252
splača, splača". A/ojaŠki   orkester  pa igra večinoma preglacno   in   ne   skrbi  za  zadostujočo izvežbanost.
A.R. „Poslednja straža". Slovenski skladatelj gospod Sirca, znan pod imenom Risto Savin, je zložil opero „Poslednja straža", ki je v Zagrebu dobro uspela. G. Sirca je topniški častnik ter biva sedaj v Varaždimi.
Kapela v zavodu sv. Stanislava.
Frančišek Pustavrh. Licejska knjižnica hrani v svojem inventaru majhno z oljnatimi barvami na medeno ploščico naslikano podobo Valentina Vodnika, ki jo ie naslikal Pustavrhx) (bržčas po muzejski predlogi) kot drugoletnik v ljubljanski bogoslovnici ter jo leta 1851. podaril licejski knjižnici2). — Slikarski samouk Franc Pustavrh se je rodil pri sv. Katarini na Topolu 4. decembra 1827. Ta pravilna letnica se na-
') Pr. „Dom in Svet", V. letnik.
2) Inventar pravi: ein Oeschenk des Tbeologen Pusta-\ib. —
haja izprva po šematizmih, ki navajajo Pustavrhovo ime, notri do leta 18o8; tedaj se je pa, ne vem po kakem naključju, izprevrgla letnica Pustavrhova v napačno, tako da v zadnjih štirih imenikih klerikov poleg Pustavrhovega imena čitamo pomotno rojstveno letnico 1828. V mašnika posvečen 31. julija 1853 je služil kot kaplan najprej v Polšniku od jeseni 1853 do spomladi 1854, potem je kaplanoval štiri leta v Tuhinju in osem let v Velesalu. Zadnji čas svojega življenja (dobro štiri leta) je služil kot lokalist pri sveti Neži na Selih (v kamniškem okraju). Največ izpodbude za slikarstvo v umetniškem pomenu je dobil pač za svojega kaplanovanja v Velesalu, kjer so ga zlasti navduševale krasne oltarske podobe v ta-mošnji farni cerkvi, delo znamenitega slikarja Kremžar^-Schmidta. Posamezne podobe s teh Schmidto-vih slik. zlasti podobo Matere božje v velikem oltarju, je po večkrat pre-naslikal ali kopiral Čim bolje so se mu taki posnetki izponesli, tem bolj se mu je okrepiia ljubezen do umetnosti in pravo pojmljenje njenih zakonov. Za predloge svojim slikam je dostikrat uporabljal tudi stare bakroreze in jekloreze, n. pr. iz Payne-jeve zbirke umetniških slik, ki je tisti čas vzbujala splošno pozornost (universum in knjiga umetnosti — ilustrirana krasotna biblija), dalje ilustracije iz krasotne izdaje biblije, ki jo je v 230 velikih podobah ilustriral Gustav Dore itd. Zelo spretno in s čudovito potrpežljivostjo je obnavljal ali restavriral tudi stare slike; o tej njegovi spretnosti častno pričajo izvrstno uspele od njega obnovljene slike v Preddvorskem gradu. V njegovih slikah se jasno kaže vpliv Kremžar-Schmidtov; kolorit nežen, včasih morda še preboječ, risanje korektno, v svojih detajlih spominjajo te slike na izdelavo tako zvanih podrobnostnih mojstrov (Kleinmei-ster) nizozemske šole. V javnost pred širše občinstvo se s svojimi slikami ni spuščal, prirojena ponižnost ga je menda od tega odvračala; sploh mu pa stanovska opravila duhovskega poklica poleg slabotnega zdravja niso puščala dosti prostega časa, da bi bil mogel vse svoje moči posvetiti slikarstvu; njegove slike so torej dokaj redke in ne dosti poznane.
1) Kremžar = iz Kremsa doma; primeri priimke: Orazer, Wiener, Progar!