porizb mons. dr. Anfona Medveda. Koliko znancev ter prijateljev, oboževateljev in onih, ki so ga spoštovali, je imel rajni dr. Medved v življenju, je dokazal njegov veličastni pogreb v soboto popoldnc. Najstarejši Mariborčani so rekli po pogrebu: Toliko ljudstva iz vseh štanov še ni videl doslej Maribor pri nobenem sprevodu, kakor pri dr. Medvedovem zadnjo soboto. Ljudi prešteti, ki so šli v sprevodu in onih, ki so v tesno strnjenih vrstah gledali sprevod, ker se niso mogli več uvrstiti, jc bilo nemogoče. Dr. Medveda je spremIjal na njegovi zadnji zemeljski poti celi Maribor ter zelo veliko ljudi iz mariborske okolice. Pogreb, kakor ga je imel v soboto pokojni dr. Medved, je imel samo on, ker je bil tako od vseh priljubljen, pri vseh znan on od otroka do najstarejšega globoko spošlovan. . Pogreb pokojnega dr. Medveda bo ostal Mariboru in vsem onim, ki so se ga udeležili, v nezabnem spoaninu. Pred hišo žalosti in v stolni cerkvi Dr. Medved je umrl v inariborski bobiici in od tamkaj so ga prepeljali pod streho njegovega tovariša, g. stobiega župnika Moravca, kamor je pokojni v živIjenju zahajal najrajšo. V pritličju stolnega župnišča so truplo pokojnega položili na rartvaški oder. # V četrtek, petek in še v soboto predpoldne je bilo stolno župnišče oblegano od Mariboržanov, ki so šli nrsi šc enkrat pogledat in pokropit svojcga ljubljenca. Vse te dni jc bilo pred hišo žalosti toliko ljudi, da je morala policija kropilce uvrš^ali, sicer bi bilo prišlo do prerivanja in gneče. V soboto popoldne pred drugo uro se je napolnil Stolni trg pred župniščem z množicami, zastopniki voja^ke in civilne oblasti, z dribovniki, odposlanci raznib uradov, društev in organizacij. Videli smo 7 družtvenih zastav, med temi dve orlovski, in sicer mariborskega in ljutomer.skega odseka. Duhovnikov je bilo dotovo nad 100. Bili bi pa malodane prihileti vsi iz cele škofije, ako bi ne bil pogreb slučajno v soboto. Ob 2. uri je prišel pred hišo žalosti gospod škof dr. Karlin v spremstvu kanonikov. Škof je blagoslovil krsto pred župniščem. Obe mariborski pevski društvi: Glasbena jMatica in Drava sta zapeli vsalca po eno kitico od one gnnljive »Vigred«. Nato so prenesli krsto v stohio cerkcv, kjer so se pod vodstvom g. škofa pele mrlvaške molitve in je prevzvišeni še enkrat blagoslovil truplo. Po končanih mrtvaških obredih je pokojtfemu govoril v slovo go- spod škof. V kratkih, a v srce segajočih besedah nam je slikal pokojnega kot nad vse dobrega človcka, moža visoke učenosti iii neustrašen^ga rodoljubja. Povdaril je posebno, da je bil nezabni doktor v svojih pridigarskih besedah ognjevit kakor apostol Pavel, Po Pavlovem vzgledu je skušal tucli on med Slovenci vse preroditi za Kristusa, oznanjajoč Ielo za l.^tom besedo božjo po vseh cerkvah širne lavanlinske škotije. Prvi in glavni pdklic v dr. Medvedovem življenju je bilo oznanjevanje besede božje, druga njegova življcnjska naloga mu je bila — šola — vzgoja naše srednješolske mladine. Pokojni dr. Medved je bil v šoti: mojster svojim učencem, njihov junak in dobrotnik. Dobrote je delil v šoli kot profesor, a tudi svojo 1'stnico je odpiral in delil dijaštvu denarnc podpore v toliki nieri, da je umrl kot siromak. Ljubilo ga je vse, ker je bil najboljš! pridigai, najboljši profesor in za vsakega je imel prijazno besedo in toiikanj postrežljivosti, kolikor je bilo v njegovi moči. Škof dr. Karlin se je končno poslovil od rajnega kot njegov bivši tovariš pri višjih študijah v Rimu * starokrščanskimi in v prve krščanske spomenike vkle- sanimi besedami, ki se glasijo: Anton, srečen v miru! Škofovim ganljivim besedam je sledila iz ust cer- kvenih pevcev na stoLnem koru latinska žalostinJoPetje je bilo spremljano od orgel in pozavn. Izpred stolne cerkve na pokopališče. Po končanib mrtvaSkih svečanostih v stolni cerkTt se je začel sprevod izpred cerkve na magdalensko p<»-' kopališče na Pobrežje. Pogreb je vodil gospod stolnl dekan dr. Tomažič ob asistenci dr. Medvedovih tovarišev g. profesorja Vrežeta in braslovškega g. dekana Martina Medved. Sprevodu na čelu je igrala železničarska godba, bili so Orli, dubovščina, za krsto pokojnikovi sorodniki, za temi g. veliki župan ter zastopniki vseh mariborskih oblasti, uradov, organizacij, društer in ljudske množice vsch slojev, stanov in obeh narodnosti. Sprevod je bil dolg od stolne cerkve do Pobrežja in še ob -vsaki strani je bilo natrpano polno Ijudi, ki «•#¦ gledali, a niso mogli v vrsto. Na pokopališču je gospod stolni dekan opravil p< grebne molilve ob odprtem grobu in se mcd Lhtenjen» navzočih v kralkih besedah poslovil od nezabnega na*rajncga,, ko'nremu dolguje cela Slovenija trajno h"Vfl-( ležni spomin. Poslovilnim bfsedam g. dr. Tomažiča jc sledila Jk<»t zadnje slovo nagrobna jicsem »Blagor mu«. katero jf p^lo društvo Djrava. Tako je t.>rej končala ziidnja pot vsem nezabneg^ nam dr. Medveda Legel je s pokojnim v grob mož, ki je znal na svoje blago srce pritegniti vsacega, kalerenio je bil pridigar, iičitelj, prijatelj ter znanec in takih mo* jf bilo dcslej mcd nami malo, a ?e li, ki so bili, so nan* žalibog zadnja lola po preobratu legli v prezgodnji gro^'