časam, prevozi in zago- tavljanjem pogonskih goriv. Omeniti bi veljalo tuđi podat- ke, ki opozarjajo na določeno povećanje gospodarke kriminali- tete in na malomaren odnos do varovanja družbenega premože- nja. Pri tem se srečujemo z neža- dostnimi in neprimernimi pre- ventivnimi ukrepi za zavarovanje družbenega in tuđi zasebnega premoženja, z nezadostno osve- ščenostjo odgovornih oseb, pa tuđi z zakasnjeho kaznovalno politiko. Pri ocenjevanju posa- meznih prekrškov in kaznivih de- janj pa je politika sankcioniranja obremenjena s toleriranjem, opravičevanjem oziroma zmanj- ševanjem pomembnosti družbe- noškodljivega dejanja takrat, ko gre za kaznovanje v lastni orga- nizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti; istočasno pa so prisot- ne oštre obsodbe in zahteve po radikalnem ukrepanju za nepra- vilnosti, ugotovljene zunaj »na- šega dvorišča«. Kljub precejšnjim premikom pri razvoju delegatskih odnosov, se še srečujemo s primeri tehno- kratskega in birokratskega obna- šanja, še posebej v samoupravnih interesnih skupnostih, kjer pone- kod strokovne službe ali pa izva- jalci dominirajo nad razmišlja- njem delegatov. Kritično so bile ocenjene tuđi razmere v občin- skih upravnih organih. V različ- nih pojavnih oblikah lahko zaz- namo tuđi znake političnega ro- mantizma, liberalizma, klerikali- zma ter drugih negativnih teženj, s katerimi pa se marsikdaj pre- malo odkrito spopadamo, očitno velikokrat med drugim tuđi pre- šibko poučeni o posledicah teh družbeno deviantnih pojavov. Občinski komite ŽK je na koncu sprejel zaključke, ki so odraz zelo bogate razprave, iz katere so bile zgoraj povzete sa- mo nekatere misli. V sklepih so postavljene tuđi zahteve po kre- pitvi idejne enotnosti in poglab- ljanju idejnopolitične trdnosti v vseh komponentah in pri vseh subjektih družbene samozaščite ter predlogi za tesnejše sodelova- nje in akcijsko povezovanje tuđi profesionalnih organov v borbi proti družbenoSkodljivim poja- vom. V tem smislu bi kazalo več- krat v okviru komiteja za SLO in DS organizirati delovne razgovo- re in preko njih doseći hitrejše in učinkovitejše reševanje posa- meznih perečih problemov. Člani občinskega komiteja so potrdili tuđi dopolnitve in spre- membe statutarnega sklepa o or- ganiziranosti in delovanju ZK v občini Kamnik ter sprejeli poro- čilo o stanju in aktivnosti osnov- ne organizacije ZK v SKG Ka- mnik, v kateri so bili pred pol leta izrečeni določeni vzgojnopo- litični ukrepi in kritizirana aktiv- nost določenih članov. Občinski komite je ugotovil, da so kritike učinkovale v vzgojnopolitičnem smislu, zadolžil pa je tuđi svojo delovno skupino, da še naprej spremlja razmere v SKG Ka- mnik. M^M. Zima je le prišla Videti je bilo, da bo letošnja zima minila kar brez večjega sneženja - snega ni bilo za novo leto, zapadel ni niti med šolskimi počitnicami; zdaj pa pada, kot da bi zima hotela nadomestiti zamujeno. Kaj, ko moramo to storiti vsi, saj je čišćenje snega že nekaj dni vsakodnevna naloga. ICako čim dosiedneje nagraditi deio Delovno organizacijo Meni- na je pred dobrim tednom obi- skal član predsedstva republi- škega sindikata Brane Mišič. S sindikalnim! delavci in drugimi predstavniki Mcnine se je no- go var jal predvsem o sprejema- nju družbenega dogovora o razporejanju sredstev za oseb- ne dohodke in o nagrajevanju proizvodnega dela. Dotaknili so se tuđi vprasanj družbenega standarda delavcev, spremem- be delovnega časa in prehrane. Kasneje se je udeležil še se- stanka občinskega sindikalnega sveta. Brane Mišič je poudaril, da čakajo sindikalne organizacije v tem trenutku zelo konkretne naloge. Gre namreč za to, da se sprejeta načela o nagrajevanju po delu bolj uveljavijo v delov- nih organizacijah. Vsi se stri- njamo, da je nagrajevanje po delu še kako zadnje čaše stvari na tem področju le izboljšuje- jo. Bolje je vrednoteno proiz- vodno delo (čeprav je veliko razlik med posameznimi delov- nimi organizacijami), uresniču- je se svobodna menjava dela. V Menini sem bil prvič. Ogleda! sem si proizvodnjo, predrsem pa smo se v konkretnih razmerah pogovoriU o uresniievanju dogovora o razporejanju đobođka za osebne dohodke. O Menini lahko rečem le dobro, premalokrat govorimo o tej tovara/, čeprav je mačehovski odnos do nje mogoče dehto opravičitt s predsodki do proizvodnje. Da je letošnji dogovor o razporejanju đohođka res restriktiven, je potrdil pregovor v tej tovami. Čeprav so v Menini z odrekanjem, brez tujih sredstev, ustvarili proizvodnjo, ki šega v sam evropski vrh ter že dosegajo in sf prizadevajo za še boljše izvozne rezultate, osebm dohodki delavcev v letošnjem letu ne bodo mogli biti sorazmerni vsem tem prizadevanjem. Vendar pa bi se y prihodnjih lehn to moralo odraziti tuđi v ustreznui osebnih dohodki. Sicer pa so v tovami uspešni tuđi pri nadomeščanju mazuta z odpadki in prahom, je o obisku v Menini povedal Brane Mišič, član predsedstva republi- škega sindikata. Aktivnosti pri uveljavljanju nagrajevanja po delu bodo na- daljevali tuđi v okviru medob- činskega sindikalnega sveta, je dejal Ivo Meglič. Organizirali bodo seminar za vse predstav- nike občinskih sindikalnih sve- tov in za seminar za vse, ki se v delovnih organizacijah ukvar- jajo z nagrajevanjem. Obravnavali so vprašanje, kako nagrajevati delavce v de- ficitarnih poklicih, saj bi jih bi- lo treba ustrezno stimulirati. V Stolu na primer je element na- grajevanja zahtevnost dela, medtem ko imajo v drugih de- lovnih organizacijah to spet drugače urejeno. Menili so tu- đi, da bi morali bolj kot doslej pri preverjanju dogovorov o nagrajevanju videti, kako se upoštevajo dogovori o politiki cen. Kaj prinaša letošnji družbeni dogovor o razporejanju sred- stev za osebne dohodke? To je sedaj težko reci, vsekakor pa je bolj restriktiven kot lanski. Dogovorili so se, da bodo izra- čunali, kakšno bi bilo poveća- nje sredstev za osebne dohod- ke po novem dogovoru, če bi delovne organizacije dosegle postavljene nacrte, in kakšno, če teh ne bi dosegle. Razpravljali so tuđi o tem, kaj pomenijo višje prispevne stopnje za sise družbenih de- javnosti za osebni dohodek de- lavcev. Mnenje sindikalnega sveta in predsedstva občinske- ga sindikata je, da še enkrat izpeljejo razpravo o prispevnih stopnjah (seveda ob strokovno pripravljenem gradivu). B. P. Ponovno preverjanje programov družbenih dejavnosti Zvišane prispevne stopnje za *ise družbenih dejavnosti so v delovnih organizacijah po vsej republiki povzročile precej razprav, saj so za nekaj procen- tov (različno po posameznih ob- činah) zmanjšale neto osebne dohodke. O tem problemu so govorili na izredni seji družbenopolitičnega zbora skupščine; obravnavali so predvsem postopek sprejemanja prispenih stopenj. Ocenili so, da je bil postopek formalno pravi- len, da pa je bilo premalo vsebin- skega pristopa na vseh ravneh. Delegati so imeli premalo infor- macij o posledicah odločitev, ki so jih sprejeli. Zato predlagajo ponovno preverja/ije programov sisov, na podlagi tega pa tuđi po- novno odločanje o visini prispev- nih stopenj. Ob ponovnem odločanju bodo morali imeti delegati jasno pred- stavo o tem, kaj bodo sprejeli. Potrebovati bodo več različno ovrednotehnih programov - se- veda tuđi s predvidenimi posledi- cami. Predlagani programi druž- benih dejavnosti bodo ponudili različne variante: tako, da bi s prispevnimi stopnjami zagotovili le delovanje posameznih družbe- nih dejavnosti in vzdrževanje ob- jektov, pa tuđi varianto, ki bi z večjimi dajatvami omogočila na- predek na teh področjih. B. P. KAMNIŠKI OBČAN / 14. FEBRUAR JA 1983 ODVSEPOVSOD • Neprepričijivi izvozni rezultati LJUBLJANA - Po podatkih Zveznega zavoda za statištiko je lani jugoslovanski izvoz narascl za 0,7 odstotka, medtem ko je bil uvoz blaga za približno osem odstotkov manjši kot leta 1981. K skupnemu povećanju izvoza je največ prispeVala Srbija, zatemVHrvaška in Slovenija. Zanimivo je, da so lani povećale izvoz samo tn republike, in sicer Slovenija, Makedonija in BiH, medtem ko so v drugih republikah in pokrajinah zaostali za predlanskimi rezultati. Gotovo pa je pomembno, da se je najbolj povečal izvoz na konvertibilne trge za 2,7 cxlstotka) in da je izvoz na te trge povećalo pet republik in Vojvodina. • Nakopali več premoga kot so načrtovali TRBOVIJE - Čeprav letošnja zima kar dobro blaži zadrege pri oskrbi z premogom, kurilnim oljem in tuđi drvmi, so vendarle zanimivi podalki o dosežkih zasavskih rudarjev. Tako no rudarji sozda REK Trbovlje januarja nakopali 139 tisoč ton premoga, kar je za dva odstotka već kot so načrtovali. Najveć premoga so nakopali v zasavskih premogovnikih približno 115 tisoč ton), v Kanižarici nekaj več kot 11 tisoč ton, v Senovem 10 tisoč, v Laškem pa dva tisoč ton. • FTT zaostaju za zahtevanii BEOGRAD - Poštni, telefonski in telegrafski promet v nekaj zadnjih desetletjih ni zmogel slediti hitremu napredku na različnih področjih. To se kaže tuđi v tem, da je bilo leta 1952 v Jugoslaviji nekaj več kot tri tisoč post, medtem ko jih je bilo lani lc 600 več. Prav zaradi tega je treba poskrbeti, da se bo ta pomembna dejavnost hitreje razvijala, so poudarili v zveznem družbenem svetu za vpraša- nja družbene ureditve. • Omejitvena denarno - posojilna politika BEOGRAD - Letošnja restriktivna denarno-posojilna politika naj bi pripomogla k večjemu tavnotežju med ponudbo in povpraše- vanjem na domačerh trgu, je povedal guverner Narodne banke Jugoslavije Radovan Makić in hkrati dodal še nekaj podatkov o razvrednotenju dinarja v nekaj zadnjih letih. Tako je leta 1980 dinar devalviral v primerjavi z nekaterimi tujimi valutami za 43,4 odsto ka, leta 1981 za 29 in lani kar za 43,9 odstotka. Seveda pa kaže biti še posebej zaskrbljen ob letošnjeni podatku, namreč, da znaša samo januarsko razvrednotenje dinarja nič manj kot osem odstotkov. • Setveni nacrt bo odvisen od gnojil LJUBLJANA - Če bodo hoteli izpolniti nacrt o kar največjem samooskrbovanju s hrano, potem morajo kmetje in kmetijske orga- nizacije v Sloveniji spomladi posejati približno 191 tisoč hektarov površin. Seveda pa bo na uresničitev tega nacrta v veliki meri vplivala oskrba z gnojili, rastlinskimi zaščitnimi sredstvi, rezervnimi deli za kmetijske stroje itd. Gotovo bo precej težav že pri gnojilih, saj letos načrtujejo sedemodstotno povećanje porabe umetnih gnojil, Slove- nija pa bi lahko nemoteno osrkbo z gnojili omogočila le z uvozom. *——*#»*#*»#««»»#»»#»»*»»»».».»++#+++»+*/++**#■**»***» Društvo invalidov Ka- mnik vabi- svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v sohoto, 26. februarja 1983 ob 9. uri v veliki scj- ni dvorani Skupščine ob- čine Kamnik. Društvo gojiteljev ■ pa- semskih malih živali Ka- mnik obvešča svoje člane, da bo občni zbor društva v nedeljo, 20. februarja 1983 ob 9. uri v veliki sej- ni dvorani Skupščine ob- čine Kamnik. Odbor tuđi prosi člane, da poravnaj« članarino. To lahko store na občnem zboru, katere- ga naj se udeleže v čim večjem številu. VABLJENI! ODBOR ' t»*++r*#***+.+»***»4t**+++*++++Hh+»++*-l++t-*+*+**+++*++j Peron tuđi v Kamniku Želja mnogih starejših občanov je, da bi prišli do perona na spodnji železniški postaji v Kamniku, ki je sedaj nekakšno središte za novi in stari Kamnik. Ob progi liamnik - Ljubljana je ponekod že nekaj storje- nega ludi za take, ki ne zmorejo visokih stopnic. Nekaj sto občanov pa še caka iia to. Kadar je občan v stiski, bi se morala zamisliti krajevna skupnost še temliolj, da bi jo začutili in se povezali tuđi v praktičnom delu. Tako so storili občani na Rodici. Sestdesel milijonov naj bi predvidoma znašal predra- čun železnice za peron. Krajevna skupnost Rodica in dobro organizirano udarniško delo občanov sta ga znižala za približno petdeset milijonov. Posnemanja vredno v času stabilizacije! M. B. Pereca vprašanja v zdravstvenem varstvu zahtevajo večjo pozornost vseh V zadnjem času se delegati v skupščini zdravstvene skupnosti vse bolj pogosto ukvarjajo z vprašanjem, kako pokriti vse stroške zdravstvenega varstva, ki rastejo precej hitreje od načrto- vanih in uresničenih prihodkov. Občinski zdravstveni skupnosti je ob koncu lanskega leta /manj- kah. 16,582.105 din, da bi lahko plaćala vse opravljene zdravstve- ne storitve. Većina te vsote (11,341.000 din) dolgujc kamni- ška zdravstvena skupnost tozdu zdravstvenega varstva. Ambulantno in dispanzersko zdravljenje je lani po vrednosti poraslo kar za 86 odstotkov v primerjavi z letom 19B1. Dosti ne zaostaja" povećanje izdatkov za zdravljenje v bolnišnicah, za kar je bilo porabljenih okrog 40 odstotkov vseh sredstev (100 mi- lijonov din), kar pomeni za 45 odstotkov več kot leta 1981. Lahkp bi naštevali še druge podatke, ki po vrsti kažejo, da poraba sredstev v zdravstvenem varstvu že načenja okvire naših gospodarskih možnosti in da se bo treba resno spoprijeti /. vzroki takega stanja, ne samo s posledi- cami. Uporabniki zdravstvenih stori- tev, ki združujemo denar v ta namen, se borno morali najprej sami resno vprašati, ali smo stori- li vse, da bi zmanjšali stroške zdravstvenega varstva. Kje so vzroki, da smo bili s 180.500 iz- gubljenimi delo'vnimi dnevi v le- tu 1981 (to predstavlja 5 odstot- kov vsega delovnega časa v obči- ni) nad regijskim in republiškim povpreejem. Samo za nadomesti- la osebnih dohodkov je bilo lani izplačanih skoraj 30 milijonov din. To vprašanjc bi morali resno proučiti, zlasti v tistih tozdih, kjer se je odstotek izgubljenih delovnih dni povzpcl na 7 ali ćelo B odstotkov. Tišti, ki niislijo, da je tuđi na tak način mogoče reše- vati gospodarske težave v delov- ni organizaciji, so v zmoti. Marsi- kak dinar bi lahko prihranili tuđi z bolj racionalno uporabo zdra- vil. Ni nobena skrivnost, da je mnogo predpisanih zdravi! nepo- rabljenih in da imajo posamezni- ki doma velike zaioge zdravil,'ki jih, ko jim poteće trajnost, po spravi jo v smeti. Ne zavedamo se tega, da z vsakim zdravilom vrže- mo proč za najmanj dva dolarja porabljenih surovin. Ce bi vsak od 28.000 uporab- nikov zdravstvenega varstva v občini zavrgel eno samo zdravilo na leto, si lahko sami izračuna- rao, kje imamo še skritc rezerve. V zadnjem času je spet veliko slišati o pomenu soudeležbe za- varovanca pri plaći I u zdravstve- nih storitev (participacija), ki naj Ocena lanskoletne gospodarske uspešnosti Obravnavanje rezultatov go- spodarjenja ob zaključku leta in med letom je prav/aprav nadzor delavcev nad izvajanjent spreje- tih nalog in pogoj za samouprav- no odločanje delavcev o lastnih rezultatih dela in primerjavo z doseženim v sorodnih OZD. Takšno obravnavanje rezulta- tov gospodarjenja zahteva enot- no akcijo vseh subjektov, tako v TOZD in delovnih skupnostih, SDK, GZ in občinskem izvršnem. svetu. Občinski svet ZSS Ka- mnik, ki je odgovoren za organi- zacijo kvalitetnih razprav v te- meljnih sredinah se je dogovori! na posvetu s predsedniki OOS in konferenc sindikata, kako izpe- ljati akcijo ZR 82. Na posebnem posvetu s poslovođnimi organi, predsedniki DS skupaj s pred- stavniki DPO, družbenim pravo- hranilcem samoupravljanja, SDK in predstavniki DPS so bile dogovorjene posamezne zadolži- tve za pripravo kvalitetnih po- datkov, koj, tuđi samega poteka razprave pred dokončnim spre- jetjem ZR za leto 1982 v OZD. Naloga OOS in konference sindikata je, da s politično akcijo spodbudi predhodno razpravo po samoupravnih delovnih skupinah (ali sindikalnih skupinah), za ka- tere naj delavci v pismeni obliki dobijo osnovne informacije o oceni gospodarjenja v letu 1982 primerjalno s planskimi cilji, ki so si jih postavili v letu 1982 skupaj z oceno o gospodarjenju v naprej. Po navedbah OPS v obči- ni, ki se je aktivno vključil v akci- jo ZR 1982, so to temeljna izho- dišča za kvaliteten premik na tem pomembnem področju samo- upravnega odločanja delavcev. Poleg tega, je poudaril DPS, so delavci dolžni spregovoriti še o komercialni problematiki, pred- vsem prodaji (popusti kupcem, ki ponekod presegajo normalne okvirje poslovnega obnašanja). Ne gre pa tuđi zanemariti gibanja stroškov, ki so limitirani (omeje- ni), nekatera kooperantska raz- merja, ki so dvornljiva in druga področja poslovne politike, ki vplivajo na večji ali manjši ustvarjeni dohodek temeljne sre- dine in s tem tuđi na visino OD in SP. V razpravi je bila izražena mi- sel, da delavcem ostaja malo možnosti za odločanje o ustvar- jenem dohodku in njegovi deli- tvi. Takšna razmišljanja pomeni- jo ozko gledanje na sistem socia- lističnega samoupravljanja in po- tiskajo delavca na stranski tir od- ločanja o rezultatih dela in nje- govi delitvi. V kolikor borno na prvi stopnici odločanja odpove- dali in mu ne borno znali prislu- hniti, smo izgubili bitko, katere del je tuđi neposredna obravnava rezultatov gospodarjenja ob ZR za leto 1982. Da bi delavci imeli pred seboj popolnejšo informaci- jo o. gospodarskih rezultatih bo izvršni svet pripravil prvo oceno gospodarjenja, prav tako pa bo delavcem posredovana informa- cija o prodaji sredstev, ki jih združuje SIS, v katere sprotno do sedaj nišo imeli vpogleda. Nadalje bodo morali delavci povsod tam, kjer planski cilji ni- šo doseženi oz. kjer poslujejo na robu rentabilnosti ali ćelo z izgu- bo, zahtevati pripravo sanacij- skih programov, ki bodo morali zagotavljati OZD jasen kažipot za ureditev razmer. V kolikor ima OZD izgubo, je dolžna takoj sporočiti SDK njeno visino skuapj z ukrepi. Spreminja se tu- đi zakon o sanaciji OZD, ki po- slujejo z izgubo. Po novem naj bi vse te organizacije izplačevale zajamčene OD. Predviđeno je, da DPS ne bo imela pravice do- voliti nadaljnjo izplačevanje nor- malnih OD. V pripravi je tuđi predlog, da bi se od sedanjih 3 mesečnih periodičnih obračunov prešlo na 4-mesečno preverjanje rezultatov gospodarjenja, kar bi bilo prav gotovo racionalnejše, tako za delavce v finančnih služ- bah, kot tuđi v samem spremlja- nju in ocenjevanju rezultatov go- spodarjenja v obratfnavanem ob- dobju. Nadaljnja novost, ki je v pripravi, je enotni žiro račun za OZD, ki imajo v svoji sestavi TOZD. Pri enotnem računu OZD bi se še naprej vodila in- terna evidenca doseženega, kar bi omogočilo delavcem, da bodo še naprej subjekt odločanja o razultatih dela temeljne sredine. Te in še nekatere druge novosti, ki so v pripravi, nas ne smejo zapeljati od temeljne usmeritve, ki smo si jo zastavili v akciji ZR 82. Osnove za temeljito obrav- navo rezultatov so podane, treba je samo odgovorno izpeljati akci- jo. Predhodne ocene o uspešno- sti obravnav in ocene o gospo- darjenju bodo OOS posredovale OS ZSS Kamnik, ki jih bo strnil in ocenil za celotno občino, ker bo osnova za razpravo na zborih skupščine občine, kot tuđi za razpravo na RS ZSS. JANKO BLAGŠIČ bi se v kratkem povećala. Ta sou- delcžba naj bi bila taka. da ne bi odvraćala od zdravstvenih pose- gov tistih zavarovancev, ki jih potrebujejo, a bi znesek težko , plaćali. Prav bi bilo, da bi se končno dogovorili za enotno par- ticipacijo v Sloveniji, ne pa da ima vsaka občina svojo. Marsikaj bi lahko prihranili tu- đi s skrajševanjem čakalnih dob in vrst v ambulantah. To zahteva boljšo organizacijo dela v zdrav- stvu, boljše dogovarjanje o sodc- lovanju in delitvi dela v osnovni zdravstveni službi ter med osnov- no, specialistično in bolnišnično dejavnostjo. Eden od pomemb- nih pogojev za boljše delo zdrav- stvene službe so poleg kadrov tu- đi ustrezni prostori. O tem smo mnogo razpravljali v pripravah na uvedbo krajevnega samopri- spevka. Res je, da ie je gospo- darski položaj zaostril, vendar bi bilo treba upoštevaje dane mož- nosti, program prilagoditi novim razmeram in ga postopoma ure- sničevati. Najslabše je, če denar zbiramo, a je neizkoriščen, pro- storski problemi v zdravstvenem domu pa ostajajo nerešeni. Ko govorimo o deležu denarja, ki ga od ustvarjenega dohodka namenjamo za zdravstveno var- stvo, potem bi se ob dejstvu, da se zavzemamo za racionalno po- rabo, morali držati dogovora ozi- roraa usmeritve, da delež za' zdravstvo v narodnem dohodku ne bi padal. Prispevne stopnje so res predvsem tehnika obračuna- vanja dogovorjenih sredstev,' vendar v določcncm obdobju vseeno kazalec razmerij med po- sanie/nimi dejavnostmi znotraj skupne porabe in poudarka, ki ga v posamezni občini dajcjo zdrav- stvenemu varstvu. V tem pogledu bi kazalo prou- čiti smotrnost zmanjševanja pri- spevnih stopenj za zdravstvo v naši občini od 11,55 v letu 1981 prek 10,43 v letu 1982 na 10,17 odstotka v letu 1983. Za primer- javi lahko povemo, da imajo v občinah, s katerimi imamo skup- ni zdravstveni dom, prispevne stopnje precej višje: Domžale 12,31 in Litija 12,53 odstotka. O teh in šc drugih vprašanjih bodo govorili delegati na bližnji problemski konferenci SZDL (17. februarja) o problemih zdravstvenega varstva v občini Kamnik. / F. S. ZAHVALA Iskrena zahvala gasil- cent in vaščanom in Sred- nje vaši in Podhmške ter delavcem iz Menine za iz- kazano pomoć ob nesreći. Katarina in Tone Zbor komunistov v Mekinjah Januarja so se zbrali na prvi zbor komunisti, ki žive v krajevni skupnosti Mekinjc. Pogovorili so se o novi krajevni skupnosti Me- kinje, ki je nastala po razcepitvi krajevne skupnosti Kamnik na pet novih krajevnih skupnosti in o delovanju osnovne organizaci- je ZK v tej krajevni skupnosti. Udeleženci zbora so ugotovili, da je v krajevni skupnosti, v ka- teri živi 1468 krajanov, krajevna samouprava kar dobro zaživela. Skupščina krajevne skupnosti se je sestala trikrat, svet krajevne skupnosti pa štirikrat. Glavna problematika, ki sta jo obravna- vala, je bil sprejem planov kra- jevne skupnosti, konstituiranje in komunalna problematika. Po- leg sveta krajevne skupnosti de- lujeta še poravnalni svet in po- tro.šniški svet, ki se je kons ituiral in prvič uspešno delo val pri razdeljevanju kuponov za plin. Ni pa še oblikovan svet jstanoval- cev, kot ga predvideva statut kra- jevne skupnosti. Kot pomožni organi sveta krajevne skupnosti je oblikovanih 7 komisij, od ka- terih so začele delovati le: komi- sija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, komisija za urbanizem in komunalne zadeve in komisija za zdravstvo in so- cialno skrbstvo. Ta je ob koncu lanskega leta prvič zbrala na majhno slovesnost krajane, ki so starejši od 70 let. Na področju SLO in DS je krajevna skupnost sele v fazi organizacijskega in vsebinskega preoblikovanja. V širšo družbeno skupnost se krajevna skupnost vključuje prek svojih delegacij. Delegacija za zbor krajevne skupnosti in po- sebna delegacija za stanovanjsko gospodarstvo sta zaživeli in našli ustrezne oblike in metode delo- vanja. Združene delegacije pa še nišo uspele najti ustreznih metod in oblik,delovanja, zlasti zaradi neorganiziranoga in neusklajene- ga pristopa SIS k sklicevanju de- legacij in ker konferenca delega- cij, ki jo tvorijo združene delega- cije KS Mekinje in združene ali splošne delegacije KS Nevlje, ni ustrezna oblika združevanja in- teresov niti po vsebirii niti po obliki. Problematika, ki jo obravna- vajo organi krajevne skupnosti je zelo obsežna in zahteva vedno večje vključevanje delovnih ljudi in občanov. Ker so prihodki, ki jih ima krajevna skupnost na- mensko opredeljeni predvsem za izvajanje komunalnih dejavnosti, se krajevna skupnost usmerja predvsem na to področje, ostala področja delovanja pa so zaradi' neustreznega načina financiranja osnovnih dejavnosti potisnjena v stran. Na območju krajevne skupno- sti je pet organizacij združenega dela: Kemostik, Zarja, Komu- nalno podjetje, Dom upokojen- cev in Delavski dom. Ražen v delavskem domu imajo te orga- nizacije združenega dela lastne organizacije ZK, ki so povezane z osnovno organizacijo ZK Me- kinje po svetu ZK. Do pogloblje- hega sodelovanja in vsklajevanja interesov med krajevno skup- nostjo in organizacijami združe- nega dela žaenkrat še ni prišlo. Osnovna organizacija ZK Me- kinje ni številna in jo sestavljajo v veliki većini upokojenci, ki pa so v družbeno-političnem življe- nju še vedno aktivni. Skoraj vsi opravljajo tuđi bolj ali manj od- govorne naloge v krajevni samo- upravi. Po obširni razpravi o proble- mih in planih za prihodnje so se udeleženci zbora dogovorili, da dajo pobudo Krajevni konferen- ci SZDL v Mekinjah za organizi- ranje Društva prijateljev mladi- ne in društva »Partizan« v Meki- njah. Spomladi naj bi SZDL or- ganizirala delovno akcijo za ure- ditev parka ob Bistrici, že takoj pa naj bi šla v akcijo, kako mla- dini omogočiti dostop do šport- nih objektov. Organizaciji ZSMS v Mekinjah so dali pobudo, naj vključijo v svoje delo tuđi mla- dince iz Delavskega doma. Svetu krajevne skupnosti pa so predla- gali, da v življenje krajevne skupnosti vključi tuđi Dom upo- kojencev. Na koncu so se dogo- vorili, da bodo na prihodnjem zboru razpravljali o krajevni or- ganizaciji SZDL in ZSMS. OA 2_ KAMNIŠKI OBČAN / 14. FEBRUARJA 1983 Prispevne stopnje - višje ali nižje? V letu 1982 smo vstopili že v tretje mandatno obđobje delovanja samoupravnih interesnih skupnosti, pa še vedno nismo v ccloti doumeli nače] dogovarjanja in sporazumevanja v skupšči- nah samoupravnih interesnih skupnosti, nismo doumeli pomembnosti delovanja delegatskoga si- stema v teh skupščinah. Vse prevečkrat nam gra- divo za seje zborov skupščin SIS predstavlja ba- last in proučevanje teh gradiv nepotrebno delo, ob tem pa se ne zavedamo, da se v skupščinah SIS dogovarjamo o delitvi celotnega osebnega dohod- ka, z namenom zadovoljevanja skupnih potreb, vzajemnosti in solidarnosti. V skupščinah SIS družbenih dejavnosti se dogovarjamo in sporazu- mevamo o zadovoljevanju potreb po tistih dobri- nah, ki so pomembne za vsakega posamcznika (socialna varnost, izobrazbar«dravje. kultura idr.) in jih je treba za uveljavitev načela enakih mož- nosti razvoja za vse zagotoviti vsem članom druž- be sorazmerno s potrebami. Vrsta dejavnosti na področju družbenih služb ima podoben značaj, kot ga ima infrastruktura v matcrialni proizvodnji. To pa pomeni, da mora družba z ustrczno ekonomsko politiko in planira- njem uveljaviti na tem področju dmžbcne kriteri- je, ki se razlikujejo od tistih, na katerih temelje podjetniške odločitve ali odločitve potrošnikov. Kriteriji na področju družbenih dejavnosti so sprejeti v republiki in občini kot rezultat dogovar- janj in samoupravnega sporazumevanja. Delovni in finančni programi SIS družbenih dejavnosti tako za leto 1982 kot za leto 1983 izhajajo iz dogovorjenega in sprejetega srednje- ročnega nacrta 1981-1985 s tem, da se v okviru tega za realizacijo letnih programov posebej spo- razumevamo. V trenutku, ko obravnavamo zaključne račune za leto 1982, si ogiejmo tuđi izvrševanje progra- mov SIS družbenih dejavnosti v letu 1982 in plan za leto 1983, saj nam je vsaj teoretično znano, da stroški nekega blaga nišo samo tišti, do katerih je prišlo v podjetju, marveč tuđi oni, ki jih je proiz- vodnja tega blaga zahtevala na področju družbe- nih služb. Izobraževanje Zagotovljeni program izobraževanja se je izva- jal v 4 centralnih in 12 podružničnih šolah. V prvem polletju je bilo v vse oblike osnovnošolske- ga izobraževanja in vzgoje vključeno 3293 učen- cev v prvem in 3422 učencev v drugem polletju. Osnovne sole so v glavnem realizirale redne ure pouka po predmetniku, medtem ko dopolnilni / pouk ni dosegel planiranega obsega in so se na njegov račun povećale ure interesnih dejavnosti. V letu 1982 je imelo brezplačen prevoz v solo 536 učencev. V okviru dodatnega programa je bilo v podalj- šano bivanje kot predhodnico celodnevne sole vključeno 314 učencev; 296 učencev je obiskova- Io glasbeno solo, kar je v primerjavi z letom 1981 7,5 % povećanje. Zimska in poletna šola v naravi v občini še ni enotno urejena, obiskovakj pa jo je 576 učencev. Prehrana učencev med poukom je posebnega pomena tuđi za doseganje zadovoljivih učnih re- zultatov. V prvem delu preteklega leta jo je preje- malo 3259 učencev, v jesenskem delu pa 3333 učencev, kosilo pa prejema oziroma to možnosi prehrane koristi 20 % učencev. Kadrovanju je v občinski izobraževalni skupno- sti namenjena posebna pozornost. Trenutno pre- jema stipendije 11 štipendistov, ki se izobražujejo za poučevanje na dcficitarnem področju. V letu 1982 se je v občini zaposlilo 6 štipendistov. Del sredstev občinsVe izobraževalne skupnosti je bilo v preteklem letu namenjenih tuđi za inve- sticije in sicer za adaptiranje osnovne sole v Mn- stah in odplačevanje anuitet za telovadnico pri šolskem centru Rudolfa Maistra. Iz sredstev zdru- žene amortizacije osnovnih šol je bila adaptirana osnovna šola Zgornji Tuhinj. V letu 1983 na področju vzgoje in izobraževa- nja ni planirana razširitev dodatnega programa, ražen investicije v osnovni soli Nevlje in Dija- škem domu 27. juli ja. Zaradi povećanja števila šoloobveznih otrok bodo uvedeni 3 oddelki osnovne sole, 3 oddelki podaljšanega bivanja in s 1.9. 1983 celodnevna šola v osnovni soli 27. julija. ' Otroško varstvo Sredstva, katera pridobiva občinska skupnost otroškega varstva, so v glavnem namenjena regi- striranju storitev v vzgojnovarstvenih organizaci- jah in izplačevanju družbenih denarnih pomoći (otroški dodatek). Povprečno je bilo vključeno v varstvo 807 otrok, denarno pomoč pa je dobivalo 2021 otrok. Del sredstev je bil porabijen tuđi za registrira- nje letovanja otrok, stipendije, dodatni program male sole in športno značko. V letu 1983 zaradi izkoriščenih zmogljivosti ne bo mogoče povećati števila otrok, vključenih v vzgojnovarstvene organizacije. Vključevanje otrok bo možno le v organizirano družinsko var- stvo, kar pomeni, da se programi skupnosti otro- škega varstva v letošnjem letu ne povečujcjo. Kultura Knjižnica je knjižni fond obogatila z nakupom 3000 knjig. Nakup je bil zaradi znatne podražitve knjig manjši od planiranega. V delo z bralci so delavci knjižnice vnesli ure pravljic za mladino in prešli na nov urnik, ki omogoča dvakrat tedensko obisk v knjižnici do 19. ure zvečer. Arhiv je v preteklem letu strokovno obdelal zbirko kartografa Ivana Sclana iz Suhadol in pri- pravit konkretna navodila o odbiranju arhivskega gradiva. V letu 1982 so že nadaljevali raziskavc na Maleni gradu, kjer se je junija delno porušil ro- manski stolp. Nepredviđena dela so zahtevala tuđi prerazporeditev finančnih sredstev. Končano je bilo tuđi restavriranje baročnih plastik iz Ko- mende. V muzejski dejavnosti je bila izpeljana I. faza raziskave tabelnega slikarstva Matije Koželja in dopolnjeno obsežno gradivo o slikarju Mihi Ma- lešu. Ob izdelavi dodatnih-opozorilnih tabel je bilo organiziranih tuđi osem razstav. V celoti je bil uresničen program gledaliških abonmajev, društva, organizirana v Zvezi kultur- nih organizacij, pa so izvedla 2-~X predstave. Izve- dena je bila tuđi revija pevskih zborov in več samostojnih koncertov pevskih zborov. Raziskovalna dejavnost Program občinske raziskpvalne skupnosti je bil realiziran v celoti ražen raziskave termalne vode Vasene, naloga se nadaljujc v letošnjem letu. Izdelana je bila studija o onesnaževanju okolja in zraka na obmoćju občine Kamnik, katero bo treba čimprej realizirati v praksi. Pomembno področje delovanja raziskovalne skupnosti je tuđi inovacijska dejavnost, katere porast beležimo iz leta v leto. Vsebinski program dela je v ietošnjem letu bogatejši, za realizacijo ne bodo potrebna večja finančna sredstva ražen v primeru, če bodo razi- skave termalne vode, katere naj bi bile zaključene v prvem četrtletju, pozitivne. Telesna kultura Na tem področju smo v pretekiem letu dosegli bistvene premike v organiziranosti in delovanju Zveze telesnokulturnih organizacij in vzdrževanju športnih objektov. Pomembni rezultati so bili do- seženi pri povećanju števila aktivnih udeležencev tekmovalnega športa in rekreacije v vzgojnokul- turnih organi/grijah (klubih in dništvih) in kra- jevnih skupnostih ter organizacijah združenega dela. Zanimivo je, da se v množične akcije vklju- čujejo 30—40% zaposlenih v občini. Kljub oprc- delitvi prednostnih športov in temu ustreznega financiranja v tekmovalnem športu ne dosegamo zelenih rezultatov, kar je po eni strani tuđi posle dica premajhnih finančnih sredstev in tuđi po- manjkanje slrokovnih kadrov v nekaterih pano- gah. Dejstvo je, da imamo v Kamniku veliko športnih objektov, ki zahtevajo za vzdrževanje obilo sredstev. Do sedaj se je veliko vzdrževanja opravljalo tuđi s prostovoljnim delom. V letu 1983 se sredstva za dejavnost ne poveču- jejo ob enakih oziroma razširjcnih programih osnovnih telesnokulturnih organizacij. Več sred- stev je planiranih le na področju vzdrževanja objektov, kar je nujno potrebno, saj ne moremo dopustiti, da le-li še nadalje propadajo. Zaposlovanje Temelji usmeritve za leto 1982 so bili osredoto- čeni v kvalitativne spremembe na področju zapo- slovanja, ki naj bi bilo tako manj studijsko kot pretekla leta in sicer v smeri produktivnega zapo- slovanja, izboljševanja kadrovske strukture, na- črtnejšega zappslovanja pripravnikov in štipendi- stov, zmanjševanje pogodbenega in nadumega dela. Poudarek je bil tuđi na organiziranju raznih oblik prekvalifikacij in dokvalifikacij nezaposle- nih za suficitame pokliče ter pomoći pri preuspo- sabljanju že zaposlenih delavcev v primeru tehno- loških in ekonomskih viškov. zaposlovanju in usposabljanju invalidnih oseb, kakor tuđi poklic- nemu usmerjanju mladih in že zaposlenih. Pri skupnosti je bilo v letu 1982 evidentiranih 297 iskalcev zaposlitve. Iz preteklega leta je osta- lo nezaposlenih 120 iskalcev. Zaposlilo se je 251 iskalcev. Konec leta je bilo nezaposlenih še 130 oseb, od katerih je kar dobra polovica težje za- posljivih. Na strokovni komisiji za pridobitev statusa in- validne osebe je bik) obravnavanih 28 oseb. V redno zaposlitev se je vkljudkj 9 invalidnih oseb, v prekvalifikacijo jih je bilo vključeno 16. Na področju poklicnega usmerjanja je bilo do- seženo predviđeno število skupinskih obravnav učencev osnovnih šol in usmerjenega izobraževa- nja, nekoliko pod planom pa je bilo število indivi- dualnih obravnav. Sodekrvanje z organizacijami združenega dela se je odvijalo predvsem na področju stipendira- nja. Za šolsko leto 1982/83 prejema stipendijo iz združenih sredstev 271 učencev in studentov, 40 učencev oziroma studentov pa prejema iz združe- nih sredstev razliko h kadrovski stipendiji. Število štipendistov je v skladu s planom. Denamo nadomestilo za primer brezposelnosti je prejemalo 31 oseb, denarno pomoč pa 3 osebe. V letu 1983 ostajajo programske usmeritve skupnosti nespremenjene, izjema je obseg plani- ranih denarnih nadomesti! in pomoći v okviru zavaravanja za primer brezposelnosti. Zavarova- nje za primer brezposelnosti je po zakonu o zapo- slovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti obvezno, osnovni kriteriji za pridobitev teh pravic pa so opredeljeni v zakonu, tako da skupnost ne more vplivati na obseg teh pravic. Razširitev ob- sega teh pravic je tuđi vzrok za povećanje finanč- nega plana skupnosti za leto 1983. Socialno skrbstvo V letu 1982 so se izvajale socialno skrbstvene naloge v skladu s temelji plana in dogovorjenimi sredstvi, ki so se združevala predvsem za nasled- nje socialno skrbstvene storitve in pomoći: - stalno denarno pomoč kot edini vir preživlja- nja, - stalno denarno pomoč kot dopolnilni vir pre- življanja, - denarna sredstva za osebne dohodke delav- cem strokovne socialne službe po kriteriju, da na vsakih 400 prebivalcev dela 1 strokovni delavec, za plačilo zavodskega varstva v splošnih in po- sebnih socialnih zavodih, - za rejnine in zavarovanje rejnic. - enkratne denarnc pomoći in začasne denarne pomoći, pogrebne stroške, šolske malice, letova- nje. Obseg storitev v letu 1982 ni bistveno odstopal od plana, izjema je število oskrbovancev v sploš- nih socialnih zavodih in število socialno skrbstve- nih storitev, ki pa nišo vezane na matcrialno pomoč, temveč na svetovalno delo. V letu 1983 je predviđena predvsem ohranitev dosežene ravni socialne varnosti prejemnikov družbenih denarnih pomoći, ki jim je taka pomoć edini oziroma dopolnilni vir za preživljanje. Zdravstvo Zdravstvena skupnost združuje sredstva pred- vsem za pokrivanje naslednjih storitev: A. Zdravstveno varstvo, ki zajema splošno am- bulantno in dispanzersko zdravstveno dejavnost, zobozdravstveno dejavnost, reševalni prevozi, specialistično ambulantno dejavnost, zdraviliško zdravstveno dejavnost, bolnišnično zdravstveno dejavnost, zdravila, zdravstveno varstvo v tujini. B. Nadomestila osebnih dohodkov. Najpogostejša izvajalca zdravs vnega varstva sta Zdravstveni dom Kamnik in Klinični center Ljubljana. Iz poslovanja zdravstvene skupnosti lahko ugo- tovimo, da so bili skupni prihodki v letu 1982 realizirani v visini 274.049.920 din, kar je 1,1% več kot je bilo planirano. Iz prispevka stopnje je bilo realiziranih 262.753.718 din. V enakem obdobju so bili odhodki realizirani v visini 290.632.026 din, kar pomeni 7,9% več od plana in tuđi 16.582.105 din nepokritih odhod- kov. Občinska zdravstvena skupnost ugotavlja, da izvirajo nepokriti odhodki izključno iz postavke ^zdravstveno varstvo. Porast sredstev za zdravstve- no varstvo je znatno presegel dogovorjeni plan za leto 1982 in predstavlja 47,9% povećanje v pri- merjavi z letom 1981. V preseženi realizaciji izstopata predvsem Zdravstveni dom Kamnik z zahtevkom za prizna- nje dodatne realizacije programa v visini 11.341.544 din in Klinični center z zahtevkom za priznanje povišane cene za že opravljene storitve v visini 3.628.962 din. Ostale dejavnosti osnovnega zdravslvenega varstva so realizirane v okviru plana, razen nado- mestil osebnih dohodkov, ki so večja zaradi večje- ga porasta osebnega dohodka. kot je bil planiran. Zdravstvena skupnost v letu 1983 ne planira pokrivanja pravic zdravstvenega varstva v povc- čanem obsegu. Z ozirom na prekoračitev progra- mov v lelu 1982 je vprašljivo, če bodo planirana sredstva zadoščala za pokrivanje programa v letu 1983. Sredstva, ki jih v občini združujemo za zadovo- ljevanje skugnih potreb, namenjamo delavci v združenem delu iz dohodka in osebnega dohodka. Naslednja tabela nam prikazuje nominalno vre- dnbst programov SIS v letu 1982 z ustreznimi ' indeksi in v letu 1983 z ustreznimi indeksi. Poroćilo o izvajanju programov SIS družbenih dejavnosti v letu 1982 in plan za leto 1983 c Zakon o skupnih osnovah svobodne menjave dela in posebni zakoni o svobodni menjavi dela na posameznih področjih družbenih dejavnosti dajejo osnove sporazumevanja med uporabniki in izvajalci v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. PLAN SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTi V LETU 1982 IN 1983 SIS Han 1982 Veljav. Veljav. Ocenarcaliz. Han sred. Piisp.stapL Indeks pnspev. pnsp. stop. sred. v letu za leto 1983 za leto 83 nrniinal stop. 1.1.- od 1.7- 1982 vraiprog 30.6.82 31.12.82 1:9 1. otroško var. 62.620.000 2.95 2,02 62.369.993 70.970.938 2,35 113 J nsobfuzcv. 144.416.000 4,77 5.06 135.278.976 192.715.958 6,04 133,4 3. kulturna obi. 16.854.000 1,08 1,02 27.908.521 17.084.000 1,08 112,9 skupnost rep. 12.750.000 16.336.339 4. telesnokult. 12.716.000 0,47 0,45 12.494,770 19356.480 0,61 153,8 5. social. skrb. 17.300.000 0,59 0,53 15.292.973 19.427.210 0.61 1123 6. zdrav, varstvo 256.097.000 10,04 10,82 260.081.588 300.135.095 10,17 117,2 7. zaposlov. 5.167.000 0,22 0,22 5.115.465 6.800.000 0,25 131.6 8. nizKkov. 4.906.000 0,12 0,12 4.782.053 2.517.294 0,06 5U SKUPAJ: 532.826.000 20,24 20,24 523.324.339 645343.314 21,17 »21,2 prispev. izdoh. 9,00 9,78 8,94 prispev. iz BOD 11,24 10,46 12^3 Iz tabele je razvidno, da nominalne vrednosti programov bistveno odstopajo pri izobraževanju, telesni kulturi in zaposlovanju. Iz obrazložitve programov je razvidno, da smo se z resolucijo za leto 1983 odlučili za adaptacijo osnovne sole in gradnjo vrtca v Nevljah. Vrednost tega programa je 25.000.000 din in je zaradi tega tuđi indeks tako visok. Brez teh sredstev bi bil indeks povećanja vrednosti programa 116. Povećanje nominalne vrednosti programa tele- sne kulture gre na račun sredstev za vzdrževanje obstoječih športnihobjektov. V pripravah za obli- kovanje programa SIS za telesno kulturo je bilo moćno izpostavljeno vprašanje vzdrževanja ob- stoječih športnih objektov, predvsem športne hale pri OŠ Frana AIbrehta, plavalnega bazena, sta- diona in telovadnice v Mckinjah ter žičniškega sistema na Veliki planini. Enotna je bila ugotovitev, da so bila dosedaj vložena sredstva v vzdrževanje naštetih objektov premajhna, da objekti propadajo in da nastaja zaradi tega družbena škoda. Sredstva za vzdrževa- nje teh objektov so se povećala za 4.500.000 dinarjev. Brez teh sredstev bi bil. indeks poveća- nja 118,4. Na področju zaposlovanja na večje povećanje kot je z resolucijo dogovorjeno, vpiiva že obrazlo- žena razširitev pravic na področju nadomestil in zavaravanja v času brezposelnosti. Ob obravnavi nominalne vrednosti programov in njihovega povećanja z ozirom na plan 1982, ne smemo prezreti dejstva, da realizacija v letu 1982 ne dosega zastavljcnih finančnih planov. Torcj nismo uspeli v celoti realizirati vseh programov, kar pomeni. da z resolucijskimi povečevanji fi- nančnih programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih* dejavnosti družbeni stan- dard, ki smo si ga ustvarili, komaj vzdržujeino na nivoju, doseženem v letu 1981. V zaključku želimo poudariti predvsem dej- stvo, da so storitve oziroma dobrine s podroćja družbenih dejavnosti posebno pomembne za družbo kot celoto in pomenijo tuđi splošni pogoj, okvir za moderno proizvodnjo. Na doseženi stop- nji razvoja proizvajalnih sil ter proizvodnih odno- sov moram obdržati doseženo stanje v družbenih dejavnostih, če hoćemo, da bo družbena repro- dukcija nemoteno potekala. ZVONE CVEK EKSPRERIMENTALNA TKALNICA KAMNIK, Ljubljanska 6, , objavlja prosta dela in naloge: 1 delavka - KV ŠIVIUA - ženska Pogoj: - pokliena oblačilna šola - preizkusna doba 3 mesece N Delo se združuje za nedoločen čas. 1 delavec - NK SKLADIŠČNI IN TRANSPORTNI DELAVEC -KURIR - moški Pogoj: - osnovna šola - preizkusna doba 3 mesece Delo se združuje za deločen čas. 1 pripravnika - INŽENIR TEKSTILNE TEHNOLOGIJE - DESSINATER - ženska Pogoj:-višja šola tekstilne tehnologije-naziv: inženir oblikovanja tekstilij inoblačil. Delo se združuje za določen čas za nadomeščanje delavca na porodniškem dopustu. 3 KAMNIŠKI OBČAN / 14. FEBRUARJA 1983 PRESKRBA S KURJAVO Trgovsko podjetje »KOČNA« Kamnik sporoča potrošnikom in porabnikom družbenega sektorja0, da bo februarja in marca letos prejelo večje količine premoga, in sicer: - 1000 ton briketov iz ZSSR po akontacijski ceni 7.200 dinarjev za tono, - 1000 ton briketov iz DDR po akontacijski ceni 8.500 dinarjev za tono, - 1000 ton lignita VRLENJE po ceni 1919 din za tono kosovca in 1797 din za tono kockovca Pri cenah uvoženih briketov in premoga prihaja do sprememembe cen zaradi sprememb vrednosti obračunskega dolarja. Vse ceneso franko »KOČNA« - poslovalnica »KURIVO« ob Tunjiški cesti (telefon 831-157). Prevoz na dom zaračunamo posebej. Premog lahko plaćate vnaprej ali pa takoj ob prevzemu v poslovni enoti »KURIVO«. S tem obvestilom želimo spodbuditi potrošnike, da si zatgotovijo potrebne količine premoga februarja in marca, ker upravičeno lahko pričakujemo, da bo premoga pred pričetkom nove kurilne sezone zopet primanjkovalo. ' Sporočamo vam tuđi, da imamo na zalogi zadostne količine trdih mešanih drv. ABC-POMURKA TP »KOČNA« Kako dobro vidimo dolžnosti drugih »Si brala članek ,Zdravi bol- nega ne razume' v 2. štcvilki Kamniškega občana ?« »Ne! Kaj takega pa res ne moremo več trpeti in mirno prenašati. Kakšna nehumanost, nepozornost in nerazumcvanje zdravstvenih ćelavcev do bol- nega Martina, njegovih staršev in družine.« »So pa res ncsramni; otrok Srečanje sindikalnih aktivistov Ob koncu minuloga leta je Ob- činski sindikalni svet Kamnik pripravil srečanje s predsedniki in tajniki, ki so v preteklosti de- lali na teh odgovornih delovnih mestih v občini Kamnik. Vsi po- vabljeni so bili nad zamislijo nav- dušeni in so se sestanka udeležili polnoštevilno. Srečanje sta orga- nizirala predsednik in sekretar občinskega sindikalnega sveta, Franc Sikošek in Janko Blagšič. Največ so se pogovarjali o pri- merjavi med sedanjim in nekda- njim načinom dela sindikalnih organizacij in občinskega sveta ZS. Udeleženci so ugotovili, da je za vsa obdobja dejavnosti zna- čilno stremljenje k zboljšanju •' Čcprav se na prvi pogled ; '< zdi, da ogromni izdatki veli- <' kih sil in obeh vojaških blo- } kov za orožje tarejo zgolj dr- ; '• žave, ki ta denar za to tuđi ■j > porabijo, je vendarle res, da • '< oboroževalna tekma hkrati ; '■ najbolj prizadene prav nera- ; zvite. Kakorkoli je stvar po ; svoje nekoliko nenavadna, pa ; je jasno, da gre za nekakšno ; obliko oborožcvalnega neo- ; kolonializma. Nesmiselna ; oboroževalna tekma namreč ;' v neracionalne nakupe orožja \ (in v oboroževanje) ne sili sa- \ mo velike, marveč majhnc in \ politično ter ekonomsko in s ;; tem vojaško šibke dežele. ;; Logika pa je jasna: če oboro- Nevamost »magične« i: moči orožja !; ževanje izčrpava najmočnej- ',\ vc, potem ekonomsko pov- !; sem potolče nerazvite in dr- \: žave v razvoju. Tako se mar- ',; sikdaj zdi, da je svet kljub ',', vsej apokaliptični grožnji ob- ! ', seden z vojno in orožjem. I\ Štcvilke o tem, koliko de- ć! narja pravzaprav porabijo dr- '< i žave za oboroževanje, so < • močno različne. Toda nobe- ; nega dvoma ni, da gre za vso- ; te, s katerimi bi brez velikih ■ ; težav odpravili vse ekonom- ; | ske in socialne zadrege nera- \ 'zvitih. Toda logika oborože- ;; van ja je logika, ki je podobna \; takoimenovanemu začararie- ; j mu krogu revščine: s »pri- ;; merno« politiko se tudi razvi- \; jajoče in nerazvite državepo- \; tegnejo v krog nenehnih na- I; kupov novega in popolnejše- ;; ga orožja. Ker pa to zelo izčr- odnosi med nerazvitimi so- sedskimi državami neurejeni ', (kar je velikokrat spet kolo- ', nialna dediščina) in zato spo- \ padi med njimi nišo nobena ', redkost. Včasih je ćelo videti, da se hdčejo nekatere razvide države uveljaviti prav skozi dobro organizirano vojsko, čeprav se na drugi straip do- ma srečujejo z obupno rev- Špino. Toda slej ko prej osta- ne dejstvo, dit svetovne raz- mere tuđi nerazvite si lijo v oboroževalno /ekmo, čeprav same zato nimajo velikoga in- teresa. A nekaj je verjetno tuđi res: orožje je za človeka vedno imelo nekakšno ma- gično moč, in tako je tuđi da- nes. Toda danes je nevarnost ', te magične moči veliko večja, ! kot je bila kdajkoli. j.kovačič;. trpi v bolezni, oni pa brezbriž- no prekinejo svoj delavnik in mislijo na svoje človcškc potre- be po oddihu.« Po premisleku sem se odloči- la, da napišem bralcem Kamni- škega občana kratko pojasnilo v zvezi z zgoraj navedenim člankom. Kdorkoli občasno ali bolj pogosto obišče otroško ali šolsko ambulanto ZD Kamnik ve, da so naše čakalnice običaj- no polne otrok. Delo poteka v dopoldanski in popoldanski izmeni, v vsaki izmeni sta dva zdravnika (eden za otroke, drugi za šolsko mladino). Pro- blem nastane ob izostanku ka- te regakoli zdravnika zaradi do- pusta, bolezni ali raznih obvez- nosti, kajti vse delo mora opra- viti en sam zdravnik. Ne vedoč za lastne človeške potrebe, temveč z željo pomagati otro- kom v bolezni vztrajno delamo v slabih prostorih, ob po- manjkljivi kadrovski zasedbi in ob izredno veliki frekvenci bol- ni kov, ki močno presega vse normative. Upam si trditi, da še nikoli ni bil odklonjen bolan otrok z visoko temperaturo, za- to članek ni le neresničen, am- pak tuđi žaljiv za našo zdrav- stveno službo. Po novoletnih praznikih sem v popoldanski izmeni delala sa- ma, zato je bila čakalna doba daljša kot običajno. Opisani dogodek se nipripetil 6. ampak Via mala« v Šmarci Ob pol sedmih zvečer s prija- teljico hitiva v kulturni dom Šmarca (če ga lahko tako imenu- jem). Čez pol ure naj bi se tu - odigrala drama z naslovom VIA MALA. V želji, da ne bi bilo treba dolgo čakati v vrsti za vstopnice, sva hitela proti kulturnemu do- mu, kjer pa ni bilo nobenega znamenja, da se bo ta večer sploh kaj dogajalo. Prijazna članica kulturnega društva Zalog nama je prodala karti in vstopili sva v takoimenovano dvorano. Ta je bila skoraj prazna. V prvi vrsti je sedelo nekaj otrok, ki so si s to igro hoteli malo popestriti zim- ske počitnice. Iz ozadja je priha- jal zabaven klepet mladine, ki so bili zaradi zaprtega disca prisilje- ni ogledati si gledališko predsta- vo. Sem ter tja je morda sedel kakšen par (zakonski ali pa ne), to pa je bilo vse. Če se moj sosed, tretješolček, ni zmotil v štetju, nas je bilo okoli trideset. Več zagotovo ne. Premraženi smo sedeli in čaka- li v upanju, da sć bo predstava kmalu pričela. Z desetminutno zamudo so se zavese končno dvignile in prika- zale so se kulise prvega dejanja. Temu so sledili še trije in igre, ki je imela zanimivo in globoko vsebino, je bilo konec. Igralci so se priklonili šibkemu ploskanju in žalostno, če ne tuđi besno, po- gledali po skromni publiki. Takšna je slika KS Šmarca, ka- dar je na plakatu napisano dra- ma, ne pa komedija. Če se spo- mnim, je bila pred letom dni uprizorjena komedija, ki pa si jo je ogledalo toliko občanov, da so bila ćelo stojišča zasedena. Mar je kultura prebivalcev Šmarce res tako majhna, da smo si pripravljeni ogledati le pred- stave, ki bi nas zabavale? In še naprej se sprašujem, kje so ta večer ostali ljudje z izobrazbo? Kolikor veni jih je v Šmarci kar veliko, pa tuđi na počitnice nišo vsi odšli. Tako smo s tem dejanjem po- novno dokazali, kako malo je vredna pozornosti naša KS. Lah- ko si mislimo, kakšen vtis so do- bili igralci, ko so prikazovali svoj trud in umetniško nadarjenost tako maloštevilnemu občinstvu, pa še to je bilo nemirno. Pa ven- dar so se igralci potrudili in nišo pokazali razočaranosti, temveč so igrali kot, da je dvorana nabi- to polna. Da bi bila mera polna, so morali igrati v hladni dvorani, ker so se zadolženi spomnili uro pred predstavo, da bi bilo po- trebno dvorano segreti. To pa »jim z majhno pečjo v kotu očitno ni uspelo. Kaj je res tako težko razumeti, da igralec na odru ne more biti zavit v topel plašč, kot gledalec v dvorani? Potrebno bo še mnogo časa, da se bodo te napake pozabile in popravile. Mislim, da so upravi- čene pritožbe vaščanov, ki tožijo, da v Šmarci ražen disca ne zriio- rejo organizirati ničesar drugega. Vendar, če se zamislimo, le za koga naj bi vse to prirejali? Ali mislite, da bi diseo obstajal, če ne bi bil obiskan in dobro organizi- ran? BREDA Opravljam strojno čišćenje vseh vrst talnih oblog in seđežnih garnitur ter čišćenje stekla. MILAN DEISIN- GER, Kidričeva 35/a, Kamnik, tel. 831-748. 5. januar ja 1983. Ravno ta dan smo sprejemali skoraj same male otroke z visokimi tempe- raturami. Martina nisem vidc- la, vendar menim, da bi starši pravilneje ravnali, če bi poslu- šati nasvet medicinske sestre in bi ob 18.50 (takrat sem prenc- hala delati v šolski ambulanti) odšli v dežurno ambulanto, kjer sem začela delati točno ob 19. uri. Ob organizirani 24-ur- ni redni in dežurni službi v ZD Kamnik ne bi bilo potrebno, da je Martin ost a I brez zdravniške pomoći v svoji bolečini in se v »zvijajočih napadih vročine« vračal domov. Če je Martin ra- bil samo tablete za vročino, bi morda pomagat nasvet gotovo bolj izkušene Martinove tete mladim staršem, naj si vlekarni priskrbijo tablete proti vročini (dobijo se brez recepta), ki naj bi jih vsakdo imel v domači lekarni ali pomagajo s hladnimi ovitki znižati temperaturo. Če bi ljudje od sebe terjali lastnosti, ki jih hočejo videti pri drugih: humanost, zavzetost za delo, požrtvovalnost, obzir- nost, nežnost, olikanost, skro- mnost, bi bilo življenje preveč lepo. Zato raje ostanimo na realnih tleh in s skupnimi moč- mi rešujemo perec problem zdravstvenega varstva otrok in šblske mladine v naši občini. MARTINA BERNOT Takoj zaposlim dva KV slikopleskarja. Marjan Zavri, Podgorska pot 13, Kamnik, tel. 721-338 od 14. do 15. ure. Termoakumulacijske peči popravljam, čistim in montiram. IV1ATIJA ZI- BELNIK, Zavrti 5, Men- geš, tel. 737-466. Iščem sobo v Kamniku ali okolici. Ponudbe na uredništvo Kamniškega občana, Tomšičeva 2, Ka- mnik. Prodam trisobno kom- fortno stanovanje na Ba- kovniku v Kamniku. In- formacije po 18. uri na tel. 832-006 Staro hišo za rušenje (skale, les, opeka) oddam brezplačno. Jerič, Križ 46, Komenda Odkupujemo večje ko- ličine slame ali sena za embaliranje. lOnčarsko pod- jetje KOMENDA, 61218 Komenda. Tudi drob ne inovacije so pomembne Titan po številu inovacij ne spada v svetovni vrh, vendar pa je tudi res,.da je inovacij prc- cej. Do sedaj še ni bilo revolu- cionarne inovacije, ki bi spre- menila vso proizvodnjo, toda zato je bilo toliko več manjših, ki pa skupaj tudi vpfivajo na boljšo proizvodnjo. Franc ZOBAVNIK, vpenja- lcc na stružnih avtomatih v TOZD-2, se je v našem podjet- ju zaposlil leta 1953 v oddelku široke potrošnje. Na tem mestu dela od leta 1963. Lani je dobil priznanje in nagrado za tehnič- no izboljšavo orodja za struže- nje sklopk. Na vprašanje, kaj ga je vodi- lo k tehnični izboljšavi, je po- vedal: »Velika zahtevnost za kakovost proizvoda (dopustna odstopanja v stotinkah milime- tra) in pogosti zastoji zaradi neprimernega tehnološkega postopka sta bila osnovni vodili za razmišljanje o poenostavitvi postopka obdelave.« Dosegel jo je z združitvijo dveh operacij in uvedbo stop- ničastega svedra karbidne trdo- te. Prej sta bila za obdelavo potrebna dva svedra iz brzorez- nega jekla, z izboljšavo je do- segel ustrezne mere na obdelo- vancu - sklopki v predpisani toleranci, večjo vzdržljivost re- zilnega orodja, manjšo pogost- nost orodja, zmanjšanje števila brušenja vklopov revolverske glave na polovico, zmanjšanje ,obdelovalnega časa z 9 na 7 sekund, zmanjšanje izmeta, manjše zastoje stroja in dosegli smo tudi »mir« med vpenjal- cem in tekočim kontrolorjem. Predlagana izboljšava je na prvi pogled skromna, toda iz naštetih pozitivnih sprememb lahko sklepamo, da je vredno sprejeti oziroma upoštevati in analizirati vsak novatorski predlog, pa čeprav je v začetku navidezno nepomemben. B. POTNIK 4 i pava njihovo ekonomsko', moč, je kot na dlani, da kakš- ', ne trdne politične neodvisno- \ sti ne morejo ohraniti. Po ' drugi strani je običajno tudi \ tako, da z najmodernejšim \ (ali bolje - najprimernejšim) ' orožjem razpolagajo prav ' najrazvitejši ali obe velesili. '< In tako so nakupi orožja po- < vezani z različnimi politični mi \ koncesijami, ki takšno državo ' spra vi jo v politično oziroma \ ekonomsko odvisnost. | Seveda bi bilo nekoliko ilu- ; zorno trditi, da se nerazvite ; ali razvijajoče države oboro- \ žujejo zgolj zaradi strateško- \ vojaških razmerv svetu. Veli- ■ kokrat je tudi tako, da so '■ pogojev za delo naših delavcev v delovnih organizacijah in uspeš- no vključevanje v samoupravlja- nje. Pogoji za delo v osnovnih sindikalnih organizacijah, pa tudi v občinskem svetu ZS nišo bili ravno lahki. Vendar sedanje ob- dobje terja prav tako, če ne še bolj zavzeto naprezanje in aktivi- ranje sindikalnega članstva za utrditev našega gospodarstva. Vseskozi se v sindikalnem delu kaže skrb za preobrazbo misel- nosti, za pravi odnos do dela, večanja storilnosti in ustvarjanja večjega dohodka, kar je pogoj za boljšo osebno in družbeno živ- ljenjsko raven posamaznika in vseh nas. Srečanje ni bilo samo lepo, pač pa tudi koristno, saj so se sestali in izmenjali misli sindikalni de- lavci starejše in sedanje mlajše generacije, torej tudi tišti; ki so sodelovali že v narodnoosvobo- dilni borbi, pri obnovi domovine in izgradnji našega gospodarstva in družbene ureditve. Udeležen- cem je bil všeč način dela seda- njega občinskega sveta ZS, ki da- je pomemben poudarek neposre- dnemu stiku z osnovnimi sindi- kalnimi organizacijami in delavci ob reševanju njihovih življenj- skih vprašanj v delovnih organi- zacijah. Skratka, srečanje je imelo de- la ven značaj, saj se je skozi vso razpravo vleklo kot rdeća nit de- lovanje sindikalnih organizacij, seveda še posebej občinskega sveta ZS. Navzoči so pozdravili tak način delovnih srečanj in si jih še želijo, obenem pa so izrazi- li svojo pripravljenost za raznoli- ko sodelovanje v sindikalnih or- ganizacijah. VINKO DOBNIKAR KAMNIŠKI OBČAN / 14. FEBRUARJA 1983 Mladi se hoćemo še trdneje povezati Člani mladinske organizacije KS Kamniška Bistrica smo se v letošnjem letu prvič /brali, da bi se pogovorili o delovanju naše OO ZSMS Kamniška Bistrica. Povabljeni so bili tuđi vsi pred- stavniki družbenopolitičnih orga- nizacij, vendar so se vabilu od- zvali le trije. Vabilu je bil priložen tuđi an- ketni list, katerega namcn je bil predvsem izvedeti, kako se naši mladinci udejstvujejo v prostem času, ali so aktivni v svoji lastni organizaciji, ali so seznanjeni s problemi in interesi naše organi- zacije, kaj si želijo in kako bi pripomogli k oživitvi in večji ak- tivnosti mladih v KS. Od 70 pri- sotnih mladincev je bila većina takih, ki še nišo dopolnili 18 let in po analizi anketnih listov smo ugotovili, da se njihovi interesi ne razhajajo dosti. Vsi so bili enbtni v tem, da nišo oz. da so premalo seznanjeni z dejavnost- jo in problematiko mladinske or- ganizacije in izrazili mnenje, da bi z boljšo obveščenostjo in po- vezanostjo mladincev dobili već .aktivnih mladincev. Žalostno je predvsem to, da nekateri sploh nišo vedeli, da mladinska organizacija v KS Kam. Bistrica sploh obstaja. Tuđi želja je bila veliko, suče- jo pa se predvsem okrog ustano- vitve kulturnega društva in ple- snega krožka. Nekaterim mla- dinccm je po vsej verjetnosti pa- del v oči kulturni dom na Vegra- , du, ki je precej neizkoriščen, po- sebno v zimskem času. Izrazili so željo, da bi prav tu lahko začeli s predvajanjem filmov - želijo si kino. O kinu je bilo že izrečenih nekaj besed, toda do rešitve bo preteklo še nekaj časa. Tuđi želja po mladinski sobi ni nova, saj so že naši predhodniki razmišljali o prostoru, ki bi bil samo njihov in bi si ga lahko po svoje uredili. Avla OŠ Kamniškega bataljona Stranje je bila za sedaj edini do^ segljivi prostor dela željne mla- dine. Po kratkem uvodu, ki ga je imel sedaj že bivši predsednik Dominik Krt, smo prešli k analizi opravljenih nalog in uspehov v ^etih 1980 do 1982. Lahko reče- mo, da so člani bivšega predsed- stva pripomogli k oživitvi neka- terih željenih dejavnosti v KS: organizirali so številna športna tekmovanja (smuk, slalom, vele- slatom, namizni tenis, košar- ka...) ustanovili so športno društvo Jurij Libnik, pripravili so veliko kulturno-zabavnih prire- ditev (db prazniku žena, ob kra- jevnem prazniku, potem je tu še Vesela jesen, Igre brez meja in še bi lahko naštevali). Karatejski TEČAJ KINOLOŠKEGA DRUŠTVA Kinološko društvo Kamnik bo konec februarja začelo tečaj za šolanje psov. Tečaj bo trajal do junija, ko bodo zaključni izpiti. V tečaj vabimo lastnike, ki imajo pse stare eno leto ali več. Vse informacije glede vpisa v tečaj dobite pri Kinološkem društvu Kamnik, Cankarjeva 11, telefon 831-321. KINOLOŠKO DRUŠTVO KAMNIK klub je v okviru mladinske orga- nizacije nadobudnim mladincem vsako soboto nudil sprostitev oz. »izživljanje« ob glasbi v kultur- nem domu na Vegradu. Prav za- radi tega »izživljanja« je plesu kmalu potekel »mandat«. Člani mladinske organizacije so pripravili tuđi očiščevalno ak- cijo »Kakšni Ijudje, tako oko- Ije!«, ki je potekala ob bregovih reke Kmaniške Bistrice in je zelo dobro uspela. Pripomnila bi, da bi bilo potrebno več takih akcij udi izven območja reke, saj se nekaterim krajanom ne da dopo- vedati, da z odmetavanjem smeti na javnih mestih dajejo slab zgled mladini. Pred volitvami novega pred- sedstva je diplomirani pravnik Lađo Korošec spregovoril nekaj besed o pomenu in namenu mla- dinske organizacije. Poudaril je, da bo naše delo rodilo sadove le z večjo voljo do dela in z zaintere- siranostjo većine članov ter med- sebojno pomočjo. Tuđi tovariš Tito je zaupal v moć mladih in je večkrat poudaril, da se na mladi- ni svet gradi. To njegovo zaupa- nje moramo vsekakor opravičiti. Na koncu naše diskusije smo si v okviru kulturnih prireditev za- stavili tuđi prvo nalogo in sicer naj bi ob obletnici smrti našega poeta Franceta Prešerna pripra- vili krajanom v sodelovanju z učenci OŠ Kamniškega bataljona kulturni večer na temo: »Preše- ren in njegovi sopotniki!« Upam, da se borno mladinci naše KS zopet trdno povezali in s skupnimi močmi reševali naloge, ki so pred nami in se tako razvi- jali v mladino, ki je vredna živ- ljenja v socialistični Jugoslaviji. SABINA BARAKOVIČ V spomin planincu Načetu Vidmarju V srcdo, 26. januar ja, smo se na kamniških Žalah pošlo- ■ vili od dobroga tovariša, mar- ljivoga sodelavca in izredno prizadevnega planinskoga prijatelja. Nače Vidmar se je rodil 30. septembra 1909 v Kamniku, kjcr je preživljal tuđi svojo mladost in kasnejc našel tuđi zaposlitev. Izučil se je klju- čavničarske obrti. Delal je na parni žagi v Kamniku in ka- sne je v »Podjetju Kamnik.« Kot mlad človekje bilakti- ven v mnogih športnih orga- nizacijah. Dosegel je zelo po- membne športne uspehe. V ekipnem tekmovanju (cros- kantri) je na državnem tek- movanju dosegel prvo mesto. Zelo opazni so bili njegovi uspehi v atletiki, kjerje dose- gel zavidijive rezultate. Nogomet mu je bila pri- ljubljena disciplina. Za svoj klub je odigral nad 100 pr- venstvenih tekem. Še bi lah- ko naštevalipodročja, kjerje bil tovariš Vidmar aktiven že pred vojno, pa že ti podatki povedo mnogo o klenom, vztrajnem in uspešnem šport- niku. V planinsko organizacijo se je vključil že pred II. sve- tovno vojno in ostat njen član vse do svoje smrti. Zlasti je opazna njegova aktivnost po osvoboditvi v planinski orga- nizaciji, ko je'vse svoje spo- sobnosti in moči posvetil raz- voju in krepitvi planinskega društva Kamnik. Prizadeven in marljiv, ka- kršen je bil po svojem znača- ju, je prehodil vse bližnje in daljne vršace in nekaj let ne- posredno po vojni opazoval tuđi planinske domove, ki jih je obiskoval. Mnoge planin- ske koče je načenjal zob časa, močno pa jih je prizadela tuđi vojna vihra. Spoznal je nujnost obnove koče na Kokrškem in Kamni- škem sedlu. Z vso vnemo se je lotil dela tuđi na koči na Starem gradu, bil je med pr- vimi najbolj vnetimi pobu- dniki. Zelo so bili cenjeni njegovi strokovni nasveti. Bil je med pionirji graditvc pla- ninskih tovornih žičnic na Kokrško in Kamniško sedlo, saj so bile to prve tovrstne tovorne žičnice v planinskem svetu Slovenije. Dolga leta je bil odbornik Planinskega društva Kamnik kot izredno marljiv in iskren delavec. Dolžnost gospodar ja društva je opravlja! zelo vest- no in odgovorno. Kot načel- nik gospodarskoga odseka je skrbel, da je društvo uspešno poslovalo v vseh planinskih postojankah. Skoraj ni mogoče prešteti udarniških in prostovoljnih delovnih ur pri obnavljanju planinskih koč, postavljanju žičnic in pri drugetn planin- skem delu. Kljub odgovor- nim nalogam, ki jih je sicer opravi jal - med drugim je bil direktor Tovarne kovanega orodja, je bil vedno priprav- ljen poprijeti za delo, kjerje bilo potrebno. Skromen in tih, kakršen je bil, ni nikoh iskal osebnih ko- risti. Še zelo dobro se spomi- njamo njegovega dela - strojnika pri žičnicah in pre- vozu materiala na planinske koče. Poslušal je delovanje strojev in njihov glas mu je zvenel kot planinska pesem, kakor se je rad pohvalit. Obraz mu je pri tem žare! od veselja in zadovoljstva. Za svoje nesebično delo je prcjel mnoga priznanja. Planinska Zveza Jugoslavi- je mu je podelila srebrni pla- ninski znak. Planinska zveza Slovenije, ga je nagradila s srebrnim in zlatim častnim znakom, medtem, ko mu je Samoupravna interesna tele- sno kulturna skupnost občine Kamnik dodelila plaketo. Poleg naštetih je za neu- morno in vztrajno delo prejel tuđi državno odlikovanje - medaljo dela - in še številna druga priznanja in pohvale. Kamniški planinci so izgu- bili delavnega in vestnega čla- na. Njegov odhod je zasekal globoko rano v življenje PD Kamnik. Še bolj boleča je iz- guba za vse planince Kamni- ka, ker se je poslovil v letu, ki ga kamniško planinsko druš- tvo slavi kot jubilejno leto - 90 letnico z obilico uspehov, v kateri je vloženo tuđi mno- go naporov in dela umrlega Načeta. Številni planinci so se ne- mo in potrti v zelo velikem številu poslovili od njega na njegovi zadnji poti in mu s tem izkazali vso zasluženo čast in spoštovanje. STANE Turistično društvo Kamnik je uvedlo dežurstvo v svoji pisarni, Šlandrova 24. Pisama društva posluje ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 11. ure. TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIK Prve šolske počitnice Ni še dolgo od tedaj, ko so naši prvoSolčki prvič sedli v šolske klopi. Težko bi presudili, kdo je bil tedaj bolj ponosen: mali nadobudneži, ki so jint zardela lica in se jim zatresle roči- ce od pomembnega dqgodka, ali star- ši, ki so jih spremljali. In če našega malčka prvič sprvjme še prijazna to- varišica z velikim srcem za vse nove varovance, potem ni čudno, da je bilo vsem skupaj pri srcu lako toplo. Ni še dolgo, kar so naši malčki dali slovo cicibanskemu stanu in se s tiso- čerimi zaobljubami priključili starej- šim vrstnikom - pionirjem. Prisrčen ponos otrok je še nas za kratek čas ponesel v svet otrok, prvih korakov odraščanja in vsem skupaj je bilo se- veda zopet zelo lepo. In ni še dolgo, ko so mali učenjaki dočakali prve šolske počitnice. Za ne- kaj časa so dali slovo kar dolgim uram sedenja pri pouku in podaljšanem varstvu v soli. Od veselja so radi ob- ljubili tovarišici s »častno pionirsko«, da med počitnicami ne bodo pozabili vseh učenosti. Oddahnili smo si tuđi starši, a ne za dolgo. Če naš malček nima stare mame ali dedka, tete ali strička, ki bi zanj skrbeli v prostih dneh, potem se takšne počitnice na mah spremene v veliko skrb - kam in kaj z našim šolarjem? Za pameček nam jo je zagodel še nov delovni čas, ki je za uro ali dve podaljšal našo skrb za otroka. Ker otroku med počitnica- Sedemdeset let Viktorja Mihelčiča Bogato življenje skladatelja in pevovodje Kdo od Kamničanov ga ne pozna, sivolasega, a še vedno vzravnanega Viktorja Mihelči- ča, ki je 3. februarja napolnil 70 let? Njegovo življenje je pretkano s petjem in glasbeno ustvarjalnoštjo že od najranej- še mladosti. Rodil se je v Metliki. V dru- žini je bilo 9 otrok in skupaj s starši so tvorili pravi pevski zborček. Komaj 12 let mu je bilo, ko je na povabilo tedanje- ga dramaturga in pesnika Oto- na Župančiča gostoval z belo- kranjsko folklorno skupino v ljubljanski operi, kjer je vodil kolo in pel. Pesnik mu je po- klonil zbirko pesmi Sto ugank, v katero je zapisat posvetilo: Belokranjec-Belokranjcu. - Kdaj in kako ste pravza- prav začeli igrati prvi instru- ment ? »Deset let mi je bilo, ko sem nenehno zasledoval učitelja, kdaj bo pozabil zakleniti har- monij. Nekega dne se mi je želja izpolnila. Sedel sem k harmoniju in igral 5 ur. Ko me je naslednjič učitelj zasačil, me je začel učiti.« - 5 14. leti ste začeli igrati pri metliski godbi. Kateri in- strument? »Predvsem flavto, občasno pa tuđi klarinet in trobento. Drugače pa sem igral tuđi na orgle in klavir. Prav pri godbi se je moje glasbeno obzorje znatno razširilo. S 17. leti sem odšel v Celje k stricu, kjer sem naredi) 3-letno glasbeno-orgel- sko solo, klavir pa sem študiral na Glasbeni matici v Celju pri profesorju Sancinu.« - Kdaj ste začeli ustvarjati prve melodije? »Že med studijem kompozi- cije pri prof. Srećku Koporcu sem zložil prve skladbe, ki pa se nišo obdržale. Moje prve in najlepše skladbe, ki so se ohra- nile do danes, so nastale v par- tizanih. Izbral sem tuđi najlep- še tekste vojne tematike. Tek- sti so mi vedno največ pomenili pri ustvarjanju. Ko sem skladat za otroke, sem najraje uglasbil pesmi lahkotne in šegave vsebi- ne, vsekakor pa so morale biti vsebinske, blizu otroškemu ču- stvovanju. Za odrasle zbore pa sem raje zbiral otožne in parti- zanske pesmi, prav tako z bo- gato vsebino.« - Seveda niste samo ustvar- jali zborovske skladbe, ampak ste bili vrsto let in ste še danes priznan pevovodja. Koliko zborov ste vodili? »Uradno sem vodil zbore 50 let, od mladinskih, šolskih, mo- ških, mešanih, do ženskega. Največje uspehe sem imcl z mladinskim zborom na kamni- ški gimnaziji in moškim zbo- rom Solidarnost, ki sem ga prc- vzel takoj po vojni in ga vodil skoraj 20 let. Kmalu po vojni sem oba zbora vodil v Kranju na nastopu gorenjskih zborov, kjer sta oba zbora dosegla 1. mesto. Seveda pa so nepo- zabni tuđi uspehi komaj 1975 leta ustanovljenega ženskega zbora Solidarnost, ki je v zelo kratkem času prodrl na najvi- dnejše mesto med amaterskimi zbori. Sedaj vodim samo še moški zbor v Tuhinju in mešani zbor Titan. Leta so tu in počasi se bo treba umakniti mlajšim, čeprav priznam, da ni lahko pretrgati dolgoletno vez z zbori.« — Kdaj ste prišli v Kamnik in kjc ste bili med vojno? »V Kamnik sem prišel že leta 1938. Med vojno so me najprej odpeljali v begunjske zapore, nato pa izselili v Smedcrevsko Palanko v Srbiji. Tuđi tam mi je »gorelo pod petami«, zato sem ušel v Beograd, od tam pa v rojstno Metliko. Spoznal sem tuđi italijanske zapore in konč- no našel pot v partizane, kjer sem ustvarjal pesmi z mržnjo do okupatorja in željo po svo- bodi v srcu. Morda so prav zato te moje najlepše. V partizanih sem zbral tuđi pevce in vodil zbor.« - Sedaj pa preskočiva v ob- dobje vaših najplodnejših let, kot sami imenujete leta peda- goškega dela na kamniški gi- mnaziji in osnovni soli. »Zares sem tedaj ustvaril največ, okrog 50 in tuđi najlep- ših otroških in mladinskih pe- smi. Izšle so v zbirkah Polžev god, Ringaraja, Tako ni cvetela še naša dežela, nekaj pa tuđi v mladinski reviji Grlica. Vse te pesmi so posnete na ljubljanski RTV, kjer so odkupili tuđi ne- kaj mojih novejših rokopisov.« Naj zaželim v imenu bralcev in uredništva Viktorju Mihelči- ču ob njegovem jubileju še obi- lo uspehov, zdravja in srečnih let med nami! MIRA JANČAR mi vendarle ne privoščimo nasilno varstvo v soli in ker konec koncev počitnice tuđi nišo namenjene varstvu otrok v soli, smo na cedilu. Otroci, ki so dolge tri tedne pri »dobrih« znan- kah in znancih, sosedih, v varstvu sta- rejših vrstnikov, razočarano gledajo v nebo in si vroče želijo prvih snežink. Seveda smo jezni tuđi mi, ki kljuB skrbem privoščimo našim malim gla- vicam kaj več od 21 prostih, dolgoča- snih dni. Žal niti občinska izobraževalna skupnost niti Zveza prijateljev mladi- ne ništa pripravili za te otroke prav nič. Šola je ponudila le standardno varstvo in modro izračunala, da kal- kulacija stroškov prehrane šega glo- boko v žep staršev, ki bi otroke imeli v tem varstvu. Številne izvenšolske de- javnosti kar dežujejo v času pouka, med šolskimi počitnicami pa teh ni, čeprav bi imeli otroci žanje prav ta- krat največ časa. Seveda starši nismo dovolj oboroženi z idejami za dejav- nosti, ki bi jih lahko organizirali v času šolskih počitnic, če bi se poklica- ni le hoteli pozabavati z njimi. Poleg tabornikov, ki so svoje čebelice in me- dvedke popeljali na zanimiv izlet v Postojnsko jamo, je iskrico aktivnosti ponudi I lc Smučarski klub Kamnik, ki pa ni zagorela zaradi pomanjkanja I snega. Ne želim kritizirati, a varstvo otrok je tuđi družbena skrb že od tedaj, ko smo hotele in morale tuđi ženske v korak z moškimi na delo. Tega se spremeniti ne da, pa če nam je prav ali ne. A vse kaže, da družbena skrb za otroke odpove tedaj, ko je ta najbolj potrebna. Počitnice minevajo. Počasi. Zalost- no je naše veselje, da jih bo konec, saj bo s tem tuđi konec naših skrbi. Je bilo potrebno, da so trajale dolgih 21 dni, ko pa so bile pred nekaj leti po- daljšane zaradi snega. Se je to izplača- lo na račun podaljšanega tedna pouka v poletne počitnice, ko bo zunaj tako lepo in prijetno sijalo sončece? Morda bi se, če bi se tuđi Kamničani zgledo- vali po programu počitniških dejavno- sti ljubljanskih občin. Doživeli smo torej naše prve šolske počitnice. Doživetjc, manj prijetno od tis ega »prvič v soli« in »prvič pionir«. A lahko bi kaj storili, tla bi tuđi te »prve počitnice« pridobilo na pomc- nu. V veselje otrok m stajšev*. Ivana SKAMEN Termoakumulacijske peči popravljam, čistim in monti- ram. MATIJA ZIBELNIK, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737- 466. 5 6 KAMNIŠKI OBČAN / 14. FEBRUARJA 1983 Rojstvo ni daleč MKD PEDF.NJMOŽIC, ka- mniško mladinsko kulturno druš- tvo preboleva zadnje (tako vsaj vsi člani globoko upamo) poro- dne krče, preden bo tuđi formal- no-pravno ugledalo luč sveta. Mcdtem ko čakaino,da se uredi- jo številni materijalni pogoji za naše delovanje, čvrsto uresniču- jemo geslo, da tuđi kot zarodek ne smeim mirovati. Zato smo v minulih dveh mesecih krepko pobrcavali in vznemirjali kamni- ško javnost, ki z zanimanjem (vsaj tak občutek imamo) sprem- Ija naš razvoj. Se posebej se za Peđenjmožica - tega ubogega nedonošenčka - zanima mladina, saj te na ulici skoraj vsak nak- Ijučni znanec vpraša: »Ti, kako pa kaj PEDENJMOŽIC?« Pa dovolj samohvale (dobro blago se samo hvali) in rajši poglejmo, kaj smo zadnje ćase pametnega počeli. Ob dnevu republike smo pripra- vili recital revolucionarnih pe- smi, s katerimi smo se vključili v proslavo, ki jo je organizirala. OK SZDI, Kamnik. Tako z izbo- rom pesmi kot tuđi s pristopom do tematike smo se prokušali izogniti že ustaljenim obrazcem, ki veljajo za take prireditve in smo se trudili v proslavo vnesti novega, svežega duha. V okviru praznovanja dedka Mraza smo za otroke naštudirali krajšo igrico z naslovom Dedek Mraz in Marsovčki in jo skupaj z dedkom Mrazom ponudili delov- nim kolektivom oz. OO Zveze sindikatov. Nastopili smo trikrat v Kliničnem centru v Ljubljani, po enkrat pa.v SKG, ŠCRM, ob- činski skupnosti, DOMU UPO- KOJENCEV (v Kamniku), v Ljubljanski banki, v Domžalah, v prostorih KS Križ in v Papirnem institutu v Ljubljani. Torej kar 10 (nastopov, ki so igralce: Me- to, Bredo, Andreja, Sašo, An- drejo, Meto, Rosano, Nušo, Sta- sa, Marka, Martino, Igorja in Andreja pošteno utrudili. Igro je režirala in igralce »dresirala in krotila« Mojca, za sceno, kostu- me in make-up sta neutrudno skrbeli Zora in Andreja, Igor pa je poskrbel za zasilne reflektorje, ki jih je izdelal doma. S predsta- vami smo si tuđi finančno za silo opomogli, vendar je po obračunu stroškov na koncu ostalo piška- vih 900 jurjev (starih), kar za 10 predstav res ni pretirano veliko. Medtem, ko je del članov vne - to pomagal dedku Mrazu, so dru- gi pripravili recital slovenskih ljudskih pivskih pesmi. Ta tema- tika je,vsem Slovencem tako ali drugače blizu - ne samo »pija- nim brentam, ki obležijo v prvem jarku«, ampak tuđi kulturnim pivce-m, ki pogledajo v kozarček z »žmohtom« in zavoljo razpolo- • ženja in dobre volje. Seveda pa pivske pesmi sodijo v primerno okolje — ne v kakšno mrtvo dvo- rano, kamor ponavadi zaidejo le »kulturno zavedni«, ampak v ži- vahno in pisano okolje, ki ga nu- dijo gostilne (o številu le-teh se v Kamniku pač ne moremo prito- ževati). Krstno uprizoritev je recital dočakal v gostilni Pod gradom, v nedeljo, 22. decembra ob 20. uri. Nastopajoči so si za omizjem nazdravili Zdravljico (od koga SVET SOLE OSNOVNE SOLE FRANA ALBREHTA KAMNIK RASPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE ČISTILKE za podružnično osnovno solo Mekinje. Delo se zdru- žuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop službe je možen takoj. Interesenti naj oddajo vloge v tajništvo sole v 15 dneh po objavi tega razpisa. drugega neki kot od našega lju- ćega Prešema), s kateroso doka- zali, da nimamo nikakršnih na- tnenov (insposobnosti) konkuri- rati kakšnemu pevskemu zboru. Po Zdravijici so ćelo uro stresali upesnjene modrosti, razmišljanja in občutke naših prednikov o sladkem vincu in radostih in te- gobah, ki so v »žlahti« z njim. Vmes pa so, ob spremljavi har- monike, Marko, Miran, Polona, Marko, Nejka, Ma eja, Goran, Brane, Alenka, Marko, Janez, Draga in še en marko, večkrat tuđi zapeli, in kot se spodobi, spraznili kakšen glažek. Pogu- mnemu gostilničarju, Miru Su- štarju, ki je bi! priprvljen tvegati ta »eksperiment«, se za gosto- Ijubje najlepše zahvaljujemo. Po nastopu smo ugotovili, da ni vse tako kot bi bilo treba, veči- na nastopajočih pa se je tuđi znašla v ognju šolskih in studij- skih obveznosti, zato še ni bilo ponovitve recitala. Obetajo se v zelo bližnji prihodnosti, in če ho- čete združiti prijetno s koristnim, vse skupaj pa malo zaliti, si kate- rega od nastopov, ki bodo šc v nekaterih kamniških lokalih tuđi oglejte. Ob recitalu smo uvedli tuđi novost — bilten, ki na kratko se- znanja občinstvo z vsebino reci- tala in predstavi nastopajoče. V prihodnjc nameravamo pripravi- ti biltene ob vsaki prireditvi, ven- dar prosimo, da nas ne gledate grdo, če jih ne »talamo« okoli, ampak prodajamo — pokriti mo- ramo vsaj materialne stroške. In s čim imamo namen razve- seliti spoštovani publikum v bliž- nji prihodnosti? Najprej je tu že omenjena pivska ljudska poezija, z njo in z recitalom Pesmi ciga- nov homo gostovali tuđi zunaj občine, obenem pa borno začeli s pripravami na prvi večji podvig — uprizoritev sodobnega (po mož- nosti slovenskega) gledališkega dela, ki naj bi bilo pripravljeno do dneva mladosti. Nikar ne skr- bite, medtem ne borno prepustili Kamnika mrtvilu — vašo pozor- nost bo gotovo pfitegnil nastop, ki bo temelji! na erotiki (vsi ka- mniški moralisti verjetno že jadi- kujejo nad pregreho), ko pa bo prišla vigred v našo deželo, ji v počast itev pripravljamo nekaj posebnega. Ob koncu se za pomoč in pod- poro, katere borno, upamo, tuđi v prihodnje deležni, zahvaljuje- mo OK SZDL in OK ZSMS in pa seveda našim zvestim navija- čem, ki nas zasledujejo na vsa- kem nastopu. ANDREJ KLEMENC Stahoviški lovci po zadnjem pogonu v letu 1982 v Zakalu Stahoviški lovci o svojem delu Z zadnjim dnem starega leta so zaključeni tuđi skupni pogoni v loviščih. Te dni lovci na občnih zhorih pregledujejo rezultate, ocenjuje- jo svoje trofeje in uspehe pri gospodarjenju z divjadjo. Tuđi člani lovske družine Stahoviea so konec januarja na'občnem zboru ocenili svoje delo. Nišo preštevali le uplenjene divjadi, pač pa predvsem, kaj so storili v lovišču. Tu imajo marsikaj pokazati: obnovljene krmilnice, nove solnice, 12000 metrov očičenih lovskih stez, več visokih preč itd. Visoko nad Kališem so uredjli krmno njivo in jo zasadili s posebno vrsto krom- pirja, ki privablja zlasti divje prašiče in jih tako odvraća od kmetijskih površin oziroma pridel- kov. Stekline lani nišo zaznali, saj so bile vse lisice, ki jih še vedno pošiljajo na pregled, neokuženc. Stahoviški lovci skrbijo tuđi za stalno izobra- ževanje. Ker je muflon, ražen na območju Ko- zproga, naseljen samo v njihovem lovišču, goji- tvi te zanimive divjadi. namenjajo še posebno pozornost. Zato so za vse lovce pripravili preda- vanje o gojitvi muflona, ki ga je pripravil znani strokovnjak Veljko Varićak iz Lovske zveze Slovenije. Med pomembne naloge za letošnje leto sodi ureditev društvenega prostora v domu na Ve- gradu, ki ga bodo z razstavo o dejavnosti LD Stahoviea odprli prihodnje leto ob 30-letnici družine. FS Rdeči križ kliče... Pomagati človeku v sili je zelo humano in človekoljubno deja- nje. Rdeči križ je med tistimi or- ganizacijami, ki je vsak trenutek pripravljena priskočiti na pomoč. Ljudje se mnogokrat obračajo na to organizacijo, ker ji zaupajo in tuđi vedno dobijo pomoč. Ta čas ima občinska organiza- cija RK nekaj nujnih primerov, ki jih želi resiti v korist prosilcev, pa zato prosi občane za pomoč. Zlasti za izdelke, ki jih mogoče ne rabijo več ali bi jih ćelo zavr- gli, a bi napravili neprecenljivo uslugo, če bi te izdelke dali za tište, ki so trenutno v veliki stiski, pa si sami ne morejo pomagati. ALI IMATE MORDA? - nekaj kosov kuhinjskih ele- ment ov, ki jih ne rabite več - električni ali plinski štedil- nik - likalnik - rjuhe, odeje, blazine - otroško posteljico z vlož- kom (za pravkar rojenega otroka matere samohranilke) -oblačila za dojenčke — sobni omari - oblačila za dekleti stari 9 in 12 let Prepričani smo, da bo tuđi ta prošnja naletela na polno razu- mevanje naših občanov, saj so že neštetokrat dokazali, da radi po- magajo ljudem v stiski. Rdeči križ Kamnik prosi obča- ne, da darovano blago prinesejo na RK Kamnik-Maistrova 2 ali pa sporočijo svoj naslov na tel. 831-565. KOMISIJA ZA SOCIALNO DELO RK KAMNIK 101. skupščina kamniških gasilcev Konec januarja je bila predvidoma zadnja letna skupščina gasilskega društva Kamnik v starem gasilskem domu v Kamniku. V njem smo preživeli 81 let v prostorski stiski, ob delu in prizadevanju za reševanje premoženja ter živ- ljenja vseh občanov. Večkrat smo imeli zaparki- rana vrata garaže tako, da smo morali najprej odstraniti osebna vozila, da smo lahko odšli na gašenje požarov. Brezuspešno je bilo vsako ugovarjanje in prepričevanje voznikov. Oznaka, da je tu gasilski dom z garažami jim nič ne pomeni, »Saj ta čas, ko bo stal tu moj avto, tako ne bo gorelo.« Pred leti je varnostnik v Sam- skem domu vedno opozarjal šoferje o nedopust- nosti parkiranja na tem mestu. Tako nam je prihrani) marsikatero minuto dela, da smo lahko hitro odšli na kraj požara. Sedaj je tov. Mali že eno leto v pokoju, močno ga pogrešamo, istočasno se mu za izkazano pomoč lepo zahva- ljujemo. Redne letne skupšeine se je udeležilo 60 čla- nov in mladih. Občinsko gasilsko zvezo je zasto- pal Janez Pregled. Vabili smo še predstavnike drugih organizacij in ustanov, kakor krajevno skppnost Kamnik, a se skupščine nišo udeležili. Krajevna skupnost Kamnik meni, da je prosto- voljno delo gasilcev v Kamniku samoumevno, zato ne potrebujejo moralne in ne materialne pomoći. Ostale krajevne skupnosti v občini ima- jo do gasilcev drugačne odnose».in jim nudijo vsestransko pomoč, tuđi finančno; kljubslabšim materialnim osnovam. Res je, da gremo kamni- ški gasilci v pomoč po vsej občini. Če je potreb- no, a u prvi vrsti le skrbimo za vso požarno varnost v krajevni skupnosti Kamnik. Iz poročil je bilo razvidno, da smo gasili v krajevni skupnosti Kamnik petkrat ter po en- krat v Crni, Stranjah, Srednji Vaši, Vrhpolju, Mekinjah, Pogorju, Šmartnem in Nožicah. Skupna škoda lanskih požarov je bila okrog 1,870.000 din, obvarovanega okrog 5,020.000 din premoženja. Gasilo je 146 naših gasilcev 179 ur. Pri jesenski poplavi v Kamniku in na Perovem je reševalo 17 gasilcev (85 ur dela). Vzroki požarov so bili: štirikrat otroci, enkrat cigareta, enkrat salonitna cev, trikrat kurjenje, enkrat tehnična okvara, enkrat saje in dvakrat vžig. Pa še poglejmo, kje smo gasili: Dne 9. 2. ob 16. uri je nastala eksplozija v mešalnici tovarne SVIT - DONIT v Mekinjah. Ova opečena delavca so odpeljali v bolnišnico. Dne 17. 3. ob 10.25 so otroci zažgali gospo- darsko poslopje Marije Mali v Šmartnem 24. Pri tem gašenju je sodelovalo več gasilskih enot. Tako so preprečili razširitev požara na sosednjo stanovanjsko hišo, goreče poslopje je bilo hitro pogašeno. Dne 20. 3. ob 12.30 se je vnelo ostrešje stanovanjske hiše Franca Dejaka, Nožice 34 zaradi salonitnega dimnika. Stavba je bila v glavnem rešena zaradi hitre intervencije gasil- cev (cisterne z vodo). Dne 5. 4. ob 14.40 so otroci zažgali gozd v Podgorju. Zaradi hitre akcije domačinov in na- ših gasilcev ni bilo posebne škode. Dne 8. 4. ob 5.10 je gorela postelja in sobna oprema v stanovanju Ivana Plevela v Mekinjah. Vžgalo se je zaradi cigarete, a je bilo hitro pogašeno in odstranjena nevamost razširitve požara. Dne 25. 4. ob 13. uri so zažgali travo in grmičevje na Vrhpolju nad Zlato kapljo. Ob hitri intervenciji gasilcev in lokalizaciji požara ni nastala večja škoda. Dne 4. 5. ob 13.10 so zažgali gozd v Snoviku v Tuhinjski dolini. V skupni akciji z ostalimi, gasilskimi enotami smo požar omejili in ga po- gasili na prostoru 1 ha. Dne 17. 5. ob 21.45 so se vžgali rotorji v elektrarni smodnišnice v Kamniku zaradi te- hnične okvare. Kljub hitri in uspešni intervenciji je bilo za 1,000.000 din škode. To je bilahkrati največja požarna škoda v lanskem letu. Dne 20. 5. ob 13.15 se je vžgala trava in grmovje na Slevem nad Stranjami. Tamkajšnji vikendaš je počistil okoli svojega poslopja ter odpadke zažgal in odšel domov. Zaradi vetra se je požar razširii po bregu nad hišo. 20 naših gasilcev ob pomoći 60 ostalih je moralo krepko prijeti za delo, da nam ni ogenj zašel v bližnje gozdove. Dne 4. 7. ob 18. uri se je vžgalo olje za tesnenje temper peči v tovarni TITAN. Goreče olje smo hitro pogasili tako, da je proizvodnja kmalu tekla nemoteno. > Dne 6. 8. ob 21.10 smo šli na gašenje hišice na Podkrajniku pod Veliko planino. Gasilci iz . Gozda so jo že delno pogasili. Dne 30. 9. ob 22.15 se je vžgal tekoči trak v livarni TITAN od vročega železa. Nevamost razširitve škode je bila hitro odstranjena. Poleg tega so se vnele saje dne 14. 10 ob 21. uri v velikem starem dimniku na Perovem. Go- reče saje je bilo treba odstraniti ter tako prepre- čiti nadaljno škodo. Iz vode smo reševali lani kar tri utopljence, žal že mrtve. Dne 14. 5. ob 5 uri 35-letnega Antona Trobevška iz Županjih njiv iz struge Kamniške Bistrice v Stahovici; dne 22. 5. ob 15 uri 8-letnega Damjana Vrhovnika iz Podgorja, ki je utonil v kanalu elektrarne TITAN. Za to reševanje smo morali uporabiti gumi čoln, .ki smo ga kupili leta 1980. Utopijenec je bil v globoki vodi pod turbino. Dne 10. 8. smo reše- vali 17-letnega Jožeta Janežiča iz Crne pri Ka- mniku, ki je utonil v bazenu kamniškega kopali- šča. Ker ni bilo na tem kopališču odgovornega delavca, da bi izpustil vodo, smo jo toliko časa izčrpavali s šestimi gasilskimi črpalkami, da ga je bilo mogoče dobiti iz umazane vode. Poleg številnih vaj in tekmovanj je bila lani nepozabna proslava 100-letnice gasilskega društva Kamnik (15. 8.1982). Prebivalci mesta in okolice so s simpatijami spremljali veliko parado skozi mesto. V njej je sodelovalo prek 500 uniformiranih gasilcev, 60 narodnih noš, 56 gasilskih praporov ter 72 gasilskih vozil. Obču- dovali so 100-let stari ročni brizgalni na konjsko vprego z noćnim čuvajem in gasilcem v tedanji uniformi. Gasilsko društvo je izdalo knjigo »Kronika GD Kamnika« in posnelo na 16 m/m filmski trak vso proslavo. Gasilci in občani ga bodo imeli kmalu priliko videti. Prosim pa vse občane, ki imajo kakršen koli fotografski posne- tek o tej prireditvi, da ga dajo gasilcem zaradi zbiranja dokumentacije. Slike odkupimo ali jih vrnemo na željo lastnika. Na skupščini smo razpravljali o predviđeni preselitvi gasilskega orodja in opreme v nove prostore, namenjene za gasilsko službo v »Do- mu varnosti in zaščite« na Perovem. Predvido- ma bo gotovo do letošnjega občinskega prazni- ka, 27. julija. Za to priliko borno priredili slo- vesni prevzem novih prostorov z odkritjem spo- minske plošče pađlim osmim gasilcem članom GD Kamnika v zadnji vojni. To ploščo bi že davno vzidali v stari gasilski dom, a smo se že od leta 1950 dalje prizadevali za povečavo ali pa za. gradnjo novega doma ter to vgraditev stalno odlagali. V tem letu nameravamo narediti več preven- tivnih pregledov po stavbah ter s tem preprečiti nastanek požarov. Zavedamo se, da vseh ne bo mogoče preprečiti, a če odstranimo možnost požara vsaj v enem primeru, je s tem naše delo uspešno izvršeno. V starem gasilskem domu se bo tečaj za gasilce gasilskih društev in civilne zaščite (pričetek 7. 2. 1983 ob 16. uri). S to osnovno izobrazbo gasilcev in občanov namera- vamo povećati požarno varnost in kvaliteto ga- šenja požarov. Na skupščini smo prisrčno čestitali predsed? niku GD Kamnika ing. Francu Dolencu ob pre- jemu najvišjega gasilskega odlikovanja »kipca gasilca« z nagrado sklada Matevža Haceta. To odlikovanje je naš 79-ietnik s prek 50-leti gasil- ske službe vsekakor zaslužil. V teh letih je kot vodilni funkcionar ter operativni in preventivni delavec v gasilstvu imel izredne uspehe. Poznan je v vsej naši domovini, pa tuđi izven nje. Na konferenci nišo bile predviđene volitve novega upravnega odbora, pa je bila zaključena s sprejemom nacrta dela za tekoče leto. Menim, da pridnim gasilcem v novih gasilskih prostorih dela tuđi ne bo tako kmalu zinanjkalo. JOŽE BERLEC ~\ KAMNIŠKI OBČAN / 14. FEBRUARJA 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega Ijubega moža, ata, brata, strica in svaka AVGUSTA BERGANTA iz Podgorja 38 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prija- teljem in znancem, ki so z nami sočustvovali v težkih dneh, nam izrazili sožalje, poklonili cvetje in pokojnika spremili na zadnji poti. Hvala govornikom vseh organizacij, častni straži, pevskemu zboru in gospodu kaplanu za lepo oprav- ljen obred. Posebno se zahvaljujemo družini Mrakovi in tovarišu Tonetu Galjotu. Žalujoči: žena Tončka, sin Gusti, hčerka Marija z družinama, sestre, bratje in ostalo sorodstvo P(xigorje, Vrhpolje, Šmartno pri Ljubljani, Bakovnik, Duplica, Šmarca, januarja 1983 ZAHVALA Ob smrti našega dragega sina, brata in strica STANETA KUHARJA iz Zakala se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem, znancem, njegovim sodelavcem in sošolcem za izre- čeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zad- nji poti. Iskrena hvala tuđi govorniku in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: Vsi njegovi Zakal pri Stahovici, 31. januarja 1983 ZAHVALA Ob bridki, mnogo prerani izgubi našega dobrega moža, očeta, sina, brata in strica JOŽETA KRTA s Podjeli pri Kamniku se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem in znancem, ki ste nam V težkih trenutkih stali ob strani, nam nudili vsestransko pomoć, izrekli sožalje. poklo- nili cvetje in našega atija tako številno pospremili v prerani grob. Zahvaljujemo se tuđi pevcem za zapete žalostinke, čebelarskemu društvu za poslovilne besede in duhovščini za obred in tolažilne besede. Žalujoči: žena Francka, otroci: Marta, Olga z možem Juretom, Ambroz, Helena, Francka, Betka, Joško, Katarina in Barbara, oče Anton, sestre in bratje: Ivanka, .lane/, Zefka, Andrej in Marija /. družinami, Štetan in Pavle Podjclše, Mekinje, Stranjc, Vodice, Ljubljana, Ravne na Koroškem, Brezje na Gor., Tržiška Bistrica ZAHVALA Ob izgubi drage mame, sestre in tete * ROZALIJE ULČAR iz Šmarce 80 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravniko- ma dr. Kocutarju in dr. Dopliharju, patronažni sestri Anici za vso pomoć, ki so jo nudili, hvala družini Horvat in Hab- jan, pevcem za zapete pesmi in gospodu župniku za obred. Žalujoči: hvaležni hčerki Marica in Šterka ter drugo sorodstvo Šmarca, januarja 1983 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta. starega očeta, brata in strica MIHE PIRCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, so- sedom, znancem in njegovim ter našim sodelavcem za izre- čeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zad- nji poti. Hvala tuđi pevcem za zapete žalostnike in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: Vsi njegovi Kamnik, februar 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega moža PETRA ŠKRBINCA se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijate- ljem in znancem ter vsem tištim, ki so mi v najtežjem tre- nutku z vsem stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za podarjeno cvetje in izražena sožalja, 'gospodu kaplanu za opravljeni cerkveni obred in pevcem za lepo zapete pesmi. Hvala tuđi pokojnikovim so- delavcem, ki so se s prisrčnimi besedami poslovili ob odpr- tem grobu. Žalujoča: neutolažljiva žena Kamnik, 25. 1. 1983 ZAHVALA ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, mame; stare mame, sestre in tete Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka, pradedka, brata in strica MARIJE ČEVKA FRANCA iz Klemenčevega w SERSENA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem, znancem in sodelavcem GG Kamnik, Svilanit in Svit se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni znancem in sosedom za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in zadnji poti. Iskrena hvala tuđi dohovniku za opravljen spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo obred. Gasilskemu društvu Komenda, društvu upokojencev Ko- menda in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: . Žalujoči: Vsi njem . , • Vsi njegovi Klemenčevo pri Stahovici, 31. januarja 1983 Kamnik, Podgorje, Cerklje, Komenda, Trst, januarja 1983 ZAHVALA Ob smrti naše mame, stare mame in prababice STANISLAVE ŠUŠTAR se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, sosedom in našim sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sprem- stvo na njeni zadnji poti. Hvala tuđi g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni Kamnik, 4. februarja 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata FRANCA NARATA z Velike Lašne 12 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, so- sedom in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospre- mili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli soža- lje. Hvala tuđi duhovniku za pogrebni obred. Žalujoči: žena Antunija, sin in hčere z družinami ter drugo sorodstvo Velika Lašna, Podgorje, Srednja vas, Domažale, Palovče, Orehovlje, Virmaše, 10. februarja 1983 ZAHVALA Ob bridki izgubi naše dobre mame, babice, prababice in sestre MARIJE ŽUMER roj. Slatnar se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, daro- vali vence in cvetje ter izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo dobrim sosedom za pomoč in vsem, ki ste jo obi- skovali med njeno ležko boleznijo. Hvaležnost ksražamo tu- đi dr. Kirnu za zdravljenje, društvu upokojencev, duhovšči- ni za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: Vsi njeni Križ, Toronto, 31. januarja 1983 ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapusti! naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric VINKO KOŽEU iz Most 70 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, vsem njegovim in našim sodelavcem za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. F'rav tako izrekamo iskreno zahvalo ko- lektivu Perutnina Zalog — obrat Duplica pri Kamniku za vsestransko pomoč. Posebno hvaležnost izražamo dr. Dopli- harju in patronažnim sestram Anici, Heleni in Jani iz ZD Kamnik za zdrSvljenjc ih pomoč. Zahvaljujemo se tuđi Ko- njeniškemu klubu Komenda za spremstvo, govorniku za po- .slovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in duhovniku za pogrebni obred in govor. Žalujoči: žena Marija, sinova .lanez in Vinko ter hčerka Angelca z družinami, bratje in sestre Moste, 10. februarja 1983 Iz jamarskega kluba Januarja je bil v sejni dvora- ni Skupščine občine Kamnik redni letni občni zbor Jamar- skega kluba Kamnik, na kate- rem so ocenili lanskolctno delo in prehojeno pot od leta 1977, ko so ustanovili svoj klub. Trenutno je včlanjenih 42 članov, pretežno mladine, ki so v lanskem letu imeli 34 akcij v podzemlje in prebili v soju kar- bidovk kar 664 ur. Največji uspeh v preteklem letu je uspe- la odprava Propantes v Grčijo in novo odkrita vrsta jamskega hro.ščka v Kamniški jami. Od raziskovalnih uspehov velja omeniti že predlanskim odkrito Jesensko jamo v Kalcah, v ka- teri so lani prodrli že 250 m globoko, a raziskave še nišo končane. V to jamo so se spu- stili kar štirikrat. Pri zadnjem raziskovanju so sodelovali z va- lom 202, ki je neposredno pre- našal (prek telefona) odkriva- nje. Ta jama je trenutno najo- betavnejša, saj ima vhod na vi- sini 1720 m. Veliko časa in dela so name- nili še raziskavi geoloških vzor- cev in analizam vode iz nekate- rih novoodkritih jam. Te razi- skave je delno podprla tuđi Raziskovalna skupnost Ka- mnik. Nacrtno so se lotili tuđi fotodokumentacije in doku- mentarnega filma. Posneli so svoj prvi 16 mm film in nekaj 8 mm. Jamarstvo je tako skrita dejavnost, da jo je še kako po- membno predstaviti in prikaza- ti širšemu krogu občanov (kako sploh poteka raziskovanje .in gibanje v podzemlju). To je najlažje prikazati s filmom, se- veda pa je snemanje pod zem- ljo silno zahtevno, posebno za- radi osvetlitve (agregat). Jeseni so zastavili z jamarsko solo, ki jo obiskuje ft tečajni- kov. Kažejo veliko zanimanje in upati je, da bodo postali ak- tivni raziskovalci že čez kako leto. V okviru sole so bili orga- nizirani izleti na Kras (Logar- ček, Planinska jama, Križna ja- ma'in druge). Leto, ki je mini- lo, je bilo rekordno po prosto- voljnem delu članov kluba. Da so si financirali odpravo, naba- vili kinoprojektor, agregat, kombi in ostalo, so kar 1520 ur trdo delati. Lotili so se prenosa tovorov za Kozorog v Kalce.iz- kopa vodovoda v Kamniški Bi- strici, čišćenja jas, izkopa stre- lovodnega omrežja in drugega. Tako so s skupnimi močmi ustvarili dragocena sredstva za dejavnosti in razvoj kluba. Se- veda so vsa dela opravljali ob popoldnevih, sobotah in nede- Ijah. Zgovoren dokaz njihove- ga dela je tuđi priznanje Ja- marske zveze Slovenije, ki so ga prejeli preteklo leto. V klu- bu deluje še jamarska reševal- na skupina, ki na srećo lani ni imela pravega dela. Izvedli so le nekaj treningov in se* udele- žili seminarja o jamarskem re- ševanju v Rakovem Škocjanu. Letos nameravajo intenzivno zastaviti z raziskavami v Kal- cah, Rzeniku in Vezici, poglo- biti sodelovanje z ljudsko obrambo in TO, pozabili pa tu- đi ne bodo na jamarsko solo, v kateri se mladi nauče varno in strokovno raziskovati neznani svet pod površjem. D. D. Najboljši lokostrelci v Kamniku Tenis 1983 Čeprav nič ne kaže, da bi lah- ko kmalu oživela teniska igrišča, so se člani kluba sestali na re- dnem občnem zboru in se dogo- vorili, kako bo teklo delo v klu- bu. Tuđi letos vodi klub Tone Prešeren, ki je pri svojem delu prevečkrat sam, saj je le peščica članov pripravljena zares delati. Trenerji so poročali o zimskih treningih, ki potekajo dovolj re- dno. Ob tem je treba povedati, da je zaživelo sodelovanje z OŠ Toma Brejca, kjer so učitelji izbrali nekaj učencev na nižji stopnji, ki bi glede na sposobno- sti in ob redni, sistematični vadbi postali dobri teniski igralci. Čeprav je trenerjev, ki bi bili pripravljeni redno delati, prema- lo, je jasno, da se mora klub za- našati le na lastne kadre, saj je V začetku februar ja so se naj- boljši jugoslovanski lokostrelci pomerili na dvoranskem turnirju v Kamniku. Turnir, ki se je toč- koval tuđi za jugoslovanski po- kal, je odlično organiziral loko- strelski klub Kamnik, nastopilo pa je okoli 90 lokostrelcev in Ib- kostrelk iz skoraj vseh jugoslo- vanskih klubov. V kamniški športni hali, ki je zelo primerna za lokostrelska tekmovanja, saj je odlično osvet- ljena, bila pa je tuđi dobro ogre- vana, je dosegel najboljši rezul- tat Bojan Ploj, ki je nastrelil kar 570 krogov. Ta rezultat je naj- boljši letošnji dosežek naših lo- kostrelcev v dvoranah; da je bil dosežcn prav v Kamniku niti ni čudno, saj so bili pogoji tekmo- vanja optimalni. Za lokostrelce z merilnimi napravami (prosti slog) pa je bilo tekmovanje tuđi izbirno za sestavo reprezentance, ki bo nastopila na EP na Šved- skem. V prostem slogu sta se od- ločino uvrstila Drago Desnica, ki je v mladinski konkurenci osvojil 1. mesto (542 krogov) in pa Bra- ne Lukan, ki je osvojil 3. mesto. Lukan je po dveh letih nastopa- nja za Kranj zopet streljal za Ka- mnik in pokazal, da je poleg Dragana Desnice up kamniškega lokostrelstva. V članski konku- renci v prostem slogu je v zelc močni konkurenci Dušan Ore- hek zasedel solidno 11. mesto. izvrstno pa se je uvrstil Andrej- ka, ki je zasedel 17. rnesto z do- brim rezul atom (528 krogov). Kot velikokrat doslej so se od- lično uvrstili tekmovalci LK Kam- nik, ki streljajo brez merilnih na- prav (instiktivno). Med člani je Vojc Colnar osvojil 2. mesto, Boris Jemec pa 3. mesto, medtem ko je bil Let- nar tokrat četrti. V ekipni kon- kurenci je ekipa Kamnika pre- moćno osvojila prvo mesto. V mladinski konkurenci se je dobro uvrstil tokrat le Mitja Dolinšck, ki je osvojil 2. mesto. Zmagoval- ci so prejeli lične pokale in me- dalje, kot posebno nagrado pa tuđi grafike, ki jih je izdelal Boris Bratuž. Turnir si je ogledalo tuđi pre- cej Kamničanov, da pa je vse lepo teklo so poskrbeli prav vsi člani LK Kamnik, tako tekmo- valci kot ostali člani kluba. D. O. VII. veleslalom Gorenjske Vsako leto februarja pripravi- jo gorenjska občinska združenja obrtnikov veleslalom za obrtnike in pri njih zaposlene delavce. VII. veleslalom gorenjske bo letos organiziralo obrtno združe- njc Kamnik na Veliki planini 19. februarja. Zastopane bodo na- slednje občine: Domžale, Jeseni- ce, Kranj, Radoljica, Škofja Lo- ka, Tržič in Kamnik. Vseh tek- movalcev, moških in ženskih, bo okoli tristo. Celotno tehnično izvedbo ve- leslaloma bo prevzel Smučarski klub Kamnik. SLAVKA KRMAVNAR delo tujih trenerjev predrago in tuđi ne more dati trajnih rezulta- tov. Poleg Slegla, Prešerna, Jera- sa, ki podpirajo vse trenerske vo- gale kamniškega tenisa, je letos začela z delom tuđi. Maja Boga- taj, ki prenaša svoje znanje na bodoče tekmovalce. Letos bodo člani kluba morali poravnati igralnino in članarino že aprila: Člani - članarina 200 din - igral- nina 1300 din Mladinci - 200 din - 600 din Pionirji - 200 din - - Ob plačilu članarine in igralni- ne morajo študentje predložiti veljaven indeks. O načinu in času plačevanja članarine in igralnine borno vse člane pravočasno obvestiii. I. H. INTEGRAL GOLFTURIST, o. o. Ljubljana TOZD GOSTINSTVO IN ZIČNICE Kamnik, b. o. 61240 Kamnik, Fužine 5 objavlja prosta dela in naloge: 1. Vodjo računovodstva - za določen čas (lahko tuđi skrajšan del, čas) Pogoj: SSI - ekonomski tehnik, 3-5 let delovnih izkušenj 2. Vodjo hotela Malograjski dvor Pogoj: hotelska šola, 3 leta delovnih izkušenj 3. Več kuharjev Pogoj: KV kuhar, praksa zaželena 4. Več natakarjev Pogoj: KV natakar, praksa zaželena 5. Sobarico Pogoj: NK delavka, praksa zaželena Pisne ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela pošljite v roku 15 dni na naslov: INTEGRAL, Golftu- rist, o. o., Ljubljana, TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik, b. o., 61240 Kamnik, Fužine 5. Kategorizirani kamniški športniki Da bi primerno vrednotili in primerjali dosežke v različnih športnih panogah, je pred leti Zveza telesnokulturnih organi- zacij Jugoslavije izdala kriterije za enotno kategorizacijo jugo- slovanskih športnikov. Po kriterijih so dosežki v posameznih športnih panogah kolikor toliko objektivno primerljivi, tako da se lahko primerno vrednotijo tuđi dosežki v manj poznanih in priznanih športih. Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije objavi na začetku vsakega leta spisek športnikov, ki so s svojimi športnimi dosežki dosegli katerega od kategorizacij- skih razredov. Tako je za leto 1983 kategoriziranih tuđi nekaj kamniških športnikov. S tem so potrdili visoko raven nekaterih športnih panog v Kamniku. Vseh kategoriziranih kamniških športnikov je 11. Od tega sta dva v mednarodnem razredu, 4 v zveznem in 5 v perspektivnem razredu. V kvaliteti nedvomno vodi alpinizem, saj sta oba športnika mednarodnega razreda alpinista: JANEZ BENKOVIČ in MARJAN KREGAR. Tuđi v zveznem razredu sta dva alpini- sta in sicer: VINCENC BERČIČ in BOJAN POLLAK. Poleg njiju pa še en strelec, MARJAN REPIČ in pa hitrostni motoci- klist: BOZO JANEŽIČ. V perspektivnem razredu so kar trije smučarji in sicer biatlonec ROBERT SMOLNIKAR ter tekača TATJANA SMOLNIKAR in IVAN SUŠNIK. Poleg teh treh pa še odbojkar MARKO MATJAN in strelec ANDREJ FLE- R1N. Gospodarski odbor društva upokojencev Kamnik razpisuje dela in naloge za nedoločen čas: 1. poslovodja gostinskega obrata v Kamniku, Kolodvorska ul. 5 2. točaja v gostinskem obratu, Kolodvorska 5 Pogoji: pod 1. gostinski delavec z vsaj dve letno prakso v stroki, pod 2. priučen gostinski delavec z enoletno prakso V obeh primerih je poskusna doba tri mesece. Osebni dohodek po dogovoru oziroma po prometu. Prijave pošljite na naslov: Društvo upokojencev Ka- mnik, Kolodvorska ulica 5, Kamnik, najkasneje v 15 dneh po objavi. O rezultatih razpisa bodo prosilci obveščeni do 15. marca 1983. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, brata in brat ranca BERNARDA BUTALIČA iz Mekinj, Neveljska pot 3 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, nam izkazali pomoč in izrekli sožalje ter daro- vali cvetje. Posebej se zahvaljujemo dr. Dopliharju in sestri maji iz ZD Kamnik za nesebično pomoč. Hvala tuđi župni- koma za pogrebni obred. Žalujočr žena Minka in sestra Mina ter ostalo sorodstvo Mekinje, Vodice, Kamnik, Komenda, januar 1983 Planinske poti nas vodijo širom po domovini Za nami je pol šokkega leta. Povr- nimo se v mislih v prve septembrske dni, ko smo se zagoreli in spociti spet sešli v šolskih klopeh. Imeli smo si veliko povedati. Toda, treba je bilo pozabiti na brezskrbne dni pocitnic in se resno lotiti dela. Poleg rednega uč- nega programa je na soli veliko posol- skih dejavnosti, v katere se lahko vkljucuno. Kar precej se nas je odlo- žilo ludi za planinstvo. Vabilo za izlet na Lisco je bilo že v oglasni omarici. Treba je bilo pohiteti s prijavo. Na nedcljo, 12. 9. je bilo že pred šesto uro zjutraj na dvorišču sole pre- cej živahno. Voznik avtobusa Tone je na krožni poti pobral najprej planince mekinjske sole nato nas Stranjane, končno pa še odrasle iz Kamnika. Avtobus je bil za 72 potnikov kar malce pretesen. Pognali smo skozi Tuhinjsko in Savinjsko dolino, se vo- zili ob Savinji do Zidanega mostu, od koder nas je spremljala Sava do Sev- nice, kjer smo zavili proti Lisci. Izsto- pili smo v zadnji vaši, uro pod vrhom, od koder smo se v dolgi koloni ostalih planincev, ki so prišli iz vseh krajev naše domovine, pomikali proti vrhu. Na prostranem pobočju je mrgolelo ljudi v živih barvah in veselem razpo- loženju. Po kulturnem programu smo se /apodili na tobogan in gugalnice, a kaj, ko je bilo otrok toliko, da zlepa nismo prišli na vrsto. Zato smo se dričali kar po suhi travi. Z rczkim žvižgom je dal tov. Vlado znak za zbor. Še bi radi ostali, a morali smo na pot. Nazajgrede smo si ogledali še jamo Pekel blizu Šempetra. Po njej teče potok Peklenščica. Ker nekam samotno nam je bilo, saj smo mislili, da se nam bo res kje prikazal peklen- ski škrat. Zunaj smo se še poigrali, odžejali in se odpeljali domov. Planinci smo si za hladnejše mese- ce, ko so dnevi prekratki za daljše ture, naredili nacrt, da prehodimo POT SPOMINOV NOB OBČINE DOMŽALE. Ta vodi mimo 19. spo- minskih obeležij. 10. 10. smo šli prvič na to pot. Z rednim avtobusom smo potovali do Domžal in počakali av obus za Mo- ravče. V Moravčah stoji spomenik matematika Jurija Vege in spominsko obeležje padlim borcem. Tam smo dobili prvi žig. Mimo vasice Hrastnik smo se povzpeli na Limbarsko goro, kjer smo pomalicali in se igrali. Pot nas je vodila mimo spomenika na Golčajii in dalje skozi vas Doline pro- ti Trojanam. Med potjo, smo naleteli na skupino lovcev, ki je uplenila div- jega prašiča. S Trojan smo se z avto- busom odpeljali proti domu. Nismo bili utrujeni, čeprav je bilo šest ur hoje. Razmišljali smo o dogodkih iz vojnih dni in tistih, ki jih davno več ni. Le imena so zapisana na spominskih obeležjih. 22.11. smo se spet podali po poti spominov NOB. Iz Moravč smo kre- nili v drugo smer, čez Grmače, Kri- ževniško vas, Trojico, Oklo, Tabor, Ihan v Domžale. Za nami je bilo 7 ur hoje, obiskali pa smo šest spominskih obeležij. 10. 12. smo spet krenili po tej poti. Z avtobusom smo se odpeljali do Va- senega in šli proti Veliki Lašni. Razmišljali smo, zakaj Gorazd in Sa- bina manjkata, ko sta vendar tako vneta planinčka. A glej, kmalu za na- mi zarohni osebni avto. Kako se vsi začudimo, ko zagledamo prav ta dva. Skrbna mamica je povedala, da je bu- dilka zatajila. Na vrhu Velike Lašne je bilo na naše veselje toliko snega, da smo se lahko kepali. Pot nas je vodila mimo Obrš proti Kolovcu, kjer smo obiskali maketo partizanske bolnišni- ce Triglav (Lukova bolnica). Pri spo- meniku v Rudniku smo dobili še sed- mi žig. Peš snio morali še po cesti v Radomlje, zato so nam noge postale težke. Kljub temu smo bili veseli, saj smo spoznali še en delček sosednje občine in njene preteklosti! 26.12 smo bili nekateri tuđi med pohodniki rta Kostanjsko planino. 9. 1. 83 smo se že četrtič po vrsti odlocili, da gremo na spominski po- hod v Dražgoše. Z avtobusom smo se pripeljali do Krope, dalje pa šli peš. Med nami je bilo tuđi nekaj otrok iz neveljske sole, ki so se sele vključili v PD, a so hodili kot pravi planinci. Ko smo se povzpeli nekoliko više, se nam je vsenaokoli razgrnil čudovit pogled na Kamniške planine, Karavanke in ćelo Triglav. Sonce je prijetno grelo in sneg se je lesketal v tisočerih biserih. Bilo je zares lepo! Po dveh urah in pol, srno že zagle- dali Bičkovo skalo in kmalu dospeli v Dražgoše, kamor so se zgrinjale veli- ke množice. Prišli smo do veličastnega spomenika, ki je posvećen dražgoški bitki in njenim žrtvam. Tam je bila kmalu proslava. Preživeli borci s pra- pori so bili tuđi tam, poleg pa še mno- go takih, ki so imeli več sreče in še nišo okusili grozot vojne. Mednje so- dimo tuđi mi. Vendar ne smemo mi- sliti, da je svoboda prišla sama od sebe-nikakor! Zanjo so padle neštete žrtve. To moramo vedeti, pa tildi ce- niti! Sedaj se nekateri pripravljamo, da borno šli po stopinjah Prešernove bri- gade, ki se je bojevala na Stolu. Ne bojimo se snega, niti dolge, naporne poti, saj smo utrjeni. Mehkužci naj ostanejo doma in tiščijo nosove pod odejo! Pionirji planinci . OŠ Kamniškega bataljona STRANJE Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovor- na urednica Jana Taškar - tehnični urednik Franc Mi- hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredniš- tva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 -tekoči ra- čun pri OK SZDL 50140- 678-57039 - Kamniški ob- čan - Rpkopisov in foto- grafij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.