ROLETAREC ŠTEV.—NO. 891. Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 9. OKTOBRA (October 9), 1924. LETO—VOL. XIX. Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864. RESNA BESEDA V RESNEM ČASU. * Na naslov jugoslovanskega delavstva pišemo te vrstice. V resnem času v katerem se nahajamo, ga pozivamo v akcijo, v večjo, energič-nejšo, kot je bila dosedaj. Mobilizirajmo vse svoje sile! Proti komu? Zoper vse, ki so našemu ljudstvu škodljivi in nevarni. Klerikalizem dviga svojo glavo, poskuša dobiti nekaj prejšnje moči in zamaha, toda glavno vlogo je odigral, — nič več ni kar je bil, in zato nam on ni najnevarnejši nasprotnik. Nevarna je mlačnost in brezbrižnost med maso, duševno mrtvilo, demoralizacija, ki se uriva v javno življenje našega delavskega ljudstva. In ta demoralizacija se širi pod masko lažnjivega napredka — beseda napredek se v naši javnosti vse križem izrablja. Jugoslovanska socialistična zveza je danes aktivnejša kakor je bila pred nekaj leti; po številu članstva je jačja; svoje postojanke je pomnožila. Za mogočen boj proti škodljivim vplivom, ki se zajedajo v telo našega ljudstva v Ameriki, pa nas je v tem času premalo, ako hočemo uspešno poraziti kar je treba in moramo poraziti. Od vseh strani rujejo, tajno in otvorjeno, proti četi zavednega delavstva, ki je doslej vsi-kdar prišla zmagovita iz bojev. Mi hočemo, da bo zmagovala tudi v bodoče. Sovražniki ljudstva se v času vsesplošnega "napredka" ne poslužujejo samo istih sredstev kot v prošlosti. Zavajajo sedaj kot so v prejšnjih časih. Igrajo se z nevednostjo ljudi kot so se igrali poprej. Razlika med današnjimi in včerajšnjimi nasprotniki je v tem, da so danes vsi "napredni" in "nadnapredni" — vsi nastopajo pod masko naprednosti in svobodomisel-stva in vsi se tope od ljubezni do ljudstva. Nekateri so šli celo malo dalj in nastopajo pod krinko skrajnega radikalizma, dasi je življenje teh provokatorjev in duševnih ničel en sam dolg madež. V enote in društva, ki so sad dela naših sodrugov in drugih požrtvovalnih ljudi, zatikajo svoje kremplje. Mlačnost med maso, krivo tolmačenje napredka, nerazširjenost socialističnih listov, to je ustvarilo položaj, v katerem si ko-ristolovci kujejo orožje za nevidno podjarmlje-nje našega ljudstva. V nekaterih nekdaj vsaj navidezno naprednih naselbinah vlada danes klerikalni vpliv, v mnogih mlačnost in brezbrižnost. Elementi, ki" hočejo dobiti vpliv in premoč, niso brezbrižni. Dopovedujejo delavcem, da so napredni, zavedni in svobodomiselni, in delavci pišejo dopise in se navdušujejo v družbi: Napredni smo! Mnogokrat ni nikogar, ki bi jim povedal resnico ali jih vsaj vprašal, kaj smatrajo za napredek. Naselbina, ki nima socialističnega kluba, ki nima delavskih kulturnih organizacij, ni napredna, pa če tudi nihče njenih stanovnikov ne izpolnuje "verskih dolžnosti". Če si razredno zaveden delavec, boš organiziran v socialistični stranki. Če ti je mar prosvetno delo, ga boš v resnici vršil. Ako si samo "napreden", si boš v kakem listu vtisnil pečat "naprednosti" in tvoje delo je pri kraju; tvoja naprednost tudi. Ako smatrate svojo naselbino naprednim samo zato ker nima svoje fare, ali zato ker "večina ne hodi v cerkev," ali zato ker ima kopo "naprednih" podpornih društev, to z vidika razredno zavednega delavstva še ni napredek. Kapitalisti večinoma niso pobožni in na tisoče delodajalcev spada v "svobodomiselne" organizacije svojega kova. Toda kot razred so organizirani v organizacijah svojega razreda. Prošla konvencija ameriških bankirjev, ako ste zasledovali njen potek, je vam zadosten dokaz, če bi drugih ne imeli. Imate pa tudi druge na vseh koncih in krajih. Ako ste za napredek našega delavstva in vsega ameriškega delavstva, tedaj pojdite v borbo. Zgradite socialistične postojanke. Ustanovite v njih razne prosvetne odseke, ki bodo res vzgojevalne enote. Ne z dopisom v kakem listu, ampak z delom boste dokazali vaš napredek in vašo razredno zavest. Vse drugo je farsa. Povejte vsakemu, da ima samo dvojno pot. Pot akcije, pot organiziranega socialističnega delavstva, ki je prednja straža v delavskem po-kretu, ali pa pot malodušnežev in mlačnežev, pot ki je delavstvu in napredku škodljiva. Nikdar, ob nobeni priliki ne prezrite važnost, ki jo ima socialistično časopisje za pravo razredno vzgojo. Nesocialistični listi, tudi če kritizirajo posamezne kapitaliste, tudi če pokažejo na ta ali oni način prijaznost delavskemu ljudstvu, niso zanesljivi. Danes se morda na vaši strani. Za jutri nimate garancije, da bodo še na vaši strani. Sedanji čas ni rešen samo za jugoslovansko delavstvo. Vse ameriško delavsko gibanje je v vzrujenih vodah. Situacija se prečiščuje. In v tem prečiščevanju moramo utrditi in poja-čati naše pozicije za bodoče borbe. Nobenega prizanašanja! Kdor je škodljiv delavstvu bilo na kakršenkoli način, naj mu velja boj! Naučite se spoznavati ne samo odprte, ampak zakrinkane škodljivce. Danes imamo več takih sovražnikov, ki nastopajo pod masko prijateljev in zagovornikov delavstva, kakor pa odkritih sovražnikov. Prvi so delavstvu mnogo nevarnejši kot drugi, ker jih neuki ljudje ne spoznajo in jim zategadelj verjamejo. Tatovi ljudskega denarja, provokatorji, za-vajalci in prostituirani "intelektualni" delavci in časnikarji so ljudstvu enako škodljivi. Kdor ni -slep je sprevidel: Vsi, ki imajo sebične namene, vsi provokatorji, vsi zloglasni karakterji v našem javnem življenju, vse pijavke in vsi lakaji, ki se ližejo gospodarjem, so edini v boju zoper J. S. Z. in Proletarca. Eni nastopajo odprto, drugi streljajo iz zasede. Delavci, Jugoslovanska socialistična zveza vas kliče! Ameriško socialistično gibanje vas potrebuje. Vsi ki ste z nami, v organizacijo in z delom naprej! Z bojem do zmag, z delom do uspehov! Vsakdo na svetu se zanima za kakšno stvar. Ameriška mladina govori o baseballu in pugilistih, neumna dekleta o Waleškem princu in Valentinu, demokratski in republikanski političarji o volilni kampanji, mnogim ljudem pa je v tem času glavni predmet zanimanja grozdje. A U VAM JE S TO ŠTEVILKO NAROČNINA POTEKLA? Tekoča številka "Proletarca' 'je Q -g Če je številka poleg vašega nas- I lova manjša kakor je tu ozna-cena, je to znamenje, da vam je naročnina potekla. Pazite torej na številko v oklepaju poleg vašega naslova na prvi strani platnic. Obnovite naročnino takoj, ko vam poteče. Ne čakajte opomina! S tem prihranite upravništvu delo in stroške. Ce mogoče, pošljite poleg svoje še kako novo naročnino. Širite "PROLETARCA"! "Delavski listi" in "delavski voditelji" prehajajo h Coolidgu. Tak je bil naslov vesti iz Omahe, kjer je "Midwest News", največji "delavski list" v Ne-braski, začel odprto agitirati za Coolidga. J. ^ Lochray, urednik največjega delavskega (?) jj^ sta v Nebraski, se je vrnil s potovanja in prona-šel, da je ameriško delavstvo proti La Follettu in za Coolidga. V Chicagi izhaja "Union Labor News", ki tudi ne mara La Foletta, zato ker njegov kampanjski odbor razpošilja razun v Ameriki izdelanih matric (model za klišeje) tudi take ki so bili izdelani v Nemčiji. Urednik se je raditega tako razjezil, da je povedal La Follettovim ljudem "nekaj gorkih". Cikaška delavska federacija je podala na račun "Union Labor News" izjavo, v kateri obsoja sovražni nastop omenjenega "delavskega" lističa proti La Follettovi kampanji. John Spargo, bivši socialist, je tudi na agitaciji proti La Follettu in soc. stranki. Spargo piše drago plačane članke, v katerih razklada, da je vse ameriško delavsko gibanje od muh in je najboljše če ostanemo pri republikancih in demokratih. Spargo nič ne pomeni, kajti on je renegat. Od socialistične stranke je odstopil med vojno, par let je potem kolebal med radikalizmom a-rneriške sorte in amerikanizmom in končno je postal zaveden agitator kapitalistične politike. Posamezen renegat ne dela delavstvu toliki škode kot prodani "delavski listi", ki pod delavsko firmo agitirajo za kapitalistične kandidate. Za Spargota ve vsakdo da ni delavski voditelj. Če pa pridejo h Coolidgu "delavski" voditelji in mu zagotove, da je ameriško delavstvo zanj, je to čisto nekaj drugega. Ljudje, ki so bili na delavski dan dne 1. septembra pri Coolidgu, so bili v kapitalističnih listih predstavljani kot delavski voditelji, dasi so bili navadni plačanci republikanske stranke. Isto je z delavskimi listi, kakor je Midwest News v Nebraski. Spargo nastopa odkrito in z njim kopa drugih renegatov. Ali penzionirani "delavski voditelji" in privatni delavski listi so v takih kampanjah nevarnejši, kajti ogromno število delavcev ne čita nobenega resnično delavskega lista, in take je lahko zavesti v napačno sled. Te vrste kapitalistična igra v ameriški politiki izginja. Letošnja kampanja jih je prisilila pokazati pravo barvo. Večinoma vsi so jo pokazali. Za La Folletta se je izreklo mnogo unij-skih odbornikov, ker si niso mogli pomagati. To jih je napravilo brezmočne. J® t^® Na svetu je mnogo ljudi, ki vedo kaj nočejo, toda zelo malo, ki vedo kaj hočejo. Konvencije jugoslovanskih 1 podpornih organizacij. JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDNOTA. " XII. konvencija Jugoslovanske Katoliške Jednote je bila zaključena dne 15. septembra. Zborovala je j,sem dni. Vršila se je v Lorainu, O. Predsedoval ji jC Rudolf Perdan, iz Clevelanda. Izmed najvažnejših vprašanj pred konvencijo je bilo vprašanje združenja in vprašanje glasila. Delegacija je združitev s S. N- P. J. in drugimi organizacijami, katere so sprejele pogodbo združevalnega odbora, ki je imel letos svojo sejo v Chicagi, zavrgla s 104 proti 20 glasovi. Razpoloženje je bilo proti vsakemu združenju, dasi se je v debatah .naglašalo, da je JSKJ. zmerom pripravljena združiti se, toda ne "'pridružiti se" kaki drugi organizaciji. ' Glasilo JSKJ. je bil ves čas dosedaj dnevnik "Glas Naroda". Na konvenciji ni imel mnogo pristašev, dasi je priobčil več agitacijskih člankov sebi v prilog. ! Za predlog, da si JSKJ. ustanovi lastno glasilo, je glasovalo 91 delegatov, proti 31. Glasilo se bo imenovalo "Nova Doba". Tiskala ga bo tiskarna, ki bo dala najugodnejše pogoje. Za spremenitev imena jednote (da se odpravi ime Katoliška) je glasovalo 35 delegatov, proti 89. Ime ostane staro. V novi gl. odbor JSKJ. so bili izvoljeni: Anton Zbašnik, Pittsburgh, Pa., glavni predsednik. Louis Balant, Lorain, Ohio, glavni podpredsednik, Joseph Pishler, Ely, Minn., glavni tajnik, Louis Champa, Ely, Minn., glavni blagajnik, John Movern, Duluth, Minn., blagajnik neizplačanih smrtnin. Dr. V. Grahek, vrhovni zdravnik. Mohor Mladič, Chicago, 111., predsednik nadzornega odbora. Ostali nadzorniki: Frank Škrabec, Denver, Colo. Joseph A. Mertelj, Ely, Minn. Anton Ko-chevar, Pueblo, Colo-, predsednik porotnega odbora. Ostali porotniki: Leonard Slabodnik, Ely, Minn. Louis Rudman, Indianapolis, Ind. Joseph Plautz, Calumet, Mich. Gregor J. Porenta, Black Diamond, Wash. Za mesto prihodnje konvencije je bilo izvoljeno Indianapolis, Ind. JSKJ. ima okoli 9,700 članov in, članic. Njen gl. urad je na Elyju, Minn. NARODNA HRVATSKA ZAJEDNICA. Dne 15. septembra je bila otvorjena v Detroitu, Mich., XV. redna konvencija Narodne Hrvatske Zajed-nice, ki se je je udeležilo 182 delegatov in 19 gl. odbornikov. Predsednik konvencije je bil Jos. Čičic iz Detroita. NHZ. je uvedla centralizacijo in več drugih važnih sprememb. V mnogih ozirih se je približala sistemu SNPJ. Novi odbor NHZ., ki prevzame službo 1. januarja 1925, je sledeči: Tomo Bešenič, predsednik; Juro Mokrovič, prvi Podpredsednik; Niko Grškovič, drugi podpredsednik; Vinko šolič, tajnik; Vinko Vuk, blagajnik. Nadzorni odbor: Juraj Ubojčič, predsednik, Anton Paur, tajnik in odborniki: S- Bernardič, A. Blaže-kovič, P. Muselin, T. Krstovič in V. Piškulič. Glavna porota: Juraj Lisar (Roslyn, Wash.), predsednik, J. Gazdarič (Chicago, 111.), tajnik; odborniki: Josip Cičič (Detroit), Mato šušanj (Tacoma), Jerolim Raspor (Cleveland), Petar Pihler (Clairton, Pa.) in Nikola Kojič (San Pedro, Cal.) Konvencija je imela na dnevnem redu tudi vprašanje združitve z drugimi hrvatskimi podpornimi organizacijami. Imele so že več izrednih konvencij in (sestankov, toda razne zapreke, oziroma opozicija ovira združenje, dasi so nekateri prvotno mislili, da bo šla pri njih akcija za združenje mnogo lažje kot pri slovenskih organizacijah. Edina, ki se je dosedaj združila z NHZ. je Mlada Hrvatska Zajednica s sedežem v Whitingu, Ind. Konvencije NHZ. se bodo v bodoče vršile na vsaka štiri leta. Glasilo 'Zajedničar' bo povečano iz štirih na osem strani tedensko. Prihodnja konvencija se bo vršila v mestu Mihvaukee, Wis. Tudi NHZ. je centralizirala bolniško podporo. Konvencija NHZ. je bila precej burna, ker je bila podeljena na frakcije: komunistično, centrumaško (Cvetkovci in Grškovci) ter konservativno-nacionali-stičnojklerikalno. V odboru imajo najvažnejša mesta "centrumaši", kakor jih nazivajo pri "Radniku". NHZ. je največja jugoslovanska organizacija, toda SNPJ. jo je že skoro došla. Reforme je pričela uvajati šele zadnja leta, ko so prišli na njeno vodstvo mlajši, naprednejši elementi. Njen predsednik Tomo Bešen.ič je na glasu kot zelo sposobna oseba. SLOVENSKA SVOBODOMISELNA PODPORNA ZVEZA. Dne 22. septembra je bila v Clevelandu otvorjena konvencija Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze. Za predsednika konvencije je bil izvoljen Paul Pav-lič iz Niles-a, O. Najbolj viharna je bila debata o vprašanju združitve. Opozicija združitvi je bila v manjšini in večina ni štedila z grajo vsled neprilik, ki so jih povzročili nasprotniki združtve. Za združenje, oziroma za združevalno pogodbo, je bilo oddanih 43 glasov, proti 23. Samo en glas je manjkal do dvetrinske večine, kot jo zahteva pogodba. Ker je ni bilo, je združenje kljub zmagi za enkrat poraženo. Pred konvencijo SSPZ. so nekateri vztrajno zatrjevali, da je sentiment večine proti združenju. Bili so "napačno" poučeni. Gl. tajnik Wm. Bus je priporočal, naj SSPZ. ustanovi lastno glasilo. Predlog za lastno glasilo je bil odklonjen. Bodoče glasilo bo Enakopravnost, ki izhaja v Clevelandu. Ves čas obstoja SSPZ. do sedaj je bilo njeno glasilo "Glas Svobode". Prihodnja konvencija bo čez štiri leta v Indiana-polisu. Izredno v zgodovini naših konvencij je, da na tej večina sedanjih glavnih odbornikov ni bila ponovno izvoljena. Novi odbor je sledeči: Frank Somrak, predsednik; John Pogačnik (Eve-leth, Minn.), podpredsednik; Louis Levstik (Cleveland), tajnik; Joseph Kmet (Collinwood), blagajnik; v nadzornem odboru so Frank Mahnich (Minn.), Joe Jurak in Frank Demshar; v porotnem odboru Nick J. Larko, John Pezdirc in John Polanc. Vrhovni zdravnik je dr. Kern,. Združevalni odbor je odpravljen. *** Ako bi se zavzelo petdeset agitatorjev, da bi dobili vsaki najmanj enega novega naročnika na teden, bi bila to prvovrstna agitacija in uspeh listu bi bil zagotovljen. Ali je vas petdeset, ki bi bili pripravljeni vršiti to delo? Na Fr. Novakove izjave odgovarjamo z njegovimi priznanji. Od časa do časa se osebe pri "D. S." raztogote do skrajnosti, pa odgovarajo s psovkami, ker smatrajo psovke za stvarno polemiko. Mi se nismo in se ne bomo ravnali po njihovem pravilu. Mi ne eksistiramo od milosti oglaševalcev in podpornih organizacij, kakor "D. S." Mi se ne bomo ponižali moledovati za pomoč okoli kapitalističnih tvrdk, kakor se ponižuje "D. S." Kakor hitro ji odrečejo firme pomoč, kakor hitro bi se izdala oglaševalcem, glavnim oglaševalcem za "komunistični" list, bi prišla na črno listo. Sicer pa "D. Slovenija" ni komunističen list, ampak list kupljen za protisocialistično propagando. V izdaji "D. S." z dne 2. oktobra 1924 pojasnuje njen urednik Mr. Fr. Novak, da je "vsled nesramnega natolcevanja v "Proletarcu" še enkrat primoran podati pojasnilo glede nakupa 'Slovenije'." Tisto pojasnilo ne pojasni ničesar. Nekaj številk, koliko bi stal list, če bi se pričelo izdajati novega, to je vse pojasinilo, in pa ponovno priznanje, da so za "Slovenijo" res plačali tri tisoč dolarjev, ki so jih zbrali hrvatski delavci takrat ko je bil še Cvetkov njihov voditelj, toda ko je bila kupčija sklenjena, je njegov vpliv zapadal in zatonil. Čitajmo dalje. Več mesecev so se pogajali člani hrvatske sekcije W. P. z Mr. Novakom. Več mesecev . . . Fr. Novak je šel končno na debato s komunistom in jo "izgubil", kakor se izgubi igra. No, potem je bil izpreobrnjen in postal komunist. In nato kupčija. Kako je vse gladko teklo! "Slovenija" je list, ki je agitiral za Hardinga in Coolidga. "Slovenija" je list, ki je prinašal pod naslovom "Pojasnilo in kritika učenja predlogov znanstvenega socializma." od kapitalističnih interesov plačane članke proti socializmu, ne proti socialistični stranki, ampak proti socializmu kot družabnemu sistemu! V izdaji "D. Slovenije" z dne 2. oktobra 1924 Mr. Novak priznava, da se ni počutil dobro "kot urednik lista, ki je bil končno vendarle meščanski . . . ", dasi je imel "pravico pisati svoje članke v socialističnem duhu." Pravico zakaj? Raditega, ker je gospodarju neslo! On je hotel obdržati tiste naročnike, ki mislijo da je list "delavski" da le zabavlja čez kapitaliste in priporoči sem pa tam kakega socialističnega kandidata. V isti izdaji "D. S." je njen urednik Fr. Novak podal na naslov urednika "Proletarca" sledečo izjavo: "Ako bi vas smatrali za značajnega človeka bi vam odgovarjal na vaše podle izbruhe v zadnji številki vašega jetičnega lističa, toda ker ste že ponovno pokazali, da ne marate stvarne polemike im. ne upoštevate naših tozadevnih številnih pozivov, izjavljam na tem mestu: Dokler ne dokažete, da sem kot urednik prejšnje "Slovenije" agitiral za kapitalistične kandidate kot so gotovi čikaški voditelji svoj čas — in pisal plačane članke proti socializmu, vas smatram za umazanega lažnjivca in brezznačajnega podleža. Nadalje, dokler ne dokažete, kaj imam jaz za o-praviti z nakupom "Slovenije" in dotično "nečedno kupčijo", ki je bila sklenjena med zato izvoljenim odborom in Mr. Veraničem in da sem jaz pri tem le za senco nepravilno postopal, vas smatram tudi kot največjega hinavca z jezuitskim podlim značajem. — Frank Novak, urednik Delavske Slovenije." Razun teh psovk jih je v isti izdaji kupček n naslovom "Pojasnilo". Oglejmo si sedaj prejšnje izjave Mr. Fr. Novik "D. S." z dne 10. oktobra 1923 je priobčila član t (?) z naslovom "Odgovor Proletarčevim papigam" katerem je naše razkritje o tisti kupčiji primerjal "kruljenju razjarjenega ščetinarja Pri "Proletarcu" ki se boji za svoje korito." Zelo duhovito! V istem članku "pojasnuje" uredništvo "D. Slovenije" sledeče: "Kot znano Delavsko Slovenijo je kupila Jug. sekcija Delavske stranke od prejšnjega lastnika za $3,000 Še predno je stranka vprašala prejšnjega lastnika za pogoje sta prišla dva zasebna kupca in hotela list kupiti■ Zahvaliti se je edino le takratnemu in sedanjemu uredniku, da je list prišel iz privatnih rok v roke Delavske stranke. Proletarec je pograbil trditev bivšega urednika Badnika, Cvetkova in kakor OPICA pričel trobiti, da je list bil preplačan to je, da bi se ga moglo kupiti za veliko manjšo vsoto. To je bilo mogoče le po konjski logiki Proletarčevih pisačev. Prejšnji lastnik je imel tri kupce in sicer dva zasebna in Jug. sekcijo Delavske stranke. In če je stranka dala $3,000 za list ona je to napravila zaradi tega, da z ene strani zmanjša število reakcionarnih časopisev in na drugi strani, da pripomore slovenskemu delavstvu, da zve za resnico in spozna svoj položaj. Lastnik ni bil tako neumen, da bi list dal za manjšo svoto, ko so mu isto ponujali privatni kupci . . • "To je naš jasen odgovor . . . in ponavljamo . . ] da bomo še nadalje iznašali smeti iz smetišča, ki se mu pravi druga internacionala". Ce ste to pazno prečitali, vidite razun psovk tudi priznanja: Da so za "Slovenijo" plačali tri tisoč dolarjev zato, ker "sta mu dva privatna kupca ponujala isto vsoto ... in lastnik ni bil TAKO NEUMEN DA BI LIST DAL ZA MANJŠO VSOTO, KO SO MU ISTO PONUJALI PRIVATNI KUPCI ..." "In če je stranka dala $3,000 za list ona je to napravila raditega, da z ene strani zmanjša število REAKCIONARNIH časopisov . . " Uredništvo "Delavske (?) Slovenije" je v omenjenem članku naravnost priznalo, da je bila "Slovenija REAKCIONAREN list in so dali zanj tri tisočake zato da bi bil en reakcionaren list manj na svetu. Kdo je urejeval ta samopriznani reakcionaren list? Mr. Fr. Novak priznava, da je bil on "takratni in sedanji urednik. O kupčiji pojasnuje: "Zahvaliti se je edino le takratnemu in sedanjemu uredniku, da je list prišel iz privatnih rok v roke Delavske stranke . . Tudi če ima človek "konjsko logiko", kot nam očita Mr. Fr. Novak, vendar ne more drugače kot da pride do tega zaključka: S to kupčijo je bilo nekaj nereda, drugače se ne bi pri Radniku prejšnji uredniki skregali s sedanjimi uredniki. "Novi Svijet" z dne 1. septembra 1923, ki ga urejujeta Cvetkov in Kutuzovič, bivša urednika komum- | tičnega "Radnika" in bivša voditelja hrvatske komu-pjStične sekcije, piše o bojih v odboru "Radnika" med drugi"1 sledeče: "Do kakšne stopnje je Zinič zavladal nad odborom, P°^azll'le kupnja "Delavske Slovenije". Na seji dbora ni vladalo veliko razpoloženje ■ za nakup Del. Slovenije, toda Zinič je napel vse svoje sile in slikal odboru, kako "Del. Slovenija, — ki je bila preje burž-vazen list pod imenom Slovenija — ustvarja med Slo-venci revolucionarje, ki zaeno z našimi delavci stopajo v revolucijo — in pridobil je odbor. "Slovenija" je bila kupljena za tri tisoč dolarjev, a dobiti bi se jo mo-qlo za manj kot tisoč dolarjev, če bi se pametnejše delalo!" To je napisal Cvetkov, ki je imel vpogled v intrige < Radnikovega" odbora in je sumil, da je z milwau-ško kupčijo nekaj narobe. Z vso gotovostjo trdi, da bi se "Slovenijo" dobilo ZA MANJ KOT TISOC DOLARJEV, ČE BI SE PAMETNEJŠE DELALO! Kako se je delalo, ni bilo še nikdar pojasnjeno! Da, "Radnik" in "D. Slovenija" pojas-nujeta s psovkami! Neki provokator, ki si je tudi nadel ime Novak, pa se klati po deželi in "razgalja" lopove v socialističnem taboru! Čedna sodrga! "Še predno je stranka (W. P.) vprašala prejšnjega lastnika za pogoje sta prišla dva zasebna kupca in hotela list kupiti," piše "D. S." z dne 10. oktobra 1923. V "D. S." z dne 2. oktobra 1924 je prišel njen urednik zopet v protislovje. V "Pojasnilu" ne govori več o DVEH ZASEBNIH KUPCIH, ampak piše, da je tisti čas stal Mr. Vera-nič z NEKO PRIVATNO OSEBO v zvezi glede prodaje "Slovenije". Torej ne z DVEMA, ampak z ENO osebo. Mi ne verjamemo, da taka privatna oseba, ki je bila Mr. Veraniču pripravljena plačati tri tisoč dolarjev za list, sploh eksistira. Na naše pozive jo "D. Slovenija" noče imenovati, dasi je kupčija njenemu sedanjemu uredniku znana, ker je "bila Slovenija kupljena s posredovanjem njenega sedanjega in prejšnjega urednika." K Mi ne pravimo, da je "prejšnji in sedanji urednik", ki je oboje ena oseba, agitiral za kapitalistične kandidate in pisal plačane članke proti socializmu. List, Pri katerem je bil, JE agitiral in list pri katerem je bil prej in sedaj, JE priobčeval plačane članke proti socializmu! ; "Slovenija" se je v lovu za oglasi izdajala — mar za delavski list? Nikakor ne! Ali je bila kje v seznamih listov označena za delavski list? Ako ni bila, ali se je to popravilo potem ko je postala "komunistični" list? Ali se izdaja na lovu za oglasi SEDAJ za delavski list? Ali ni že potem, ko je bila "komunistični" list, prinašala vabila na bazarje v prid katoliških župnij? Ali ni bila tudi potem, ko je že bila "komunistični" list, glasilo nazadnjaške strogo katoliške podporne organizacije? Si v Mr. urednik "D. S.", s psovkami se ničesar ne dokaže. Stvarno polemiko hočete 1 Ko bi Vi imeli o stvarni Polemiki, o dostojnosti in takih čednostih vsaj neko-Il{0 pojma! Zakaj ne objavljate računov, zapisnikov in takih reči, da bi se od bližje spoznali? Kaj imate skrivati in pred kom? Kar se tiče dostojnosti, ozrite se nekoliko okrog sebe. Kaj si mislite o človeku, ki se prelevi v to ali o-no "prepričanje" radi službe? Kaj si mislite o človeku, ki drži denar, nabran za stavkairje, več let v svojem žepu in ga odda šele tedaj, ko ni več urednik "reakcionarnega", ampak "komunističnega" lista? Kaj si mislite o človeku, ki je flirtal z Rev. Zakrajškovo-Pir-čevo-Troštovo "Narodno zvezo"? Čemu toliko naglašati, da ste delali v fabriki? Mar je to edina vaša čednost? Ako hočete, da vas bo "crka-joči" Proletarec pustil v miru, je treba, da obudite malo kesanja — da napravite izpoved! S psovkami se ne damo ugnati- Ne mi! Konvencija bankirjev. V Chicagi se je prve dni oktobra vršila konvencija zveze ameriških bankirjev, ki je bila zelo zanimiva, ker je pokazala tolikšno sovraštvo do La Follettove volilne kampanje, da so nekateri veliki kapitalistični dnevniki posvarili vzrujene bankirje, da s svojo ognjevitostjo dajejo material radikalni propagandi. Bankirji pravijo, da La Follette ni nikakršen neodvisen kandidat, ampak socialistični kandidat in da propagira socialistični program. Bankirji se boje za ustavo, za sodišča in za prosperiteto. V dolgih govorih in razpravah so slikali ameriškemu ljudstvu katastrofo, ki mu preti od socialistične tretje stranke, ker bo napravila, če zmaga, iz te svobodne, bogate dežele drugo Rusijo. Zastopniki dolarja vedo čemu se boje. Ker niso toliko naivni da bi povedali ljudem da so v strahu za svojo vlado, jih strašijo s krizo, ki bo pahnila ameriško gospodarsko življenje v depresijo in ljudstvo v bedo, če ne bo glasovalo za republikance ali vsaj za demokrate. Bankirjev v primeri z ostalim prebivalstvom dežele ni mnogo, kljub temu kontrolira-, jo demokratsko in republikansko stranko in z njima ves vladni aparat. Nova stranka je nevarna njihovi razredni vladi, vladi kapitalističnega razreda, ker ni več stranka male radikalne manjšine, ampak stranka več miljonov ljudi. Tudi v Zedinjenih državah se pomikamo naprej, čeprav počasi. Bankirjem to ne ugaja, ali njihovih groženj se ne smemo ustrašiti. Njihov krik nam potrjuje, da smo zavzeli precej dobro pot. TAJNIKOM KLUBOV J. S. Z. Tajniki in drugi odgovorni funkcionarji klubov J. S. Z. naj skrbe, da bo vsaka prireditev naznanjena v Proletarcu. Poročajte tudi, kako je uspela. Glasilo J. S. Z. je ogledalo aktivnosti naših organizacij. To ogledalo pa ne more biti popolno, ako klubi ne obveščajo javnosti od časa do časa o svojem delu. LEONID ANDREJEV: RDEČI SMEH Odlomki najdenega rokopisa Preložil Vladimir Levstik. (Nadaljevmnje.) Zehanje je sledilo besedam, in po tihem šumu obleke sem slišal, da se izteza. Naslonil sem se s prsi ob rob voza, ter poizkusil splezati nanj, a takoj me je zopet napadlo spanje. Naposled sem bil gori, in že sem spal. A v snu, čisto brez zveze, sem slišal posamezne odlomke razgovora : "Na sedmi vrsti ..." "Ali ste vzeli luči seboj ?" "On ni hotel z nami ..." "Sem daj! Privij nekoliko niže . . . tako!" Vozovi so se stresli in zamajali. Od vsakovrstnih šumov in glasov, ki so navalili name, sem se skoraj popolnoma vzdramil, navzlic u-dobni legi, v kakršno sem bil spravil svoje ude. Doktor je bil zaspal in ko sem ga prijel za roko, je bila težka in vela kakor mrličeva. Vlak se je že pomikal, počasi in previdno, z lahnim drhtenjem, kakor da bi moral šele otipati pot. Dijak, ki je služil pri sanitetnikih, se je vozil z nami. Prižgal je luč v svetiljki, da je padel soj po stenah in v črno odprtino vrat, ter je dejal nejevoljno: "Samo da nam ta preklicani doktor ne zaspi! Zbudim ga rajši, sicer nimamo z njim česa početi. Poznam to po lastni izkušnji." Tresli smo doktorja, da se je vzdramil. Sedel je in se zastrmel v naše obraze s tujim, topim pogledom; nato je hotel zopet leči, a mi mu nismo pustili. "Požirek žganjice zdajle ne bi škodil," je menil dijak. Pokrepčali smo se vsak s požirkom konjaka, in zaspanost je čisto odnehala. Veliki črni pravokotnik vrat se je pobarval najprej rožnato, potem žarkordeče — nekje za griči se je dvigal neslišno svit silnega ognja, kakor da bi v sredi nočne teme vstajalo solnce. "To je daleč odtod," je menil nekdo — "najmanj dvajset vrst!" "Zebe me," je dejal doktor, in njegovi zobje so zašklepatali. Dijak, ki je gledal skozi vrata v naravo, mi je mahnil z roko. Pogledal sem v noč; po raznih mestih obzorja so stali nepremično, kakor strahotna, molčeča veriga, mogočni rdeči plameni na nebu — človek bi bil dejal, da vzhaja desetero solne ob isti uri. In tudi tema ni bila več tako gosta. V temni črti, zdaj oglati, zdaj valoviti, so se risale goste, temne mase oddaljenih gričev, dočim se je vsa bližina potapljala v krotko, mirno rdečo luč. Pogledal sem dija- ka: tudi njegov obraz je sijal v isti rdeči šastni barvi krvi, ki se je bila kakor razkroi v morju zraka in svetlobe. "Ali je mnogo ranjencev?" sem vprašal Zamahnil je z roko, kakor da bi se branil "Ranjencev — na kupe," je dejal, "a še več je umobolnih." "Pravih umobolnih?" "Kakšnih pa?" Pogledal me je, in v njegovih očeh je ležal isti zastajajoči, divji izraz mrzle groze kakor pri vojaku, ki sem ga videl umreti od vročinske kapi. "Nikarite tako strmeti vame," sem dejal ter se obrnil vstran. "Tudi doktor blazni," je menil on. "Le pazite nanj!" Doktor ni slišal njegovih besed. Sedel je po turški, s prekrižanimi nogami, zibal se sem-intja ter brez glasu premikal ustnice. Njegovi prsti so na koncih krčevito drgetali, in v njegovem pogledu je ležal isti okameneli izraz sl epega, topega začudenja, kakor pri dijaku. "Zebe me," je dejal, smehljaje zroč pred sebe. "Hodite k vragu, vsi po vrsti," sem zakričal jaz ter stopil v kot voza. "Počemu ste me pravzaprav vzeli s seboj?" Nihče mi ni odgovoril. Dijak je strmel v molčeči, čimdaljebolj naraščajoči svit požara, in ko sem mu gledal na mladostni, s kodrastimi lasmi poraščeni tilnik, mi je bilo, kakor da vidim nežno žensko roko, ki blodi po teh laseh. Ta predstava pa mi je bila tako neprijetna, da sem pričel sovražiti dijaka in ga nisem mogel pogledati brez mržnje. "Koliko vam je let?" sem ga vprašal; on pa je pogledal proč in mi ni odgovoril. Doktor se je še vedno zibal semintja. "Zebe me," je mrmral med zobmi. "Če takole premišljam," je dejal dijak, ne da bi se obrnil — "če takole premišljam, da so kje na svetu ceste in hiše in vseučilišče!" Umolknil je, kakor da je povedal vse, kar mu je bilo pri srcu. Vlak je nenadoma obstal, tako mahoma, da mi je glava udarila ob steno. Zaslišali so se glasovi, skočili smo pokoncu. Tik pred lokomotivo je ležalo na progi nekaj kakor sveženj, iz katerega je gledala noga. "Ranjenec?" "Ne, mrtvec. Glava mu je odtrgana. Če hočete, prižgem spredaj luč; sicer povozimo se koga." Kepo z molečo nogo so odrinili v stran; noga je za hip kolebnila kvišku, kakor da hoče zbežati po zraku, a nato je vse izginilo v črnem jarku, ki je spremljal železniški nasip. "Poslušajte," je vzkliknil nekdo s pritajeno grozo. (Dalje prihodnjič.) Na "Zvonkovo" brenkanje, — da se ne pozabi! FRANK ZAITZ. Prišel je ubog in skromen ter našel usmiljenje pri instituciji, ki mu je dala zavetje in oporo. Ni je zaslužil, ni je bil vreden in, je nikoli ne bo. Dokaz je njegova natura. Ko ,se je malo objedel, malo seznanil in se "sprijaznil". ko se je "družabno" dvignil, je pričel zopet razglašati svoje ime v spisih brez smisla in jedra, se postavil v ospredje in kliče: Ne čujete, to sem jaz, Zvonko Novak! Kdo pravzaprav je Zvonko Novak? V literarnem oziru nihče. V političnem nihče. V družabnem — to naj povedo tisti, ki ga boljše poznajo. "Za narod" ni nikdar ničesar storil. Kdo in kaj je torej ta razkričani Z. Novak? Vprašajte v New Yorku, Calumetu, Clevelandu, Chicagi, Jolietu, Pittsburghu in povsod, kjer je bil in delal ter oglašal svoj značaj! Smatra ,se za sposobnega urednika, za intelektualca, pisatelja — in zmerom in povsod se je dobilo nekaj ljudi, ki so mu verjeli. Hvalil se je sam in šele k,o so ga nekateri dovolj dolgo poslušali, so mu verjeli. Samo v tem so zapopadeni njegovi "uspehi". "Proslavil" se je z "urejevanjem" Zottijevega "Slovenskega Naroda", ki je bil eden najumazanejših slovenskih listov v Ameriki. Proslul se je s svojimi izjavami, s svojimi spreobrnitvami in z izlivanjem gnojnice. Pri Zotiju je bil propagator črno-žolte monarhije. Bil je celo več. Bil je vitez, oborožen z "uma svitlim mečem" za boj proti Zotijevim šifkartaškim nasprotnikom. In je udrihal po njih — z uma svitlim mečem! Ali se kdo še spominja njegovih uredniških člankov? Socialisti,—ti so mu od nekdaj trn,, napadal jih je ne samo iz zlobe, ampak instinktivno, znamenje njegove prostaške nature. Bil je hlapec in se je udinjal vsakemu, kdor ga je hotel. Značaja ni imel in ga nima, vesti in ponosa tudi ne. To so vrline, kakršnih ljudje njegovega kova niso sposobni imeti. Ni prostora v njih za kaj boljšega. Da, poskušal je izdajati leposlovno revijo in jo selil iz kraja v kraj. Ni šlo! Vse, kar je podvzel, se mu je ponesrečilo. Bil je urednik "Enakopravnosti". Ni bil dolgo. Clevelandska kolonija se ga je hotela iznebiti s takega mesta. Bil je sotrudnik frančiškanskih publikacij in Rev. Zakrajšku Zvonko ni tako tuj in nepoznan,, kakor hoče prečastiti oče s svojimi sedanjimi napadi nanj dokazati. Bila sta ,si znanca in sta delala skupaj! Tudi koledar "Ave Maria" ga pozna. Bil je urednik "Glasa Svobode". Ko je prišel prvič h Koindu, je izpodrinil nekega Jolietčana, ki ga je od-slovitev tako užalila, da je poskušal lastniku škodovati z denuncijacijami na pošti. Prosil je tudi takratni urad JRZ., naj mu pomaga v boju proti temu "avstrijakan-tu" (Z. Novaku). Od "Glasa Svobode", pri katerem se je spri, je šel v Joliet in postal urednik katoliškega "Amerikanske-ga Slovenca". Napisal je v njemu izpoved — nekako izjavo, s katero je preklical zmote in prisegel, da bo vreden član matere cerkve, branil sveto vero in postal vreden nove službe. Vzor značaja?! Nekateri ga opravičujejo, da je tako postopal radi službe, radi kruha! Ako velja ta opravičba zanj, TEDAJ VELJA ZA VSAKEGA SKEBA in za vsakega, ki opravlja po nazorih večine ljudi nečastne posle. Prosim, nikar! Vsaj takih opravičevanj naj ne čujem! Pozneje ga dobimo v Pittsburghu, kjer je ustanovil v družbi pittsburških slovenskih klerikalcev nov list. Kdor ga je kedaj dobil v roke, se bo morda spomnil, kako navdušen je bil v njemu Zvonko Novak za napredek in za interese slovenskih naprednih podpornih organizacij! Kakor povsod, je tudi v Pittsburghu propadel. Iz Pittsburgba se je napotil "v Alasko", toda je prišel do Chicage in se počasi zopet spremenil v "svobodomiselca". Pri književni matici SNPJ. so ,se ga usmilili in mu dali nekaj dela pod pogojem, da mora rabiti v svojih spisih neznan psevdonim, ne pa svojega imena. To ni v Chicagi nikaka tajnost in. ni treba, da bi bila drugje. Mislite si: Kakšen ugled ima človek, kateremu se pove v obraz, da ne more rabiti svojega imena v "svojih" spisih, ako jih hoče prodati! Pozneje se je to malo zaobrnilo, kar je deloma vzrok, da mu pišem ta življenjepis. Pri "Glasu Svobode" sta bili takrat dve osebi, ki sta se dogovorile, da bosta nastopile proti lastniku Glasa Svobode solidarno, ako bi enega ali drugega odslovil in dal službo Z. Novaku. Konda je umrl in Z. Novak je zopet postal urednik svobodomiselnega glasila. Njegovega gospodarstva je bilo kmalu konec. Mrs. Konda je najela druge ljudi, ki so Zvonku znižali plačo in ga "izpodrinili" kakor je on "izpodrival" druge. (Postal je člain, SSPZ. in se navduševal za njene "koristi". Podvzel je svoječasno iniciativo za ustanovitev lastnega glasila SSPZ., pa ni prišel daleč. "Vodil" je tudi nekakšen "fajfarski" klub, ki si je dal nalogo zgraditi slovenski dom v Chicagi. Nihče, ki ima količkaj razuma in smisla za tako delo, ne bo mislil, da se more s klubom, ki eksistira v salunih pri bari, v kaki zakotni beznici, zgraditi slovenski dom. Zvonko je "mislil," da je to mogoče, ker je "učen"! Ampak pisatelj! V "Prosveti je ob neki priliki zapisal, da se iz njegovih del lahko kaj naučimo, česa? Pravi, da je avtor knjige "Izvor življenja", "Slovnice" in tako dalje. Like hell! "Izvor življenja" je iz zdravniških knjig prepisana stvar in Zvonko si jo v "Iz zapeške globeli" po krivici lasti za svoje delo. Isto je s slovnico. Kdor razume slovnico svojega jezika in tisti jezik, ki mu ima služiti pri sestavljanju takega dela, ne bo imel posebnib težav, ker mu služijo za podlago druge slovnice. Iz vsake se nekaj prepiše, nekaj prevede, malo preuredi, pa je stvar gotova. Zato človek še ni učenjak in se m,e more primerjati npr. dr. A. Brezniku ali Janežiču. V "Izvoru življenja" ne rabi svojega imena, kot so mi pravili, ampak psevdonim. V knjigi "Iz zapeške globeli" šele pove, da je ON njen 'avtor'. V Slovnici, ki je izšla v založbi književen,e matice SNPJ., tudi ni njegovega imena, sploh nobenega imena. "Zapeška globel" pove, da je on njen 'avtor'. No —- in "Zapeška globel"? Stara, čestokrat premleta stvar. Kmet da sina v "latinske" šole, da bi postal gospod. Študent se zaljubi v dekle, ki živi v borni koči nekje na koncu vasi, čisto na samem. Vse borne koče so v takih povestih na koncu vasi, vse so na samem, in v vseh žive prekrasne kajžarske deve. Stara reč! Na koncu povesti ostane sin. bodisi izprijen študent, ali postane resničen gospod, slovit odvetnik, ali pa se srečno poroči z devo iz koče na konca vasi. Poglejmo "Patra Malaventuro". Uvod na 7- strani se prične: "Hodimo in živimo kjerkoli hočemo, vsepovsod se inam razodeva naslednja resnica: Če ne bi bilo duhovščine, bi ne bilo ver, in da ni ver ali takozvanih religij, bi bilo vsebolje na svetu . . ." Gorostasna glupost! Če ne bi bilo duhovščine, bi ne bilo ver. Nihče, ki ima količkaj znanja o postanku ver, ne bo napisal tako budailost. Tudi vsa ostala "Malaventura" je polna protislovij. "V kabaretu", črtica v isti knjigi, je iz filma pobrana stvar, ki se je "avtorju" popolnoma ponesrečila. Spisa nimata nikake literarne vrednosti. Intelektualec? Plagiator ni avtor in še manj intelektualec. Prvi prepisuje, drugi piše. Malo je med slovenskimi "zapitimi študenti" tako drznih karakterjev kakor je Z. Novak. Mož bi rad bil tudi nekak slovenski ameriški Mencken. Postavil se je na tribuno in kara uboge zemljane, ki gazijo po močvirju neznanja. Očita jim, da so slabi predsedniki, slabi porotniki in slabi "slovničarji". Grize jih iz maščevalnosti, ne pa zato, da bi koristil tej ali oni organizaciji. Interesi naprednih jednot so in.jemu enaki kakor interesi klerikalnih ali kakršnihkoli drugih. Čudnova-to i nepojmljivo, bi rekel Hrvat. Pred konvencijo SSPZ. se je zaletel v njenega predsednika in ga slikal za škodljivega organizaciji, kateri predseduje. Delegatom je priporočal, med vrsticami sicer in zavito, toda vendar priporočal, naj zavržejo združitev, dokler se večina članstva ne izpa-metuje in bo sama za združenje. Krivo je torej članstvo, dasi je odglasovalo za združenje. Kriv je predsednik, ki je delal in ne samo "bil" za združenje. Priporočal je konvenciji SSPZ. razne lepe stvari, med vsemi pa se je povsod bleščalo priporočilo, naj ustanovi lastno glasilo. Mislil je, da bo večina delegatov proti Somraku in proti združitvi in tej namišljeni večini se je skušal prikupiti. Računal je na službo urednika, ako bi zaključila izdajati svoje glasilo. Ko je po par dneh zborovanja videl, da bo večina drugačna kot si jo je predstavljal on, ji je poslal "pismo", v katerem se ji je oproščal radi suniničenj na Somraka, češ, da je bil o stvari napačno "poučen". Najbrž so mu mnogi verjeli, toda Zvoniko je napravil tudi to "izjavo" premišljeno ali pa pod pritiskom. Naj bo eno ali drugo, fakt je, da se je izneveril kombinaciji s katero je prej koval naklepe in v pismu na konvencijo ji očita, da ga je "napačno" poučila. Njegovo pismo so publicirali v dveh listih in mu dajali važnost, ki jo ni imelo, ker jo Zvonko nima. V Prosveti z dne 1. oktobra je priobčil dopis, v katerem razpravlja o pravilih in ustanovah SNPJ. Kakor nikdar, tudi tu ni mogel skriti svojega sovraštva do "strankarjev", kot je v tem dopisu definiral socialiste. Privoščil si je Undervvooda in ga skušal osmešiti. Osmešil je sebe. Tudi zadnje volitve v odbore SNPJ. so mu v želodcu. Rad bi bil agitiral, rad bi bil povedal kdo so sposobni in kdo nesposobni kan.didatje, rad bi kandidiral za urednika, pa so pravila taka da vsega tega ni mogel. Toda kdo so bili tisti ki so agitirali po base- mentih, — v tistem krožku, ki se je zbral okoli "G]a Svobode" in odkrival zarote ki jih nikjer ni bilo? vseh tistih sestankih se je udarjalo po socialistih, k/ bi gotovi ljudje radi spravili s poti element, ki bdi in pazi na "ljudske prijatelje". V tistem dopisu pravi, da je zabranitev agitaciji povzročila, da so prišle v urad osebe ki ne bi smele priti. Iz golega hrepenenja koristiti jednoti bi bil Zvonko že pred volitvami rad povedal, da mu je nek' "kandidat, ki ima že precej časa svoj kruh pri jednoti rekel tole: "Odslej ne bomo več delali za Prosveto, nego samo za.....(Tu je imenoval listič, ki nima prav nobenega stika in, bi ga kot tak ne smel imeti z ierf noto.)" J To je dobeseden citat iz Zvonkovega dopisa. Jaz ne samo dvomim, ampak sem prepričan, da ni v uradu SNPJ. nobenega odbornika, ki bi podal Zvonku ali komurkoli drugemu tako izjavo. Izmislil si jo je in s tem dokazal, da je ravno tako nizkoten sedaj ko se je po mnenju nekaterih "poboljšal", kakor je bil ko je urejeval črnožolti list habsburške in Zoti-jeve propagande, ravno tako kot je bil ko je napadal v klerikalnih in "svobodomiselnih" listih. "Kateri "listič" ima Zvonko v mislih? V omenjenem dopisu v Prosveti se obreguje ob "listič, ki bi kot tak ne smel imeti nobenega stika z jednoto . . ." Proletarec mu je v napotje kakor je bil in je vsem drugim duševno in moralno propadlim ljudem, vsem tistim ki mislijo da organizacije obstoje v interesu pijavk in ne radi članstva. Zvonko Novak se ni nikdar povzpel in se nikdar ne bo urejevati list kakor je Proletarec. Ako bi se Novakove "velike liste" predložilo priznanim žurnali-stom, da bi jih primerjali s Proletarcem, bi Zvonkova učenost izhlapela tako temeljito, da bi jo niti njegovi oboževalci, ako jih ima, ne mogli več najti. Posvetil sem ta spis temu človeku zategadelj, ker smo dobili očitanja, — ne samo enkrat, — da smo ga socialisti vzeli pod svoje okrilje. En klub JSZ. je poslal celo protest, ker "imamo v JSZ. Z Novaka za člana." Na vse take trditve in očitke smo odgovarjali v listu in pismeno, toda enkrat je bilo potrebno izpregovoriti bolj odprto, da bodo lahko razumeli tudi tisti, katerim je treba govoriti na ta način, ker nas drugače nočejo razumeti. Zvonko Novak ni socialist. Nikoli ni bil član Jugoslovanske Socialistične Zveze. Socialiste mrzi. Delavsko gibanje mu je španska vas; pravzaprav mu je "španska vas" bolj znana kakor delavsko gibanje. Kar bi on rad je služba, stalna služba s primerno plačo in pa odločilno besedo pri glasilu kakšne podporne organizacije. Rad bi svobodno metal kamenje na ljudi, ki so zgradili organizacije v katerih se hoče usidrati — ne samo po svoji krivdi. Zvonko Novak ni edini v Chicagi, ki ne mara "strankarjev". O tej družbi se je v Proletarcu pisalo in se bo v bodoče. Vsi bodo še prišli na piano. Marsikaj zanimivega se bo izvedelo iz katakomb slovenskega "naprednjaštva" v Chicagi in drugje. Socialisti nimamo vzroka molčati, kadar se skušajo zloglasni ljudje uveljaviti na račun ugleda kake organizacije ali lista, zato da bi dosegli službe za kakršne niso sposobni in so nevredni da bi jih opravljali. In. če bi molčali, bi tak molk pomenil škodo za organizacije ki so naše organizacije. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. DOPISI. Naznanilo tajnika Konference klubov J. S. Z. v Ohiju. \VlAlRREN, O. — Konferenca socialističnih klubov in društev Izobraževalne akcije JS!Z. se ne bo vršila dne 26. oktobra, kakor je bilo' zaključeno na konferenčni seji v Girardu, temveč v nedeljo 2. novembra, dva dni pred volitvami, v Clevelandu, kakor prvotno določeno. Sejo konference smo preložili, ker bo imelo dne 26- oktobra dramatično društvo Ivan Cankar predstavo popoldne in zvečer. Za shod pa potrebujemo večjo dvorano in, seveda publiko. To je bil razlog za preložitev konference na omenjeni datum. Nadalje sporočam, da mi je clevelandski klub št. 27 poslal obvestilo, da ni namenoma izostal od konference dne 14. septembra v Girardu, ker je pooblastil zastopnika da se je udeleži, toda je zamudil vlak. Udeleženci konference v Girardu naj vzamejo to obvestilo na znanje. Stroški prve konference so bili sledeči: Dvorana $10.00; vožnji troški govornika (v oba kraja) $7-54, skupaj $17.54. Ostane v blagajni $2.96. V pokritje stroškov se je nabralo po shodu v Girardu $20.50. Na klube in društva Izobraževalne akcije JSZ. apeliram, naj se pripravljajo na polnoštevilno udele-žitev clevelandske konference dne 2. novembra, da bomo dali maši skupni organizaciji še trdnejši temelj kot smo ga ji dali v Girardu. Jacob Kotar, 72 Roman Ave., Warren, Ohio. Kampanje v Carlinvillu. GAiRLINVILLE, ILL. — Dne 2. oktobra je bil v Carlinvillu demokratski dan. Vse je bilo povabljeno na kampanjsko slavnost. Udeležili so se jo največ bankirji, trgovci in, odvetniki, pa tudi nekaj premogarjev se je pomešalo med ta pohod. Bankirjem in vsem tistim katerim je demokratska in republikanska stranka koristna, ni zameriti, ako podpirajo SVOJO stranko. Zameriti pa je premogarjem in drugim delavcem ter tudi malim trgovcem, ki se puste vleči za nos. IDemokratska kampanjska slavnost dne 2. oktobra je bila prirejena z velikim pompom. V Carrolltonu, ki je sedež Greene County, je bila okrajna razstava in "žegnanje", na katerem je nastopil demokratski kandidat za governerja Jones. Razdalja med Carlinvillom in Carrolltonom je približno 40 milj. Vsakdo v Carlinvillu, ki je hotel delati štafažo bosom demokratske stranke, je dobil brezplačno vožnjo v Carrollton in nazaj. Vsakdo je imel priliko poslušati "bodočega illinoiskega governerja" Jonesa, ne da bi ga kaj stalo. Zijaj je bilo na Jonesovem žegnanju mnogo in žetev bo imel precej obilno, ako so bili vsi njegovi privrženci, ki so gledali paradiranje. Navdušenje je bilo večinoma umetno, najeto in priučeno. Sklepam, da je ta dirindaj stal najmanj par tisoč dolarjev. Kdo jih je plačal? Meni ni treba seči v lase za iztuhtanje odgovora, ker ga imam takoj pri roki. Gotovino so odšteli bankirji, toda kdo jo je dal ban- kirjem, o tem večina delavcev ne premišljuje. Delavci plačajo indirektno vse kampanjske stroške republikanski in demokratski stranki. Kadar se bodo tega zavedali, bo konec takega dirindaja za naše žulje. V Carlinvillu je bilo prirejenih že več shodov pod avspicijo progresivne akcije, ali udeležba je bila vsa-kikrat klaverna za mesto v katerem živi približno tisoč premogarjev in drugih delavcev. Res je, da so delavske razmere slabe, toda če se ne bomo drugače pobrigali za svoje interese kot je bilo delavstvo dosedaj navajeno, se bo zgodovina kriz in, "prosperitet" neprestano ponavljala in delavstvo bo zmerom dobivalo slabši kos. Delavski govorniki nas poučujejo in kažejo pot v izboljšanja. Mnogo delavcev se pritožuje, da delavske stranke preveč kolektajo. Na vsakem shodu se nabira prispevke. Delavske stranke ne morejo drugače. Če ne bi bile delavske, bi jih podpirali direktno bogataši, indirektno pa delavci. Toda ako hočemo svojo stranko, ki bo samo naša stranka, je treba da mi plačamo njene izdatke. Ako hočemo izboljšati delavske razmere, moramo odpraviti kapitalistični sistem, sistem privatnega gra-bežtva in profita. To se ne bo zgodilo z besedami. Treba se je organizirati, boriti in delati. Zato kličem vsem zavednim delavcem :V organizacijo in na delo, da porazimo kapitalističnega zmaja. Joe Korsich. La Follette in Berger v St. Louisu. ST. LOUIS, MO. — Dne 9. oktobra ob 8. zvečer bo govoril v Odeonu v St. Louisu socialistični kon-gresnik V. L. Berger o volilni kampanji in akciji, s katero se gradi mogočno stranko ameriškega delavstva in farmarjev. V torek 14. oktobra bo govoril v tem mestu v Ko-lizeju senator Robert M. La Follette. Vstopnina je 75, 50 in 25c in je namenjena v pokritje stroškov, preostanek pa v kampanjski fond. La Follette in Wheeler, oziroma njuni elektorji, bodo označeni v tej državi na glasovnici pod imeni dveh strank, namreč pod rubriko "Liberal Party" in pod "Socialist Party". S tem se je zavarovalo glasove, ki bodo oddani La Folletta, ako bi pozneje sodišče skušalo naše kandidate zavreči, če bi bili nominirani samo pod imenom nove stranke. Avtoritete bi se izgovarjale, da nominacijski proces ni bil pravilen. Sodišče v Missouriju je stavilo ovire Rooseveltovi kandidaturi 1. 1912, in ponovitvi takih zaprek se hoče naš kampanjski odbor izogniti. Nad 42,000 volilcev se je podpisalo na La Follet-tove peticije, mnogo več kot zahtevajo tozadevni zakoni. Dne 4. novembra bomo šli na volišče in oddali svoje glasove pod rubriko socialistične stranke. — S. L. DETROITSKIM SODRUGOM. Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne— Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov, — Organizator, Z mojega agitacijskega potovanja. Z namenom pridobiti Proletarcu nekaj novih naročnikov ter razprodati število dobrih knjig iz Prole-tarčeve zaloge, sem se odločil iti za teden dni na agitacijo. Ustavil sem se v prijaznem Waukeganu. Slovenci imajo tam svoj Narodni dom, ki je dika in ponos naselbine. Požrtvovalni rojaki so zgradili to stavbo ki jim služi za potrebe kolonije. Žrtvovali so svoj prosti čas, delali in prispevali, na kritike se pa niso ozirali. Rojaki v Waukeganu in North Chicagi so vljudni in postrežljivi. Uspeh agitacije je bil povoljen. Iz Waukegana sem se podal proti Kenoshi, \Vis., kjer se radi kratkega časa, ki sem si ga odločil za potovanje, nisem dolgo zadržal. Mesto je prijazno in kot sem čul, so delavske razmere v Kenoshi precej po-voljne. f Rojakom delavcem v Kenoshi, ki se zanimajo za socialistične liste kot je Proletarec in ki soglašajo s programom soc. stranke, priporočam, naj se lote agitacije za razširjenje tega lista in ustanove socialistični klub. Res je da je tako delo težko, toda komur je res na tem da se vrste zavednega politično organiziranega delavstva pojačajo, se ne sme ustrašiti zaprek, kajti zapreke se lahko premagajo, ako je volja za delo. Iz Kenoshe sem se napotil v Milwaukee. Najprvo sem se ustavil pri F. Perkotu in Ig. Kušljanu na lst Ave., ki sta mi dala razne informacije in mi pomagala kolikor jima je pač dopuščal čas. Po štiridnevni agitaciji med milwauškimi Slovenci sem se seznanil z nekaterimi rojaki, katerim je v resnici na tem da bi po-jačali vrste bojevnikov proti današnjemu krivičnemu sistemu. Od nekaterih somišljenikov sem čul, da nameravajo v kratkem reorganizirati klub JSZ. Sodrugi in somišljeniki, pojdite vsi, kar vas je zavednih, na delo, da zgradite eno najmočnejših socialističnih postojank in da razširite Proletarca. Z uspehom v Milwaukeeju sem zadovoljen. Žal, da nisem mogel tam dalje ostati. V kolikor sem mogel jaz presoditi mil\vauško slovensko naselbino, so v nji vsi pogoji za zgraditev velike in delavne socialistične organizacije. Uverjen sem, da bodo naši sodrugi in somišljeniki premagali ovire in, dosegli kar morejo doseči le aktivni sodrugi. Na mojem potovanju po naselbinah sem naletel tudi ni; rojake, katerih nisem bil vesel. Pijača jim je vse na svetu. Kritizirajo vsevprek, četudi o stvareh ki jih kritizirajo navadno nimajo niti pojma. Za čitanje naprednih listov in dobrih knjig nimajo časa; tudi se jim zdi čitanje predolgočasen opravek. Zares žalostno! Kar človeka veseli, je družba zavednih delavcev, ki se znajo razumno pogovarjati, ki poznajo delavsko gibanje in vedo kaj je agitacija in organizatorično delo. Vsem tem pravim: Pojdimo vsi, brez izjeme, na delo za socialistično stranko in njeno časopisje. Soc. strainka je edina delavska stranka, ki bo v stanju rešiti ameriški proletariat pred duševnim potapljanjem in ga vzgojiti za socializem. Končno se zahvalim vsem ki so mi na en ali drug način pomagali na agitaciji. Hvala družini Šetina v N. Chicagi za gostoljubnost, ravno tako družini Žero-vec v Kenoshi, Wis., in vsem kateri so mi kaj pomagali. Ako se je pri katerem izmed naročnikov, ki so mi plačali naročnino, urinila kaka pomota v naslovih ali imenih, jih prosim, naj mi morebitne mapake spo-roče, da jih popravim. Vinko Ločniškar, 3229 S. Ridgeway Ave., Chicago, Illinois. Anton Mrak. LAWRENCE, PA. — Dne 16. septembra je Umr] na Lawrencu s. Anton Mrak, (ki je bil dolgo let aktiven, v delavskem in društvenem gibanju. Bolan je bil dve leti in pet mesecev. Bolehal je na kronični led. vični bolezni. Bil je trikrat v bolnišnici v Pittsburghu toda vsi poskusi ozdraviti ga so bili zaman. Prestal je veliko bolečin. Bil je član dr. št. 245 SNPJ-, član te jednote pa j0 bil nepretrgoma okrog sedemnajst let. Bil je med usta! novitelji socialističnega kluba št. 184 na Lawrencu. L. 1915 je bil delegat na pittsburški konvenciji SNPJ. Bil je vedno na delu za vsako dobro stvar, ki je koristila delavstvu. Bolezen pa ga je končno odtrgala od aktivnega dela. Pogreb se je vršil 19. septembra v Bridgevillu [)0 civilnem obredu. Udeležila so se ga tri podporna društva. Marko Rupnik, predsednik društva št. 245 SNPJ. mu je prečital nagrobni govor v zadnji pOzdrav. Prav ginljivo je pa govoril sod. John Terčelj v imenu socialističnega kluba ,št. 184. Njegov govor je napravil na vse navzoče velik vtis, kajti v poljudni besedi je razložil, zakaj padajo proletarci v prezgodnji grob. Opisal je, kako se je s. Mrak vedno bojeval proti krivičnemu sistemu, dokler mu je zdravje dopuščalo in ob enem vršil svojo proletarsko dolžnost v boju za osvoboditev delavstva izpod jarma mezdne sužnosti.—L. B. Klub v Waukeganu priredi velik kampanjski shod. WAUKEGAN, ILL. — Klub št. 45 JSZ. v Wauke-ganu- North Chicagi se je zavzel prirediti velik kampanjski shod, ki se bo vršil v nedeljo 12. Oktobra ob 2. popoldne v Slovenskem narodnem domu. Letake smo izdali v slovenskem in angleškem jeziku. Shod je namenjen vsemu tukajšnjemu delavstvu in z ozirom nato smo preskrbeli tudi govornike, ki bodo: S- J. Konenkamp, mednarodni predsednik unije Commercial Telegraphers, ki bo nastopil v imenu Konference za progresivno politično akcijo. Geo. Rirkpatrick, socialistični kandidat za podpredsednika L 1916, sedaj ravnatelj publicijskega biroja socialistične stranke. Charles Pogorelec, tajnik J. S. Z., ki bo govoril v slovenskem jeziku. Takega shoda kot bo ta v Waukeganu že dolgo ni bilo. Da pa bo v resnici uspešen, da bo v resnici pomenil manifestacijo tukajšnjega delavstva za svoja prava in solidaren nastop, je treba, da se ga udeležite iin, agitirate med drugimi delavci da se ga udeleže. Po shodu bo plesna zabava v spodnjih prostorih; vstopnina na zabavo je 25c, na shod prosta. Z» Pursglove, W. Va. PURSGLOVE, \V. VA. — Prihodnja seja soc. kluba št. 228 JSZ. se bo vršila v nedeljo 19. oktobra ob 2. popoldne v navadnih prostorih. Na dnevnem redu je nekaj zelo važnih stvari, ki jih bomo morali rešiti na seji omenjenega dne. Udeležite se je polnoštevil"0-To je redna seja. Naš klub obdržava redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob prej označenem času, kur naj sodrugi vpoštevajo. Nadalje sporočam delničarjem Slovenskega dela vskega doma, da se dne 19. oktobra takoj po klubov seji vrši seja delničarjev. Ker bo več važnih točk, Je potrebno da ste prisotni. — Tajnik. Nelaskavo mnenje o "Proletarcu." (Upravništvo nam je izročilo sledečo pismo z željo, da ga priobčimo, da čitatelji izvedo o Proletarcu ne samo prijazna, ampak tudi nelaskava mnenja. — Vred.) CARLINVILLE, ILL. — To pismo vam pišem ker mi Je naročnina na Proletarca potekla. Brat Korsich, zastopnik Proletarca, je bil pri meni in se mu naročil, da se na Proletarca ne bom več naročil. Kot vidim, bi v Chicagi radi izvedeli čemu se ne naročim več na Proletarca. (Poslan mu je bil opomin, kakor drugim, katerim naročnina poteče. — Op. u-pravništva.) Tu so vzroki. Če bi list izhajal kot tak časopis kot je Prosveta in če bi se malo bolj vzdrževal obiranja in ščipanja in pa če bi prinašal kakšne novice, potem bi ga naročil. Sploh Proletarec nima prave oblike. Cul sem mnogo rojakov, ki so se izrazili, da Proletarec ni vabljiv časopis. Prosveta ko hitro jo vidim jo prečitam. Ko pride Proletarec pa pravi moja žena: "Tam je Proletarec, pa čitaj." Jaz pa ji odvrnem: "Tisto kar je v Proletarcu sem že v Prosveti vse videl." Kar se tiče prve strani Proletarca, je zmerom enaka. Dobro se še spominjam iz starega kraja, čeprav je že 23 let od tega, ko je bil moj oče tajnik soc. organizacije na Štajerskem v Buchbergu blizu Celja. Dobival je vsakovrstne časopise. Liste s kratkimi stavki sem rad čital. Nekateri pa so bili taki, da nisem smel z očmi proč, kajti če sem pogledal stran, pa nisem vedel kje sem nehal čitati. Jaz sem socialist, ameriški državljan, in še nikdar se nisem spozabil, da bi volil za republikansko ali demokratsko stranko. I \ V stranki sem že dolgo let in moja žena tudi. Plačeval boin članarino, ker je to edina stranka ki je za delavce. Proletarca pa ne naročim prej da bo urejen, kot Prosveta. S socialističnim pozdravom, Chas. Kaitner. R. M. LaFollette ml. govoril v Girardu. WARREN, O. — Dne 28. septembra je govoril v Avon parku v Girardu, O., Robert M- La Follette, sin našega predsedniškega kandidata, na shodu, ki se ga je kljub slabemu vremenu udeležilo nad tisoč oseb. Na prisotne je napravil s svojim govorom najboljši vtis. (Množica je burno odobravala njegova izvajanja, dokazoval je, da so sedanje večine v Iegislaturah in v kongresu sovražne ljudskim interesom, dasiravno jih je izvolilo ljudstvo. V tej kampanji pa ima priliko glasovati za svoje kandidate in poslati v zbornice zastopnike ljudstva, ki bodo delali za ljudstvo. Slikal je razmere v Youngstownu, Warre,nu, W. Virginiji itd. Omenjal je boje wisconsinskih progresivcev proti privatnim interesom in borbo proti izkoriščevalnemu sloju, ki se jo je lotilo miljone ljudi, združenih v novem Progresivnem gibanju, ki je povzročilo kapitalistom lak strah, da se jih loteva histerija. Med razno kampanjsko literaturo so širili na tem shodu tudi V. L. Bergerjev govor, ki ga imel v kongresu. Ljudstvo mu je pritrjevalo, kot sem dejal, in u-Pam, da ne }j0 pozabilo oddati glasove za svoje kandidate v svojo korist. — J. Kotar. Aktivnosti kluba št. 41 v Clintonu, Ind. CLINTON, IND. — Članstvo kluba št. 41 JSZ. se v polni meri zaveda nalog, ki jih ima socialistična organizacija. Za soc- klub ni dovolj da eksistira, ampak mora biti aktiven. Iz seznama priredb klubov JSZ. vidimo, da prirejajo shode, igre in vrše drugo agita-torično delo. Lepo je čitati poročila o agitacijskem delu, ki ga vrše naši sodrugi po raznih krajih te dežele. Klub v Clintonu ni med zadnjimi v tem oziru. V soboto 11. oktobra bo priredil dve igri v Clintomi v prid volilne kampanje, eno pa v soboto 18. oktobra v Slov. nar. domu v Indianapolisu, Ind. Na priredbi v Indianapolisu bo nastopil tudi govornik, in sicer s. Chas. Pogorelec, gl. tajnik JSZ., ki nam bo pojasnil važnost letošnje kampanje in pomen socialističnega gibanja v delavskem pokretu te dežele. Udeležite se predstave dne 11. oktobra na Clintonu in priredbe dne 18. oktobra v Indianapolisu. — Poročevalec. PRIREDBE KLUBOV J. S. Z. IN DRUGIH SO-CIALISTIČNIH ORGANIZACIJ. (Pod to rubriko priobčujemo seznam priredb klubov J. S. Z. in tistih priredb, pri katerih sodelujejo naši klubi.) WAUKEGAN, ILL.—Klub it. 45 priredi v nedeljo 12. oktobra v. Slov. nar. domu velik kampanjski shod. Začne se ob 2. popoldne. Nastopili bodo slovenski in angleški govorniki. Zvečer domača zabava ▼ spodnji dvorani. CLINTON, IND.—Dramska predstava kluba it. 41 v prid volilne kampanje. Vršila se bo v soboto dne 11. oktobra. SPRINGFIELD, ILL.—Soc. klub it. 47 JSZ. sklicuje za dne 26. oktobra ob 2. pop. velik kampanjski shod, ki se bo vršil v Slov. nar. domu. Govoril bo med drugimi Chas. Pogorelec, tajnik JSZ. INDIANAPOLIS, IND.—Dramska predstava in kampanjski shod ▼ soboto 18. oktobra v Slov. narodnem domu pod avspicijo kluba it. 41, JSZ., iz Clintona, Ind. Med drugim bo govoril Chas. Pogorelec iz Chicage. CHICAGO, ILL.—V nedeljo 19. oktobra debata med Petrom Kokotovičem, članom soc. udruženja br. 20 JSS. in Ziničem, urednikom "Radnika". CHICAGO, ILL.—Kampanjski shod v oktobru pod avspicijo kluba it. 1. Datum shoda sporočimo pozneje. PITTSBURG, PA.—V nedeljo 26. oktobra dopoldne konferenca soc. klubov in druiter Izobraževalne akcije JSZ. Zapadne Pennsylvanije. Popoldne shod pod avspicijo soc, organizacije v Pittsburghu. CLEVELAND, O.—V nedeljo 2. novembra konferenca ohijskih soc. klubov in druitev Izobraževalne akcije JSZ. Po konferenci kampanjski shod. CHICAGO, ILL.—Dramski odsek kluba it. 1. vprizori v nedelj o 9. novembra veliko Tolstojevo delo v petih dejanjih "Moč teme" r dvorani ČSPS., 1126 W. 18th Street. CHICAGO, ILL.—Klub it. 1 priredi dne 31. decembra Silvestrovo zabavo. CHICAGO, ILL.—Dramski odsek kluba it. 1 priredi predstave v tej sezoni razun omenjenega ie na sledeče dneve: v nedeljo 4. januarja 1925, 1. marca 1925 in 19. aprila 1925. (Ako ima vaš klub v načrtu prirediti shod, zabavo, koncert, igro, predavanje ali kakršnokoli drugo priredbo, sporočite datum in druge podrobnosti v "Proletarcu".) Agitatorji na delu. Naročnin na Proletarca so poslali: Vinko Ločniškar, na agitaciji v 111. in Wis..............26 Joseph Zorko, West Newton, Pa................................10 Louis Kveder, na agitaciji v Penni ............................9 Charles Pogorelec, Chicago, 111., ................................8 John Krebelj, Cleveland, O., ....................................7 Ant. Debevc, Sheboygan, Wis., ................................6 Mrs. Jos. Jereb, Ročk Spring, Wyo............................6 Andrew Vidrich, Johnstown, Pa., ..............................5 Joseph Korsič, Carlinville, 111....................................4 Fr. Zaitz, Ghicago, 111., ................................................3 Marko Tekavec, Canonsburg, Pa................................3 Fr. Ludvik, Cleveland, 0............................................3 Ant. Kovačič, Cliff Mine, Pa., ....................................1 Ant. Chater, Renton, Pa................................................1 Jos. Radelj, Cudahy, Wis., ........................................1 John Ban, Pittsburgh, Pa., ........................................1 Jack Kotar, Warren, O., ................................................1 John Rayer, Chicago, 111., ............................................1 Angeline Tich, Chicago, 111., ........................................1 Listu v podporo. CANONSBUJRG, PA.: Konferenca klubov zap. Pen ne, $30; Anton Kovačič, $2; L. Kveder nabral $1. (Poslal John, Jereb). Skupaj ---- $ 33.00 CANONSBURG, PA.: Po 50c: Marko Tekavec, John Chesnik, Jacob Baloh, Jos. Koščak, K. Srabot, Tony Sarnsa, Tony Zigman, Mike Skitel, John Retcel; po 25c: Tony Strajner, Louis Polh, Martin Žagar, Marmandi Lenardo, Fr. Pogorelčnik, Matt Skitel, Jos. Sprišak, Jos. Sedmak; po lOc: John Ludvik. (Nabiralec Marko Tekavec). Skupaj ............................................6.60 CHICAGO, ILL.: Dr. "Nada" št. 102, SNPJ, $5, Neimenovan $2. Skupaj ................................7.00 CLINTON, IND.: Dr. št. 213, SNPJ..............1.00 JOHNSTOWN, PA.: Andrew Vidrich, provizija od naročnine...............t................2.30 FRANKFORT HEIGHTS, ILL. Frank Jesch 3>.00 ROČK SPRINGS, WYO.: Mrs. Jereb, provizija od naročnine................................................2.98 WEST NEWTON, PA-: Jos. Zorko............1.00 WAUKEGAN, ILL.: M. Varšek...........50 WILLOW SPRINGS, ILL.: John. Steržinar .25 Skupaj ............................. $ 57.63 Prejšnji izkaz . . . !................... 625.77 Skupaj ............................. $683.40 Dokler bo zmagoval dolar, bodo imeli glas o javnih zadevah ljudje, ki so bogati. In čim bogatejši so, temvečjo besedo bodo imeli. Bogastvo bo imelo v tem družabnem sistemu zmerom večjo vrednost kakor pa ljudje. Lastninske pravice bodo svete in nedotakljive, medtem ko bodo človeške pravice, iki se tičejo sreče in blagostanja, prezirane. Vprašanje demokracije in plutokracije ni mogoče rešiti kompromisno. Demokracija pomeni moč ljudstva — to, kar je v ljudeh; plutokracija pomeni moč kapitala — to, kar je v dolarju. Zavzeti se moramo za eno ali drugo: postaviti človeka nad dolar, ali pa dolar nad človeka. Pod sedanjim sistemom je dolar nad človekom; socialisti hočejo postaviti človeka nad dolar. IZ UPRAVNIŠTVA. j Anton Žagar iz Sheboygana, Wis., se nahaja sedaj po naselbinah v Montani na agitaciji za Proletarca in JSZ. Obiskal bo naselbine tudi v drugih zapadnih držav in v Kansasu. Sodrug Žagar je v kratkem času svojega bivanja v Ameriki zapopadel ameriško delavsko gibanje, se pridružil J. S. Z. in šel na delo. V krožku z drugimi somišljeniki v Sheboyganu je ustanovil socialistični klub in, razširil Proletarca, ki ima danes v Sheboyganu proporčno več naročnikov kot v katerikoli drugi večji slovenski naselbini v Ameriki. * * Anton Žagar je prišel v Zedinjene države po vojni, n,e kot importiran agitator, ampak kot delavec. Med vojno se je seznanil z evropskimi bojišči in z vsemi vojnimi grozotami. Vojno pozna iz izkušnje. P0 vojni je imel priliko motriti valovenje ljudske mase, anarhijo v gospodarskem življenju in, spore v delavskem gibanju. Ostal je socialist, ker je vedel da bo socialistično gibanje prebolelo notranje in zunanje viharje; in vedel je, da je treba delavstvo vzgojiti za boljši red, vzgoja pa ni stvar vročih fraz ampak težkega, neprestanega dela. Sodrug Žagar je mlad, toda človek mnogih izkušenj, ki jih je znal porabiti v obogatitev svojega znanja. Kjer se bo nahajal, organizirajte sestanek in A. Žagar vam bo povedal mnogo zanimivega in poučnega. Lotil se je težkega dela in na naše sodruge in somišljenike apeliramo, naj mu v agitaciji nudijo vso mogočo pomoč. * * Sodrug Vinko Ločniškar je bil teden dni na agitaciji po naselbinah med Chicago in Mihvaukee. Pravi, da bi bil uspeh boljši če bi mogel ostati v krajih ki jih je obiskal več dni. Prodal je precej knjig in dobil 26 naročnikov Proletarcu. * * V izkazu naročnin, ki so jih poslali agitatorji in agitatorice,. je v tej izdaji Jos. Zorko iz \Vest Newtona na drugem mestu. Poslal je deset naročnin. Obljublja, da se bo še oglasil na enak način. Jos. Zorko je star znanec v J. S. Z. in v S. N. P. J. * * Mrs. J. Jereb iz Ročk Springsa, Wyo., je na poti v Lorain, O., kjer se je udeležila konvencija JSKJ-, obiskala tudi naš urad. Sprejela je zastopništvo Proletarca in do danes je poslala šest naročnin. Zopet dokaz, da je Proletarca mogoče razširiti, ako agitatorji in agitatorice hočejo. * * M. Habich iz Aliquippe, Pa., je obnovil naročnino in ob enem opisuje tamkajšnje delavske razmere, ki so napravile atentat na delavske žepe, medtem ko kapitalistom ni nič hudega. Kljub temu se jeze nad delavci, ker se branijo Coolidga in, drugih kapitalističnih politikov. Habich upa, da bo čez čas tudi naselbina Aliquippa postala zopet aktivna v socialističnem gibanju. * * Neki naročnik iz Conemaugh, Pa., je odpovedal Proletarca, "ker ima preveč drugih delavskih listov • Naročnica iz neke naselbine v Wyomingu piše, da JJ Proletarec ugaja in ga čita z veseljem kolikor pač utegne čitati. Toda njen soprog je bolan in ona dela od jutra do večera. Za čitanje nima več časa- Želi, da ji ustavimo list, dokler se razmere v njeni hiši ne obrnejo na bolje. Citirali bi lahko mnogo pisem brezposelnih delavcev, ki so v stiskah za sredstva in ne vedo, kam naj bi se obrnili za delom. Ker mnogi, ki bi radi naročili Proletarca, ali obnovili naročnino, radi brezposelnosti tega ne morejo, je dolžnost drugih, ki mo-rejo, da stoje svojemu glasilu ob strani in ga razširijo med tistimi, ki so ga v stanju naročiti. * * A. Obed, Homer City, Pa., obljubuje poslati večje število naročnin, kakor hitro se delavske razmere nekoliko izboljšajo. Poslal je osem imen in nam sporočil, naj jim list redno pošiljamo. Naročnino dobimo ob prvi priložnosti. * * Ali ste že naročili brošuro "Roparska trojica" in druge, ki jih imamo v zalogi? Čitanje dobre literature in listov je pot do izobrazbe. Korakajte po tej poti in pridobite tudi druge, da bodo korakali z vami. * * Agitatorji, ki.-so se v tem izkazu odzvali z večjim številom naročnin, so Louis Kveder, John Krebelj, Anton Debevc, Joseph Korsich, Marko Tekavc, Fr. Ludvik itd. Vsa imena so označena pod rubriko "Agitatorji na delu". * * S. Chas. Kaitner je v pismu upravništvu pojasnil,' čemu se ne bo več naročil naročil na Proletarca. Pri-občeno je med dopisi. Upamo, da nam s. Kaitner ne bo štel v zlo, ker smo priobčili pismo. S. Kaitnerju ne u-gaja sedanja forma in način urejevanja. Rad bi pravi časopis z novicami in manj obiranja. Tudi če se forma Proletarcu spremeni, kar se zgodi če bo večina či-tateljev hotela in če ne bo drugih ovir, ne bo urejevan drugače kot sedaj. Ako bo prostor večji, bo v njemu več novic iz socialističnega gibanja, ki za večino ljudi tudi niso zanimive. Na enem mestu v svojem pismu pravi, da kar prinaša Proletarec, je videl že prej v SISISjaiE^ Socialistični klub št. 41, J. S. Z. (dramski odsek) CLINTON, IND. I vprizori v soboto 11. oktobra ob 7. zvečer v Ch. Mosk dvorani na sedmi ulici 1 dve šaloigri: "V nedeljo zjutraj" in "Tuje tički." s Vstopnina za moške 50c; za ženske 25c; za otroke 15c. a Godbene komade bo izvajala slovenska 1 godba. OSEBE "V NEDELJO ZJUTRAJ" šaloigra v enem dejanju, ji Marko Kartač, tovarniški delavec John Škof i Mary, njegova žena............France« Hudomal K Vrši se v kateremkoli ameriškem mestu. "TRIJE TIČKI" komedija v dveh dejanjih, g Anton Jarm, gostilničar v Naklem. . . Frank Maželj @ Špela, njegova žena...............Jannie Oblak I Nace Iglač, krojač.................Joseph Oblak Paul Zajec, urar..................Andrej Cizej || Joško Štrmencelj, piskrovez..........Bartl Oblak jgj Sodnik.............................John Skof i Peter, sodnijski sluga.............Ignac Spendal | Stražnik.........................Frank Bregar ■ Godi se v neki kmečki vasi na Kranjskem. Prosveti. Če bi bilo to res, potem bi bil urejevan enako kakor Prosveta; razlika bi bila le, da Proletarec izide enkrat in Prosveta šestkrat na teden. Ampak Proletarec je urejevan drugače kot drugi listi. In končno, Proletarec je socialistični list in agitira za socialistično organizacijo. * * Naloga socialističnih listov je kritizirati vse kar je gnilega in napačnega v družbi. Ce se tej nalogi izneverijo, prenehajo biti socialistični listi. Socialistični listi so bojevna glasila, ne pa listi za prinašanje "zanimivih novic". * * Kapitalisti niso edini sovražniki delavskega ljudstva. Če bi delavstvo ne imelo drugih, bi bilo kapitaliste lahko poraziti, ker jih je malo in delavcev mnogo. Socialistični list mora kazati delavstvu vse sovražnike. Največji je ignoranca. Drugi so zavajalci in hli-njeni prijatelji delavstva. Če nastopamo proti tem, smatrajo nekateri, da izzivamo. Ne, pač pa odbijamo udarce in trgamo krinke. SODRUGOM V CLEVELANDU. Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo ob 2:30 v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpatizirajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletariata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoStevajmo geslo: "V organizaciji je moč." Veselico in Vinsko Trgatev katero priredi društvo "NARODNI VITEZI" št. 39, S. N. P. J. v soboto dne 11. oktobra 1924. V NARODNI DVORANI na 18. ulici in S. Racine Ave., Chicago, 111. ^ Začetek ob 8 .zvečer. VSTOPNINA SOc za osebo. To je naša prva prireditev v letošnji sezoni. Rojake iz Chicage in okolice vabimo, da jo pose- § tijo v obilnem številu. Zabave bo v izobilju za stare in mlade. Preskrbljeno bo za vse, za lačne želodce, kakor tudi za suha grla. Oče župan bodo strogo postopali z vsemi zločinci, ki se bodo predrznili krasti grozdje v njihovem vinogradu, vi-ničarke in viničarji bodo budno pazili na vse ne-pridaprave in jih pripeljali pred stol pravice da dobe svojo zaslufieno kazen. Za one ki se radi su- <|j čejo, bo skrbel izvrsten orkester. Torej na svidenje v soboto večer! ODBOR. 14 PBOLBTAKIO Graft v Landisovem carstvu. Kenesaw Mountain Landis, bivši federalni sodnik, je danes car komercializiranega base-balla. Dokler je bil sodnik, je bil razglašen kot idol poštenosti, velik patriot, strog in pravičen sodnik. " Rockefellerjev trust je nekoč obsodil na četrt miljarde dolarjev globe. Seveda jo trust ni nikdar plačal. Male tatiče, ki so mu prišli v pest, je Landis pošiljal v ječo. Najbolj strog je bil proti "izdajalskim" socialistom, ki so jih tirali pred njegov tribunal med vojno. "Dvajset let!" se je navadno glasilo iz Landisovih ust. Poslal je v ječo na dolge zaporne kazni večje število članov I. W. W. radi veleizdaje. Dogodilo pa se je, da je komercializirani baseball rabil svetnika zaščitnika, in ta tron je ponudil Landisu, ki ga je prevzel radi velike plače, ki se mu je nudila z novo službo. Grafta ni odpravil in škandali se ponavljajo. In tako so se začuli glasovi, naj se svetega Landisa odstavi in pravični mož je zarohnel, kakor je imel navado rohneti med vojno nad socialisti. Toda Kenesavv Landis v očeh ljudi ni več svetnik in patriot, pač pa navadna maska za zakrivanje grafta v komercializiranem ba-seballu. Story & Clark Piano Co. (Ustanovljena 1. 1857) 315-317 S. WABASH AV., CHICAGO, ILL. Slovenskim družinam v Chicagi v prijazno naznanilo. Samo za kratko dobo nudi stara in zanesljiva trgovina glasovirjev, godbo ljubečemu slovenskemu občinstvu v dober nakup svojo obilo zalogo le nekoliko rabljenih in novih glasovirjev in Plaver pianos. CENE OD $210 NAPREJ. POGOJI: Pri nakupu plačate ostalo na A niii«u SLOVENSKI PISATELJI: PRAN LEVSTIK, zbrani spisi, rezana ........................ PRAN ERJAVEC, »brani spisi, vezana ...................... JOS. JURČIČ, zbrani spisi, I. zv., vezan ...................... IL er. rezan ................ DI. or. rezan ............... IV. zr. rezan ................ V. er. rezan ................ VI. zr. rezan ................ PESMI IN POEZIJE. L (Jean de la 7o nt zine, iz francoščine prevel L Hribar) rezana ..................... 1.80 POTA, (Oton Zapančič), pesmi, trda vezba.......... •DERNA FRANCOSKA T.TRT-KA, (Prevel Ant. Debeljak), rezana ...................... PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al- breeht), trda rezba...........60 POEZIJE, (Fran Levstik), rezana .9« POHORSKE POTL (Janke Gla- ••r), broSirana .............. SLUTNJE, (Iran Albreht), bro- i lirama ..................... ŠTO LET SLOVENSKE LIRIKE. od Vodnika do moderne, (C. Golar), rezana...............1.20 STRUP IZ JUDEJE, (J. 8. Ma- ehar), vezana ............... 1.10 SL0VEN8KA NARODNA T.TRI-KA, pomije, broširana.......85 »OLNOE IN SENCE, (Ante Debeljak), broširana ............60 ■vOJEMU NARODU, Valentin Vednii, broSirana ............ .25 •tt-BZKB PESMI, (Peter Bemš), r««ba.................. ^aoVLTB. (Tens SeUikar), ^^ktar»ke pesmi, broširata rezana ................ Nadaljevanje z 2. strani. IGRE ANFISA, (Leenid Andrejev), broširana ................. .50 1.26 1.60 .66 .76 1.75 .45 1.00 1.20 .48 .05 .30 1.25 2.08 1.76 1.50 1J50 L29 1.00 1.08 BENEŠKI TRGOVEC, (Wm. Shakespeare), vezana.........75 ČARLIJEVA ŽENITEV-TRIJE ŽENINI, (F. 8. Tanekar), dve šalo-igri, emodejanke, broširana ..........................25 DNEVNIK, veseloigra r 2 dejanjih .........................38 GAUDEAMUB, komedija r 4 doj. .«« GOSPA Z MORJA, (Henrik Ib sen), igra r potih dejanjih, broširana ..............................08 KASIJA, drama r 3 dojanjik ... .75 JULIJ CEZAR, (W*. Shakespeare), rezana.................75 MACBETH, (In. Shakespeare), vezana .................... NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nuitf), šala r tw»h dejanjih, broširana .................. NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana ..................... OTHBLLO, vezana . (Wn. Shakespeare), .75 .90 .35 .45 .60 .75 MISELNI RAZVOJ EVROPSKEGA ČLOVEŠTVA, (Fran Drti na), vezana ................. MLEKARSTVO, s čitieaaai o živinoreji s slikami ............. NALEZLJIVE BOLEZNI ...... 75 .35 .36 .76 NARODNOGOSPODARSKI JI ................... NAS JEZIK, (Dr. J. Gfenar), rezana ....................... NAS SADASNJI USTAVNI POLOŽAJ .................... O KONSUMNIH DRUŠTVIH... • KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. L Prijatelj), broširana... OSNUTEK SLOV. NAR. GOSPODARSTVA ................. POGLED V NOVI SVET....... POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jaa. 179T, do 6. ja«. 1018 leta, (Dr. Dragottn Lončar), broširana 76«, resaa* POSTREŽBA BOLNIKOM, s stt- 2.00 .75 .35 .36 .45 .75 .10 .40 .50 •JO «W EZ SIBERIA, (Voje- Mol«), rezana ........... 1.25 ■ "ARJb VIDOVE, (Oton Zn-' P»*«i«), pesnitve, broširana.....40 ROMANTIČNE DUŠE, (Iran Oankar), drama r trak dojanjik, rezana ................86 ROSSUM'8 UNIVERSAL ROBO T8, drama s predigre r 8 dojanjik .......................50 SEN KRESNE NOČI, (Wm. Shakespeare), rezana.......76 UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Alois Kraigher), tri »»odejan-ke, broširana, 75e; recaaa . .... 1.00 ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE. ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ....................... .20 ANGLESKO-SLO VENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kot*).. 6.08 DEMOKRATIZEM IN ŽEN- STVO, (Alojzija fttebi) .......10 GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, (Dr. V. šarabon), rezana.....1.26 JUGOSLAVIJA, (A Melik), zemljepisni pregled .............. 1.00 KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM ................. .25 KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM...........28 KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Kari Marka U Friderik Bn-gel«)..........._.......... .20 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Meaoej).....25 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire).........48 PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Iran Robida, vezana ............ RASTLINSTVO NAŠIH ALP, (F. Seidl) ...................... RAZVOJ SOCIALIZMA od nto-pije do znanosti, (Friderik Ea-gels, prevel M. Žagar)....... REFORMACIJA IN SOC. BOJI SLOV. KMETOV, (Abtitu) broširana................. SLO VENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA. lafete 8KFJ., 364 staaai, noauu r piatao ... SMERNICE NOVEGA MVLJE-NJA, (Dr. K. Oavald), broši raaa .................... . .50 SPOL-LJUBEZENM A TERIN 8TVO, (Prof. dr. Z. Zahot), trda vezb«................ .31 1.15 M M .46 2.00 SRBSKA POČBTNICA, (J. T.).. SPRETNA KUHARICA, brošira na, $1.00, rezana........... SVETOVNA VOJNA IN ODOO V0RN06T SOCIALIZMA, E. K.), broširana.............. USTAVA, ruske socialistične fed sovjetske republik«.......... V NOVO DEŽELO, (B. K.) broširan« .................. PADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM . . . ZAKON BIOGENEZUE. (J. He ward Moore, prevel I. M.) .... ZA STARO PRAVDO. (Fran Erjare«) .................. ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bet laj) ......................... ZGODOVINA SOCIALIZMA V SRBIJI (Fran Erjaroo) ...... .46 .50 1.25 .60 .10 .28 .18 1.50 M .30 M ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV m SLOVENCEV, (Ant. Melik) trije zvezki, broširani, L zv. 85e; n. zv. 75c; HI. zv. «5c. Vsi trije zvezki 541 str. 2.25 RAZNO. AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1916, vezan ........................40 letnik 1917, vezan ........................50 letnik 1919, vezian ........................50 letnik 1920, vezan ............................65 letnik 1921, broftiran ....................50 letnifc 19212, vezan ........................75 letnik 1922, broširan ....................50 letnik 1923, vezan ..........................75 CANKARJEVA SLIKA ma dopisnicah, 2 za 5c...... . —*•.• • • (Imamo jih dvojne vrete.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva Številka) ...................10 KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. št 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik, 1. 1923, St. 2—3—i .........40 NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DRŽAV......40 O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bloiweis-Tr8t9niAki) .. .10 proletarec, vezani letniki, 1919, 1921 in 1922, vaaki ----5.00 TRIJE LABODJE, ilustrirana revija . . . .....................25 ANGLEŠKE KNJIGE. ANAROHISM AND SOCIAL- ISM, (Geo. Plechanoff), vezana .60 ANCIENT L«WLY, (O. Os borne Ward) dve knjige, 1313 strani, vezane.............. 5.00 ANCIENT SOOIETT, (Lewi» H. Morgan), vezama............1-50 BRASS CHECK, (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vezana ...................... 1-20 "DEBS, HM AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), vezano v platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M. Wilhelm Meyer), vezana.......60 EVOLUTION OF MAN, (Wil- helm Bolsehe), vezana.......60 EVOLUTION OF PROPBRTY, (Paul Lafargue), vezana......60 JOD AND MY NEIGHBOR, (Robert Blatchford), vezana.....1.25 GOOSE-STEP, (Upton Sinclair), študija ameriškega visokošol-stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana . .. 2.00 GOSLINGS (Upton Sinclair), vezana .......................2.00 IMPERIAL WASHINGTON, (R. P. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 strani, trda vezba..............1.25 JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz ehieaikih klavnic.....1.20 JIMMIE HIGGINS, (Upton Sinclair) ...................... 1.00 KARL MART, biographical me-moire, (\Vilhelm Liebknecht), vezana ....................60 KING COAL, (Upton Sinelair), povest iz zadnjega štrajka (1913) coloradskih premogarjev, trda vezba . . ............ 1.20 LAW OF BI0GENESI8, (J. Howard Moore), vezana......60 LIFE AND DEATH, (Dr. E. Teichmann), vezama........60 OUTLINB OF HISTORT, (H. G. Wells), vezana, 1171 strani 5.00 PHTSICIAN IN THE HOtJSB, (J. H. Greer, D. D.) Domači zdravnik, vezana . „„........2.00 REPUBLIC OF PLATO, vetana 2.00 RIGHT TO BE LAZT, (Paul Lafargue), vezana.............60 OR^ ROBERTS RULES OF vezana .............. ^^ SAVAGE SURVIVALS, (J. a0w. ard Moore), vezana ........ SCIENCE AND REVOLUTION Ernest Unterman, vezana .. ' 1.5« 1.86 80 SOCIAL REVOLUTION, Kautsky), vezana ......... STRUGGLE BETWEEN SCIENCE AND SUPERSVl. TION, (A. M. Lewis), vezana g« THEY CALL ME CARPENTB* (Upton Sinclair), trda vezba. 17« THE CRY FOR JUSTICE, (Uj. ton Sinclair) vezana ........ 200 THE DREAM OF DEBS, (Jack London)....................j« THE PROFITS OF RELIGION. Razprava o izrabljanja ver za privatne interese........... 1.20 THE UNTVERSAL KINSHtP, (J. Howard Moore) ........' jgj THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhys Williama), a slikami, 311 strani, vezana t platno.........2.00 HUNDRED PER CENT (Upton Sinclair). Povest patrijota.. 1.20 ▼ITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewi«), veaana......................60 THOUGHTS OF A FOOL, (Eve- lyn Gladys), vezana . . ____1.25 Naročilom priložite poštni ali eka premi money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke. Vse knjige pošiljamo poštnine prosto. Klubom in čitalnicam, pri vseh večjih naročilih liberalen popust. Vsa naročila naslovite na: PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, III. Polet okoli sveta zgodovinsko znamenit. Zmaga ameriških armadnih letalcev okoli sveta je popolna. Iz Santa Monica, Cal., so odleteli 17. marca in po mnogih težavah in srečnem uteku smrti so dospeli v Washington,, D. C., 9. septembra. Preleteli so 22,276 milj. Namen tega poleta je bil pokazati možnost postavitve stika po zraku z vsemi deželami na svetu. To je sedaj dokazano s tem zgodovinsko znamenitim činom. Namen poleta je bil tudi pokazati mednarodno prijateljstvo. Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki prinaša odpomoč ljudem v vseh delih Amerike in mnogih deželah v Evropi in Aziji, ima isti namen. Povsod je dobrodošlo. Mr. S. P. Dragičevič, box 630, Fairbanks, Alaska, nam je poslal naročilo 18. avgusta iin, pisal: "Moj sosed mi je dal eno steklenico Trinerjevega zdravilno grenkega vina zadnjo zimo. Isto mi je pomagalo in to zimo nočem biti brez njega." To naj vam služi za vzgled; imejte ga vselej doma! V slučajih slabega teka, slabe prebave, plinov, glavobolov in sličnih želodčnih neredov ini boljšega. Če vam ne more postreči vaš lekarnar ali trgovec, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111. SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, PA. Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu po seji društva SSPZ. (dopoldne). Zborujemo v društveni dvorani.—Rojaki, pristopajte v naše vrste! — Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa. VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA. Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepib svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM-BIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zmerne cene in točna postrežba. Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naroČila se toplo priporočam.