VESTNIK CELOVEC TOREK 19.SEPT. 1989 Letnik XLtV. Štev.69 (2492) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 3000 din. P.b.b. Jubitejno obirsko pisate!jsko srečanje Prihodnji petek, soboto in nedeljo se bodo na Obirskem spet srečati pisatelji in pisateljice narodnih skupnosti iz Avstrije, Itaiije, Jugoslavije in Nemške demokratične republike. Srečanje, ki ga organizirata Slovenska prosvetna zveza in Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, bo tokrat že 10. po vrsti. Zbrani književniki bodo obravnavali temo „Pomen otroške in mladinske književnosti za narodne skupnosti". Ob tej priložnosti bo SPZ razglasila tudi rezultat razpisanega literarnega natečaja. Več na 6. strani. Inflacija pn900%! Po podatkih zveznega Zavoda za statistiko v Beogradu je inflacija v Jugoslaviji meseca avgusta dose^ia 893,8 odstotka. Življenjski stroški pa so naraščali za malenkost počasneje in sicer za 868,3 odstotka. Pozitivna pa je vest, da se je industrijska proizvodnja povišala za 2,4 odstotka. Dan evropskih narodnostnih skupnosti Celovec je bil v soboto prizorišče „Dneva evropskih narodnostnih skupnosti" gibanja Panevropa. Dopoldne sta predavala dr. Suppan in dr. Habsburg, na popoldanskem forumu pa so sodelovali tudi predstavniki koroških Slovencev. Na sporedu je bilo tudi kulturno srečanje, katero je sooblikovala tudi folklorna skupina iz Globasnice (slika). Več o prireditvi na 3. strani. Slovenija noče popustiti v boiu za večjo suverenost Predsedstvo SFRJ je konec preteklega tedna v Beogradu obravnavalo delovno besedilo dopolnil k slovenski ustavi ter mnenja in opozorila pristojnostnih zveznih organov in strokovnjakov. Predsedstvo je ob tem izrazilo zaskrbljenost zaradi negativnih posledic, ki bi jih utegnilo povzročiti sprejetje nespremenjenih amandmajev, saj so po mnenju predsedstva SFRJ nekatere formulacije v nasprotju z določili jugoslovanske ustave. Gre predvsem za dopolnila, ki se nanašajo na pristojnost predsedstva pri uvedbi izrednega stanja, in tista v zvezi s pravico do odcepitve Slovenije od Jugoslavije. V Sloveniji je že samo dejstvo, da se je predsedstvo države lotilo predlaganih sprememb v slovenski ustavi, povzročilo nerazumevanje in negativno kritiko vse do najvišjih družbenopolitičnih gre-mijev, saj predsedstvo SFRJ pri globokosežnih spremembah srbske ustave ni na- pravilo takšnega koraka. Nadalje so v republiki Sloveniji mnenja, da ne more biti tako, da Beograd diktira kaj smejo oz. ne smejo vsebovati republiške ustave, temveč da mora biti pot obratna, to se pravi, da se iz republiških ustav izdela ustava federacije, ki mora upoštevati izdelane in v republikah sprejete ustave. Zadnja beseda v boju Slovenije za svojo novo ustavo še ni padla, toda seja predsedstva SFRJ o predlaganih spre- membah v slovenski ustavi je brez dvoma ohladila klimo med Ljubljano in Beogradom. Tako je predsednik Republiške konference SZDL Slovenije, Jože Smole, v soboto na slovesnosti ob otvoritvi nove osnovne šole pri Ormožu že odgovoril na očitke predsedstva SFRJ in poudaril, da Slovenija od svojih stališč o slovenski suverenosti in državnosti ne bo odstopila in da ne bo popustila pod pritiskom! jadranska pobuda" Po srečanju med šefom jugoslovanske vlade, Antejem Markovičem, in italijanskim premierom Giuliom Andreottijem v nedeljo v Umagu so objavili izjavo z naslovom jadranska pobuda". Gre za listino o razširitvi sodelovanja med državama pri varstvu jadranskega morja oz. okolja, pri turizmu, v vprašanjih prometa ter na drugih področjih. Pred srečanjem šefov vlad je zastopstvo italijanske manjšine v Istri pozdravilo srečanje v Umagu in izrazilo upanje, da bo tudi narodnostno vprašanje na dnevnem redu razgovora. Blokada avstrijske meje! Še do jutri: prijave k sfovenščini! Omogočite vašim otrokom, da se bodo učili tudi v slovenskem jeziku - materinščini in jih prijavite k dvojezičnemu pouku. Tudi po novi ureditvi šolskega zakona ne smemo obupati in si moramo prizadevati, da se bodo naši otroci čim boljše naučili slovenščine. S tem jim posredujemo temeljito znanje slovenskega jezika, hkrati pa se stopnjujejo otrokove možnosti za poznejši poklic, kajti dva je več kot ena. Znanje več jezikov olajša otroku razumevanje sveta in razširja obzorje. Prijave k dvojezičnemu pouku so možne še do jutri, dne 20. septembra, na vseh dvojezičnih šolah ter na privatni dvojezični šoli v Celovcu. Itahjanski špediterji so tudi včeraj nadaljevali z blokado avstrijskih mejnih prehodov Brenner, Reschen, Sil-lian in Vrata, da bi na ta način izsilili od Avstrije več tovor-njaških prestopnic za italijanska prevozna podjetja. Kot je avstrijska televizija v nedeljo poročala, so italijanski velešpediterji z denarjem „kupili" tudi majhne prevoznike, da so lahko izvedli blokado na avstrijsko-italijan-skih mejnih prehodih. Avstrijski minister za pro- met, Streicher, pa je po razgovoru s svojim italijanskim kolegom na Dunaju izjavil, da Avstrija ne bo popustila, saj najbolj trpi zaradi tovornega tranzita med severom in jugom. SMfa; Fggenberger "Najprej poprava škode!" Tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, dr. Marjan Sturm, je v soboto v Celovcu na panevropskem dnevu narodnostnih skupnosti zavzel stališče do diskusije o udeležbi koroških Slovencev pri 70. obletnici koroškega plebiscita, ki bo prihodnje leto. Pri tem je Sturm spomnil poslušalce na izjavo koroške deželne vlade iz leta 1920, v kateri je le-ta zagotovila koroškim Slovencem kot narodnostni skupnosti zaščito njene identitete in kulture. Poudaril je, da je Koroška dolžna, da koroškim Slovencem najprej popravi narejeno škodo ter da bodo koroški Slovenci šele potem pripravljeni govoriti o udeležbi pri plebiscitnih proslavah. "Obžalujemo ta korak" ... je dejal tajnik ZSO, dr. Marjan Sturm o odstopu predsednika KSOO Frica Kumra. Kumer je v vsem svojem delovanju imel pred očmi dobrobit slovenske narodnostne skupnosti. Zato je redno iskal sodelovanje z vsemi koroškimi Slovenci neglede na idejnopolitično in ideološko opredeljenost, je dejal v izjavi za tisk tajnik ZSO. Poudaril je tudi, da je odstop Frica Kumra hud udarec za komunalno politiko koroških Slovencev. „Čeprav je bila Kumrova politična širina nekaterim trn v peti, smo prepričani, da je bila taškna politika v celoti v interesu slovenske narodnostne skupnosti. V tem smislu se bo Kumer tudi v bodoče udejstvoval v korist koroških Slovencev. Za njegovo delo v okviru KSOO pa mu velja iskrena hvala", je zapisano v izjavi tajnika ZSO dr. Marjana Sturma. "Mlada KEL" k odstopu Frica Kumra Predsedstvo ..Mlade KEL" je na svoji zadnji seji z začudenjem vzelo na znanje odstop predsednika KSOO Frica Kumra. „M!ada KEL obžaluje odstop še prav posebno zato, ker zagovarja prizadevnost Frica Kumra za enotnost v naši slovenski narodni skupnosti in za samostojno politično nastopanje po naših občinah", je rečeno v tiskovni izjavi. Zato Mlada KEL z vso odločnostjo zahteva, da bodo vsi tisti, ki so odgovorni za tako imenovano „poseganje v delo KSOO" in s tem tudi za odstop Frica Kumra, z vso odločnostjo izvedli iz tega personalne in vsebinske konsekvence. Za boljši odnos do manjšine! „Trenutna oblika narodnostne politike stranke za mlade socialiste ni zadovoljiva", je poudaril Scherwitzl. ki je tudi na drugih področjih zahteval od svoje stranke večjo borbenost nasproti politiki svobodnjaške in ljudske stranke. Pomagajmo! SPD ..DANICA" zbira sredstva prizadetim ob neurju in poplavi občine Šentjur pri Celju. Slovensko prosvetno društvo ..DANICA" v Šentprimožu in moški pevski zbor „Zbor skladetel-jevlpavcev"v Šentjurju pri Celju sta že vrsto let pobratena. Prve stike so navezali mladinci. Mladina iz Šentjurja je pred 11 leti prišla pomagat gradit Kulturni dom v Šentprimožu. Od takrat naprej se kulturniki in mladinci redno srečujejo 19. avgusta pozno popoldne je grozno neurje s poplavo (četrto in najhujše) prizadeloobmočje Šentjurja. Poplavilo je več vast, odtrgali so se plazovi, ki so odnesli mostove in ceste, porušili stanovanjske hiše ter uničili vse poljske pridelke. Skupna škoda je ogromna (okoli 50 milijonov šil.). Brez širše pomoči je ne bo možno popraviti. Pomoč iz nekaterih krajev že prihaja, saj je po Sloveniji stekla akcija za pomoč prizadetim občine Šentjur in Laško. Tudi naše društvo se je odločilo za zbiranje sredstev za reševanje in odpravo posledic te hude naravne katastrofe. Potrudili se bomo, da bomo zbrali čimveč sredstev. Zato se obračamo s prošnjo za podporo tudi na vas, na tebe! V ta namen smo odprli konto pri Posojilnici Škoci-jan BLZ 39104 štev. konta 4111753-SPD ..Danica". Prvi del zbiralne akcije bi radi zaključili konec septembra. Flvala! Odbor SPD ..Danica" HEUTE M! DieSeite SLOVENSKJ VESTNIK tur unsere deutschsprachigen Leser/innen Obmann Fric Kumer ist zuruckgetreten Der langjahrige Obmann des Klubs s!owenischer Ge-meinderate und Bleiburger Stadtrat Fric Kumer hat seine Obmann-Funktion beim Klub slowenischer Gemein-derate zuruckgelegt. Wie in einer Presseaussendung des Klubs betont wird, hat Kumer sein Mandat zuruckgelegt, weil die Arbeit des Klubs „durch Eingriffc von auBen" gestort worden sei. SJfurbesseres Verhaitnis zu Kamtner S)owenen Der Vorsitzende der Sozia-listischen Jugend Karntens, Andreas Scherwitzl, sprach sich im Rahmen einer Presse-konferenz in Klagenfurt fur ein besseres Verhaitnis der Landes-SPO zur sloweni-schen Minderheit aus. Er meine in diesem Zusammen-hang, daB die Landespartei konkreter auf die Probleme und Forderungen der Karnt-ner Slowenen eingehen solite. VHenica '89 Der diesjahrige internatio-nale Literaturpreis Vilenica '89 wurde dem tschechischen Dichter Jan Skacel zuer-kannt. Die feierliche Verlei-hung fand am vergangenen Samstag in der Karstgrotte Vilenica statt. Vorher wurde der Preis „Kristal Vilenica" der Schriftstellerin Dubrovka Ugrešič aus Zagreb im Rahmen einer internationalen Li-teraturmatinee in der Galerie Lojze Spacal in Stanijel ver-liehen. Bei dieser Gelegenheit wurden Bucher vom vorheri-gen Vilenicapreistrager Handke und Esterhazy in slo-wenischer Ubersetzung vor-gestellt. An den Feierlichkei-ten nahmen 160 Autoren aus verschiedenen europaischen Landern teil. An den Buchprasentatio-nen beteiligten sich auch die slowenischen Verlage Drava, Hermagoras und Wieser aus Klagenfurt. Dieinterimistische Fuhrung des Klubs hat Mag. Peter Waldhauser (Volilna skupnost BorovljeAVahlgemein-schaft Ferlach) ubernom-men. In den kommenden Wochen wird es zu Ausspra-chen der neuen Klubfiihrung mit den beiden Zentralorga-nisationen kommen, danach ist an die Einberufung einer Vollversammlung gedacht. Kutturfestivat der Jugend in Kiagenfurt Vom 21. bis 24. September findet in Klagenfurt ein .,Ju-gend-Kultur-Festival" statt, dessen Schwerpunkte ein Seminar zum Thema „Die Jugend sucht ihr Gesicht", Buh-nen- und Filmvorfuhrungen, Exkursionen sowie Round-table-Gesprache (u. a. mit LH Haider) sind. Der heuti-gen Ausgabe des „Slovenski vestnik" ist das genaue Pro-gramm des Festivals, welches von der Initiativgruppe Slovenščina, moj jezik" vorbe-reitet und den beiden zentra-len Kulturorganisationen der Kamtner Slowenen sowie der Slowenischen katholischen Jugend gemeinsam veranstal-tet wird, beigelegt. inflationsrate in Jugosiawien: 900%! Die Inflationsrate in Jugo-slawien ist nach Angaben des Statistischen Zentralamtes in Belgrad Ende August auf 896 Prozent angestiegen. Bis Ende des Jahres 1989 wird nach den nach wie vor gultigen Prognosen der Wirtschaftsex-perten eine Inflationsrate von liber 1000 Prozent erwartet. Positiv waren einzig die Zu-wachsraten in der industriel-len Produktion (plus 2 Prozent) und auf dem Sektor des Exportes von jugoslawischen Waren und Gutern (plus 6,4 Prozent). M? prvi pog/ed hi bdi z uspehi avstrijskega gospodarstva v prvem po/iet/M /9#9 /ah ho zadovo/jni. izvoz se je poveča/za/5,5%. Toda hkrati je tudi uvoz a a rase/ za /9%. Primerjave pokažejo, da so hi/e drage države pri izvoza uspešnejše, pa tudi nas/ednje hi naj gospodarstvenikom da/o mis/iti* čeprav je naša v/ada obsedena z ..evropsko evjorijo", je prav de/ež izvoza na razviti zahodnoevropski trg nazadova/, medtem ko se je de/ež izvoza v vzhodno Evropo poveča/. 5 to kritično ugotovitvijo nočem reči, da je izvoz v socia/istične države manj vreden -nasprotno. Za nevtra/no Avstrijo je pomembno, da ima dobre gospodar- ske odnose z obema gospodarskima sistemoma. Posebno razvese/jiv je pozitiven razvoj odnosov z rejormsko KOMENTAR cir. KR/ST/JANA SCHELkAADRA usme/jenimi državami vzhodne Evrope. Toda stagnacija izvoza v visoko razvite zapadne države nas opozarja na to, da Avstriji še ni uspe/o doseči zadovoljive konkurenčnosti pri proizvodih z najvišjim tehuo/oškim nivojem. Kar morda pomeni za dvajset in več /et tehno/oške zaosta/e vzhodnoevropske deže/e ve/ik napredek, je /ahko za Zahodno Nemčijo, Japonsko ah ZDA že star k/obuk. Čeprav je pri nas ve/iko govora o ..evropski zre/osti", smo pri internaciona/izaciji gospodarstva za razvitimi še vedno precej zadaj. Dok/er gre tradi-ciona/nim podjetjem brez večjih naporov ko-/ikor to/iko dobro, jim ni bogve ko/iko do modernizacije struktur. Pod pojmom ..privatizacija" pa si nekateri konservativni po/itiki prej predstavljajo razkosanje in poceni nakup uspešnih podržavljenih podjetij kot pa odpravo po/itič-uih posegov in birokratskih ovir. To in pa strnk-tarnopo/itičen koncept, ki omogoča visoko kva-/iteto in uvaja napredne tehno/oške pristope, je pogoj za doseganje evropske zre/osti, ne samo verba/no, temveč tudi na področju zunanjetrgovinske stvarnosti. S S77MMM/ KLOBUK/ ZAOS7MJMMEZA EVROPO Pub//ka je z zan/manjem pos/uša/a referate predavafe//ev /n forumsko d/s/rus/jo. Šolski zakon bo še doigo v središču avstrijske javnosti! Un/v. docent dr. <4rno/d Sup-pan, Korošec na Dunaju Dr. Otto Habsburg, s/n zadnjega avstr/jskega cesarja /n č/an evropskega parlamenta Prof. Janko Messner, p/safe