Lelo IX. V.b.b. Dunaj, dne 7. avgusta 1929 Št. 32. KOROŠKI SLOVENEC Naroča se pod naslovom .KOROŠKI SLOVENEC** Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. in gosp. društvo Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto Izhaja vsako sredo. Stane četrtletno : 1 šiling, celoletno : 4 šilinge. Za Jugoslavijo četrtletno : Din. 25'— celoletno : Din. 100’— Pozamezna številka 10 grošev. Na naslov ,,Karntner Volksblaiia". Naši socialdemokrati izdajajo izza zadnjih dveh let v Celovcu tednik „Kamtner Volks-blatt“, ki postaja v zadnjih svojih številkah našemu stremljenju izrazito nasproten in si izredno dopade v izrazih Jugoslawisch orien-tiert“, „Slawe“, ,,Irredentist“ itd., kadar o-ttenja koga koroških Slovencev v svojih na-Padih; tako se je postavil v vrsto koroških nemško-nacionalnih listov. Zato je pač potrebno, da se pogledamo z njim, oziroma njegovimi dopisniki odkrito oči v oči. Da začnemo kar z vašo himno, ki jo učite svojo mladino in v kateri naj bi bil izkristaliziran vaš program: Vòlker, horet die Signale, Auf zum letzten Gefecht! Und die Internationale Erkampft uns Menschenrecht! Torej v tej zvezi govorite o vašem boju za človečanske pravice, to je za najprimitiv-nejše pravice kot enakopravnost z ostalim de-jom državljanskega naroda v materielnem in idealnem oziru, torej rabo lastnega jezika v besedi in pismu, v šoli in doma in v mestu, svobodno življenje. Kot je v vašem programu in celo v vaši himni zakteva po enakopravnosti v vsakem oziru, tako bi oač moralo biti tudi vaše delo. Čudno, vaša dejstva kažejo naravnost nasprotno misel. Človek bi mislil, da moraš najti v svojem stremljenju po teh svojih najprimitivnejših pra-vicah predvsem podporo iu oporo v ljudeh, katerih zahteva enakopravnosti in svobode vsaj v glavnem odgovarja temu našemu cilju, četudi bi znala biti pot drugačna in nas loči svetovno naziranje. In vendar so se postavili njihovi zastopniki pri pogajanjih za kulturno avtonomijo nenemškega koroškega rodu na stališče nemških noslancev, namreč proti nam. Morda so pozabili socialdemokraški gospodje, da štejejo v svoji politični stranki mnogo pristašev slovenske narodnosti in to celo najpo-trebneiše. najrevnejše in najbolj prezirane. Če ze niso hoteli podpirati našega stališča pri podajanjih v šolskem odseku deželnega zbora, vsaj tem na ljubo bi lahko naglasili svojo zahtevo po samostojnem in boljšem kulturnem življenju, vsaj na ljubo tem najbolj preziranim. Nič. Rajši prepustijo njihove otroke nemškim salam in nemškim učiteljem, kot na primer v Podroščici celo Sudmarkini šoli in enako v Ljubelju. Morda jim je torej ljubši, da ohranijo ta del našega ljudstva nepodučenega in neizobraženega. Seveda bi morali tudi potem podpirati naše zahteve po enakopravnosti v šoli, ker so te naše zahteve v prid tudi temu delu slovenskega ljudstva. A ne, da samo ne zagovarjajo, naravnost nasprotujejo tem našim ?ahtevam. Potem je seveda razumljivo, da istoveti naše ljudstvo socialdemokrate z narodnimi nasprotniki in je njim nasproti še nezaupljivejše kot napram načelnim nasprotnikom. Koliko bi bilo dokazov iz občinske poli-t'ke! Če hočete, gospodje, pa vam postrežemo ^ njimi ! Sedaj pa se jim je pridružil še celovški tednik in po njem posnema graški „Arbeiter-tako, da ostane končno edino le še utis, oa hočejo socialdemokrati naravnost sekundi-j'ati nemškim nacionalnim strankam v boju Proti našim zahtevam. Zato pa, gospodje Pkoli celovškega ,.K. V o 1 k s b 1 a 11 a“, 01 želeli odgovora na sledečih dvoje vprašanj: Se li zavedate, da štejete med pristaši svoje politične stranke tudi mnoge koroške Slovence in te z bog njihovega brezpravnega položaja v deželi nemške birokracije? Kakšne so zahteve kulturnega značaja za te vaše pristaše? Ker pač mora ostati to naše vprašanje, ki bi ga lahko stavili tudii še drugi koroški stranki, ki lovi nenemške Korošce, nezadostno odgovorjeno, potem je naše stališče razumljivo, da zahtevamo kulturno avtonomijo za vse koroške Slovence. Naš rod je politično raztrgan in ker vse ostale stranke pravico kulturne enakopravnosti zanikavajo, je ista izražena v naši zahtevi po avtonomiji za vse koroške Slovence. Najbolj se pač čudimo dvobarvnemu življenju naših socialdemokratov. Da bi jih poslali par na Dunaj v uk, kako se naj postopaj z manjšinskim narodom! Ali kamorkoli, da bi se nekoč naučili intemacionalnosti ! Naravnost ironija je, da prinaša „K. Votksblatt“ članke proti Heimwehru in ostalemu nemško-nacionalnemu stremljenju, ker je njegovo delo glede nas samo kopija nemškega dela. Rajhovski leìovauci v Celovcu. Da bi kdo zbral vse te obširne govore in še obširnejše članke, ki so bili podani o priliki telovadnega nastopa akademikov iz Avstrije in Nemčije v našem mestu, bi se težko znašel v jasni misli, kaj da je bil pomen temu nastopu. Pozdrav in ugotovitve nemških meja visoko na Karavankah, slavnostni govori in vsi ti netočni spomini iz zgodovine, navduševanja in pritrjevanja ob vsaki priliki in naj si je bilo pri nastopu ali v gostilni ali na trgu, po vsem tem dvomimo, da je kdo resno zajel smisel te slavnosti. In če pridenemo k temu še vse obširne komentarje o Koroški in njenem ljudstvu, se nam zdi, kot da bi bili hoteli Celovčani nalašč posnemati Potemkina in njegove vasi. Sicer pa je bilo razumljivo tako, ker v Celovcu se še ni-kdo ni dobro naučil koroške zgodovine in koroškega narodoslovja, ja niti nedobro zemlje-pisja. Zato se nam rajhovski akademiki, o katerih pravijo, da so resne narave, naravnost smilijo, ker se jih je goljufalo kljub zastavam in kričečim napisom, goljufalo v govoru in trditvi v imenu celotnega koroškega ljudstva. Zakaj so pač prišli na Koroško? Da pokažejo morda svoj strumni nastop in svojo ljubezen do študentovskega življenja. No, vsa čast njihovemu nastopu, saj vročina je bila neznosna, a po večerih so pozabili, da so v Celovcu samo gostje. Morda so akademiki prišli, da jim gospodje razkažejo deželo in pripovedujejo o njenem ljudstvu? Potem so jim pa ti storili naravnost krivico, ker so jim lagali. Morda pa so jih Celovčani povabili, da umetno zopet poživijo zaspano celovško ljudstvo? Potem so jih izkušnje „Anschlusskundgebunge“ slabo izučile. Če bi bil rajhovski turnar, zahvalil bi se gostiteljem za sprejem in dobro voljo, a naprosil bi jih, naj se odvadijo teh prokletih fraz in vednega zagotavljanja, da so vsi Korošci sami Nemci in da si ti tako iskreno želijo priključitve. Da bi bil odkod iz Prusije, naučiti bi hotel to mestno ljudstvo treznejšega dela brez besedi in zapriseg. Pa morda je ta gostobesednost del naše „Karntner Gemutlichkeit“ ! Da bi bil kapelnik pevskega zbora iz Smerč, bi na pozdravnem večeru v protest, da je bilo v telovadcih tako malo discipline, brez pesmi odšel iz mesta. Da bi bil Tirolec in videi način predvajanja tirolskega „Schuhplattlerja“ na pozdravnem večeru, bi robato- zaklel in dejal, da ga naj vsaj lepše predvajajo. In če bi bil oni bančni blagajnik, pri katerem je hotel neki telovadec menjati marke v dinarje, češ da je v Jugoslaviji, bi se na glas zasmejal. In da bi bil koroški Nemec in videl ta veliki prepad med akademiki in navadnim ljudstvom, bi začel, s strahom gledati v bodočnost. A smo koroški Slovenci in zato rajhovske turnarje samo pomilujemo, celovškim gospodom pa k talentu za slavnosti samo častitamo. 1 POLITIČNI PREGLED ffl Uspehi rumunske vlade. Parlamentarno zasedanje je bilo zaključeno in izdan pregled o delovanju vlade v prvih devetih mesecih. Proglas navaja zakone in reforme, ki jih je začela izvajati kmetska vlada. Vlada je omogočila po suši nabavo semen in tako zagotovila setev v prošlem Jetu. Zakon o organizaciji višjega in nižjega kmetijskega pouka ter zakon o 'kmetijskih kreditih pomenita pospešitev kmetijstva. Z zunanjim posojilom, ki ga je parlament sklenil, se je omogočila nabava potrebnih strojev za odbiranje semenskega žita ter ostalih kmetijskih strojev. Z novimi carinskimi tarifami se je zagotovil napredek industriji in trgovini. Z zakonom, s katerim se otvorjajo avtonomne režije železnic, pošt in brzojava, ter z zboljšanjem pristanišč so se spopolnila prometna sredstva. — Zakon o reorganizaciji državne uprave je bil na zadnjem zasedanju sprejet. Besedo je povzel tudi ministrski predsednik Maniu, ki je med drugim povedal, da je vlada v novem zakonu res predvidevala široke krajevne avtonomije, ohranila pa je centralni oblasti glavne sestavine državnega živiljenja: vojsko, železnice in pravosodje. Netočni so tudi očitki, da smo kdaj obetali nacijonalne avtonomije, ker nismo bili nikoli privrženci programa, ki bi vseboval take načrte. Narodnim manjšinam nismo dali nacijonalne avtonomije, nego samo njihove narodne pravice, ki smo jih in jih bomo tudi v bodoče spoštovali. Manjšine imajo šole, cerkve in napredne ustanove, kar so morali priznati celo zastopniki narodnih manjšin. Izvedba predvidene centralizacije bo še bolj upoštevala zahteve prebivalstva ne glede na njegovo vero in poreklo. Francoski ministrski predsednik Poincaré je nepričakovano podal ostavko celokupne vlade. Zunanji razlog je njegova bolezen, ali ostavka ima gotovo tudi politično ozadje. V kratkem bo v Haagu zborovala reparacijska konferenca in Francija bo morala pristati na koncesije, ki jih ravno Poincaréjevi politični prijatelji najodločneje odklanjajo. Poincaré je eden naivečjih živečih evropskih državnikov in je zato zelo verjetno, da se je samo umaknil, da se izogne za političnega voditelja tako težki odločitvi. Da se ta veliki politik in državnik umika v ozadje samo začasno, o tem so si vsi na jasnem. PoincaréSev naslednik Briand, ki je vzel v svojo vlado vse ministre Poincaréjeve vlade, spada tudi med najboljše m najvplivnejše državnike vsega sveta. Ravno v tem trenutku bo mogel Briand mnogo koristiti v od-nošajih med Francijo in Nemčijo. Ministrski predsednik je zdaj že dvanajstič. Nova vlada se je že predstavila parlamentu in izraža v svoji izjavi priznanje Poincaréju za njegovo uspe- šno delovanje in naglasa, da je .cilj sedanje vlade samo ta, da končno likvidira svetovno vojno (reparacijska konferenca v Haagu). Glede na to velikopotezno nalogo pa zahteva vlada od političnih strank v notranji politiki trimesečno premirje. Po razpravi o deklaraciji je bilo zasedanje parlamenta odgodeno. Vse se pridružujejo mnenju, da ima Briandova vlada samo prehodni značaj. Med Anglijo in Rusijo so se pričela pogajanja o vpostavitvi diplomatičnih odnošajev. Med obema državama je še veliko nerešenih vprašanj in o teh se bo razpravljajo najprej. Angleška je pred vojno vložila v Rusiji skoro 200 milijonov funtov šterlingov, katerih povrnitev sedaj zahteva angleška delavska vlada. Sovjeti pa pravijo, da jih dolgovi, ki jih je napravila caristična Rusija, nič ne brigajo. Angleži nameravajo dalje zahtevati, da da Rusija gotova jamstva, da bo prenehala s komunistično propagando. Vse države se bojijo komunizma, ki znači nered in negotovost, in ravno vsled tega, ker se Rusi nočejo odpovedati bolj-ševiški propagandi, z veliko velesilami še niso vpostavljeni pravilni diplomatični odnošaji. Da ima posebno rusko gospodarstvo vsled tega veliko škodo, je na dlani. Angleški zunanji minister Henderson upa, ko je razložil ruskemu odposlancu svoje stališče, da bodo rodila pogajanja pozitivne uspehe. Politične vesti. V Bratislavi se vrši proces proti poslancu Tuki, ki je obtožen špijonaže v korist Madžarski. Tuka pravi, da je nedolžen. Zanimivo je, da so bile ukradene vse do-kazilne listine, ki jih je hotelo predložiti zago-vorništvo. — Vojna nevarnost med Rusijo in Kitajsko je odstranjena. Železniški promet se kmalu zopet vpostavi. Predpogajanja v Har-binu so imela uspeh. — Pogajanja za vpostavi-tev diplomatičnih odnošajev med Rusijo in Anglijo so se prekinila, ker ruski delegat, ki je odpotoval nazaj v Pariz, ni hotel sprejeti angleških pogojev. — Rusi praznujejo 1. avgusta vsakega leta „rdeči dan“. Zaukazali so komunistom v drugih državah, da storijo isto. Razen malenkostnih spopadov se ta dan mir v Evropi ni motil, ker so odredile vlade obsežne varnostne ukrepe in zaprle na stotine komunistov. — „Grof Zeppelin*1 je preteklo nedeljo srečno pristal v Ameriki. II DOMAČE NOVICE ~j Primicija v Št. Pavlu v Zilski dolini v nedeljo 21. julija 1929. (1. Dom in oče.) V spodnji slovenski Zilski dolini leži najmanjša župnija Zilske doline. Št. Pavel. Šteje samo 330 duš. In ta najmanjša župnija Ziljske doline je postavila tekom zadnjih sedem let že dva svoja sinova pred božji oltar, dr. Bliimla in letos novomaš-nika čg. Ludovika Janka. Rojen je bil dne 13. avgusta 1903 pri pd. Boštu, malemu bajtarju, ki ima svojo hišico ob državni cesti, ki pelje že iz starih rimskih časov sem skoz Zilsko dolino. Njegov oče je obhajal letos skupno s prvo sv. mašo svojega sina — petdesetletnico svoje mežnarske službe. Res redek jubilej in še bolj redek slučaj! Da je krščansko življenje v lepi Šentpaveljski župniji v tako lepem cvetu, se moramo pač tudi zahvaliti »Bratovščini Jo-žefa“, ki ji pripadajo skoro vsi moški in kateri je bil oče Jank skoz več desetletij najprej tajnik in potem predsednik. Bratovščina sv. Jožefa mu je ob priliki njegove petdesetletnice podarila krasen častni diplom. Naš knezoškof pa mu je pisal lepo pismo, polno priznanja in hvale. Največje plačilo seve pa je naklonil očetu Boštu ljubi Bog sam, ker mu je ravno k megovi petdesetletnici cerkvene službe postavil njegovega sina Ludovika kot Svojega duhovna pred oltar! — (2. Sin — duhovnik.) Strašnega leta 1914 je bil naš Ludovik že ednajst let star. Očetova skrivna in najlubša želja, da naj postane njegov Ludovik duhoven Najvišjega, je z napovedjo svetovne grozne vojne dobila strašen udarec. Še večjega pa leta 1915, ko je napovedal vojno še Lah. Leta 1917 pritisne še huda lakota. A očetova vstrajna molitev in neomajeno zaupanje v božjo previdnost in v pomoč nebeške Matere-kraljice je zmagala. V najhujšem letu je prišel sin Ludovik v prvo gimnazijo v Celovec. Lakota. Jed na karte. Vojna »nadomestila**. Požgana župa. Zabele nič. Ubogi dijaški želodci! Študenti zgubljajo zaporedoma svoj vzvišeni duhovski poklic. A Ludovik ostane zvest. Po maturi gre v bogoslovje. Njegovi starši so se jokali ve- selja. Letos dne 30. junija, tik ob prazniku velikega apostola narodov, sv. Pavla, in patrona svoje domače fare, je bil posvečen za duhovna. — (3. Slovesnost prve sv. maše.) Ves teden pred primicijo je v Št. Pavlu vse letalo, popravljalo in pripravljalo, kuhalo in peklo. Duhovna mati, gospa Roza Asinger, pd. lina na Plesišču in duhovni oče Janez Morič, pd. Papež v Dragančah, sta omogočila, da je bila primicija pravi ljudski praznik. Sv. Peter pa je dal vrh tega ves čas najlepše vreme. V petek pred primicijo zagrmijo topiči, zvonovi zadonijo v pozdrav, vsa fara je zbrana pri slavoloku pred cerkvijo. Vse se odkrije. V očeh za-blišče solze: Iz okrašenega voza stopi lepi no-vomašnik. Prišel je ravno šele iz Celovca. Pripeljala ga je z avtomobilom ga. Popper. Došel je v spremstvu dr. Bliimla. Družice, deset an-geljčkov, so ga obsule s cvetjem. Radosti ganjenja je z lepimi slovenskimi besedami pozdravil domači župan Martin Morič. V domači fami cerkvi je potem podelil novomašnik svojim in duhovnim staršem in vsem faranom svoj novomašniški blagoslov. V nedeljo navrh, dne 21. julija, zgodaj zjutraj že, so se vile iz vseh farà slovenske Zilske doline kar cele procesije proti Št. Pavlu. Oltar je bil krasno postavljen zunaj ob zidu župnišča. Zraven leča. Vse v rožah in banderah. Na lečo stopi rojak domačin, dr. Bitimi, in govori v vznesenih besedah o »hišici očetovi**, o trudu in molitvah očeta, o ljubezni in skrbeh mamkinih, o neizrekljivih nebeških zakladih katoliškega mašni-štva, o solneu našega življenja: sv. daritvi na oltarjih, tako mogočno in vendar tako ganljivo, da so bili: ginjeni do solz vsi. In bilo jih je okoli dva tisoč. »Gloria in excelsis Deo!“ zadoni prvikrat iz ust novomašnika Ludovika izpred oltarja. Ob takem trenutku začuti šele človek, da je višek vsega človeškega življenja : duhovnik pri oltarju. Krasno je pel koralno mašo vrli pevski zbor zahomskih fantov, pomnožen z glasovi bogoslovcev. Spremljal je petje na harmonij čg. Egon Berti, ki študira višjo muziko v Rimu. Dohitel je na pomoč iz Rima tudi naš rojak dr. fil. Mikula, doma iz Loč. Za ce-remonijerja pa je bil bogoslovec Poš iz Velikovca. — (4. Slavnostni obed.) Boštova domača hiša je bita Spremenjena v gradič cvetja in rož. Gumno v prizidanem skednju spremenjeno v moderni salon. Nad 80 gostov. Nagovor za nagovorom. Napitnica za napitnico. In te ljubke deklamacije posameznih družic! („Ze-cov!“) V torek navrh so se podali novomašnik, sobrati in bogoslovci na izlet na visoki Ojster-nik. Petje in smeh in rajsko razpoloženje pa nas je objemalo potem v verandi lepega Aha-covega planinskega hotela na Ojstemiku. Bog živi našega tako vrlega novomašnika čg. Ludovika Janka! Šolske sestre v Št. Rupertu pri Velikovcu sporočajo, da sprejemajo na hrano in stanovanje gojenke, ki žele obiskovati osnovno šolo (Volksschule) ali glavno šolo (Hauptschule) v Velikovcu. Vsa natančnejša pojasnila daje predstojništvo, do katerega se je glede sprejema obrniti pismeno ali osebno. — Otroci so zaklad naroda in ni vseeno, komu se izročajo v oskrbo in vzgojo. Vtisi iz šolske dobe imajo na odraslega pomemben vpliv in napravi predvsem dobra vzgoja v šolski dobi iz mladine vredne člane' človeške družbe. Zato moremo zavod č. šolskih sester samo najtoplejše priporočati. Borovlje. (Vlom.) V noči od 25. na 26. julija je bilo vlomljeno v pisarno puškarske zadruge. Tat se ni zanimal za drugega kot za denar. Vtrgal je predale ter odnesel nekaj čez 100 S, več ni dobil. O storilcu ni sledu. Podgorje. Tudi letos hočemo obhajati praznik vnebovzetja Device Marije ali veliko Gospojnico. Na predvečer litanije in blagoslov ter spovedovanje. Na praznik 15. avgusta od 5. ure naprej spovedovanje, ob pol 7. sv. maša z nagovorom, ob 8. sv. maša pri kapelici, ob pol 10. sv. maša z blagoslovom, ob 10. pridiga in po pridigi slovesna sv. maša. Popoldne ob 2. pete litanije in blagoslov. Spovedoval bo tudi kapucin č. o. Valerijan. Po tem redu se bo vršila božja služba tudi na malo Gospojnico, to je 8. septembra. Blače. Dne 15. avgusta na veliko Gospojnico se vrši pri Naši ljubi Gospe v romarski cerkvi v Grabne velika evharistična slavnost. V sredo popoldne slovesen sprejem škofovega delegata, zvečer pete litanije in blagoslov v farni cerkvi. Na praznik prva božja služba ob 8. uri v Grabne s pridigo za dekleta; druga božja služba ob 8. v farni cerkvi s pridigo za mladeniče; tretja božja služba ob pol 10. v farni cerkvi z nemško pridigo; četrta božja služba ob pol 10. v Grabne, in sicer slavnostna pridiga s posebnim ozirom na moške. Navrh velika pontifikalna sv. maša na prostem. Popoldne ob 2. v cerkvi v Grabne pridiga za žene, nadpastirski blagoslov, odpustek, posvetitev preš. Srcu Jezusovemu. Nato evharistična procesija iz Grabna v fanio cerkev z litanijami, blagoslovom in »Te Deum“. Spovedna priložnost v sredo in četrtek. Po snrejetih zakramentih se dobi tudi letošnji popolni jubilejni odpustek. Šteben v Podjuni. (Zlatomašniški jubilej.) Naš čg. dekan Franc Mihi se je hotel po 501et-nem trudapolnem delu odpočiti. Zato je prosil za upokojitev in obenem si izbral našo župnijo, kjer naj bi kot upokojenec preživljal svoje večerne dneve. Za trud je Vsemogočni pripustil, da je mogel praznovati svoj zlatomašniški jubilej. Dne 20. julija je preteklo 50 let, odkar je v škocijanski cerkvi daroval svojo prvo sv. mašo. Petdeset let je skrbno pasel njemu izročene črede, pol stoletja pa tudi varno čuval naše narodne svetinje. Tukajšnja slov. požarna bramba se je čutila dolžno, da se pokloni visokemu jubilantu in čestita. Ob številni udeležbi članstva je priredila skromno podoknico. Vsi verniki ‘ župnije so se zbrali ta dan, da prisostvujejo jubileju, in želja vseh je bila, da bi nam ostal še tako dolgo, da bi mogel še zdrav in zadovoljen v krogu štebenskih faranov praznovati svoj naj višji jubilej! Rute pri Borovljah. (Sprememba posesti.) Znano Hanjžičevo posestvo, kjer je tudi gostilna, je kupil za 7000 S posestnik Filip Korenjak na Rutah. Koncesija gostilne ostane bržkone tudi še vnaprej na hiši. Celovec. (Razno.) V avgustu bodo pri nas sledeči sejmi: 16. v Železni Kapli, 19. v Celovcu (konjski) in v Šmihelu pri Pliberku, 24. v Labudu. — Delavci tiskarne »Carinthia** se kljub razsodbi razsodišča niso vrnili na delo. 30. julija je potem ravnateljstvo pisalo vsem 56 delavcem, ki štrajkajo, da so odpuščeni, ako do četrtka 1. avgusta ob 12. opoldne ne pridejo delat. Stavci stavkajo kljub temu dalje in bodo ostali brez službe vsi, ki se v kratkem ne vrnejo na delo. Da ima tiskarna vsled stavke velike izgube, se ne da tajiti. Zato bo rabila zaenkrat tudi manj delavcev. — 31. julija se je pri bogoslovju zaletelo motorno kolo v prazen avtobus. Neki Bidrih iz Hodiš in Kirchbacher iz Celovca sta bila prepeljana težko ranjena v bolnišnico. Nesreče z motornimi kolesi ali z avtomobili niso več kaj novega in se morejo zaznamovati skoro vsak dan. — Šimen Brodnik in Franc Hamiš iz Vetrinja sta lanskega leta pred božičem posekala v gozdovih Steinhofa v Ve-trinju 54 jelk in jih prodala Janezu Janžovu, ki jih je prodal v Celovcu za božična drevesca. Prva dva sta bila obsojena na mesec strogega zapora pogojno, zadnji pa na teden zapora nepogojno. — 27. julija se je na Koroškem zaznamovalo 1571 podpiranih brezposelnih. — Celovec je imel 1. avgusta zopet svojo zabavo. Na Kardinalovem trgu so zborovali komunisti. Med govorom so se začeli med seboj pretepati in policija je pomagala s pendreki, jih hitro razgnala in 11 zaprla radi motenja javnega miru. Tako je v Celovcu končal komunistični »rdeči dan“. — 9. junija je nekdo opazil agenta Lapajne iz Kotmare vasi, kako je lezel skozi okno trgovca Schdffmana v Vrbi ob jezeru na prosto. Zagovor, da je hotel dobiti samo kozarec vode, pri sodnikih ni našel uvaževanja in Lapajne bo sedel 8 mesecev. — 31. julija se je v Pliberku ustrelil v duševni zmedenosti 23-letni Franc Lamprecht iz Male vasi. — Lečna vas pri Galiciji dobi od 1. julija do 30. sept. po trikrat na teden na dom dostavljeno pošto, Ro-bež ravnotako, ali celo leto. — Pri poštnem uradu Žihpolje se je zboljšalo dostavljenje pošte na dom. Nekatere vasi že dobijo po Škrat, druge pa po 6krat na teden. J DRUŠTVENI VESTNIK || Mlada Koroška. Most gradimo. Rod, ki je trpel v enakih bolečinah in videl tako malo lepših dni, rod, o katerem trdijo drugi, da je razdvojen in se medsebojno sovraži in o katerem neki A. S. v celovški »Freie Stimmen** celo trdi, da govori stiri povsem različne jezike in se torej deli na stiri narode, rod, ki ima isto preteklost, živi na isti zemlji in govori isto in sorodno si domačo govorico, mora doživeti nekoč dan, da bo živel e n o s a m o ž i v 1 j e n j e in se združil v eno samo zahtevo, da se naj ga namreč ne moti v njegovem domačem življenju., Sicer je še dovolj nerazumevanja in nestrpnosti in ozkosrčnosti med nami. Pa to so nekaki živi spomini izza pretekle dobe. Zadnjo nedeljo je nastopil na vasi blizu Celovca kvartet domačih fantov in zapeli ono ..Nmav čriez jizaro“ in še par koroških narodnih.^ Pa ti primaha dvanajsterica, katerim domača pesem ni bila pogodu. Trdimo sedaj, da izmed te dvanajstorice ni bilo niti enega domačina, marveč sami tujci, če ne po krvi, pa vsaj Po misli; zakaj domačinu je vse domače sveto. Tam zgoraj v Rožu na gričku ob cerkvi so kresovali na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda z ognjem, pesmijo in topiči. Naslednji dan pa je zbiral seznam pevcev orožnik in menda celo pretil z ovadbo in domačini so to fazumeli, ker je bil on orožnik in torej hotel iskati v domačem življenju na vasi samo paragraf in delo in ni našel ne enega ne drugega, tjekje drugje zopet orožnikom ni bilo povšeči, ?a se naša dekleta vadijo v pesmi in nastopu, ln vendar nobeden domačinov ni zameril dela dekliškega odseka razun onega brezimnega dopisnika v „Karntner Tagblattu“, ki pa je seveda zopet tujec. In če se je istotam pripetil na semenj neprijeten slučaj, je to istotako pripisovati preje vročekrvnosti kot širokogrudnosti. Da si je nadalje pevski zbor nad Dravo štel v ponos, da sme z domačo pesmijo spremljati domačina, člana velike svoje družine, na nje-kovi zadnji poti in je pri tem postrani gledal došli tuji pevski zbor, je na vsak način nam Vsem umljivo. Sicer pa so tam vsi vaščani istega mnenja in drugače misli edino le „ein hei-mattreuer aus L.“, ki seveda zopet ni domačin m vendar kot tak hoče govoriti o našem jeziku. Seveda, tudi med nami, koroškimi Sloven-c>. je še nekaj razdvojenosti, nestrpnosti, nerazumevanja. Pa, da bi bil hudič, mora priti nekoč čas iste misli, medsebojnega razumevanja ^ed nenemškim koroškim rodom. P r i š e 1 b o, bomo pustiti biti učitelje in tožnike in tujce to, kar so, nam-reč n e d o m a č in e. Veste, koga imenujemo na vasi „k o r e-'■ino?41 Moža, ki korenini v domači ?emlji, kateremu je vse domače 2ivljenje sveto. Vsaka vas jih ima dovolj takih korenin ali trdnih mož, in to so prvi v občini in najboljši v župniji. Redkobesedni s° in često majejo z glavo nad počenjanjem mladine. In vendar nas razumejo edino le-Razumejo, da hočemo nazaj v staro preprosto misel naših prednikov in vendar naprej v dobo „mlade Koroške44. N a z a j k ljubezni do domačega življenja in naj si ]e to življenje domače delo ali domača pesem'ali domača govorica tli* domača noša ali domači običaj! Dekleta ! Njihova sodba in ne naša misel je ob-s°dba mestne noše na naši vasi. Veste, fantje, kaj očitajo naše korenine nam? Da mladi rod ne zna več štediti in da je zato toliko nezadovoljstva na naši vasi. No, morda je temu res tako?! Očitka jim prav nič ne smemo zame-rib, saj so edino oni naši očetje, naši voditelji. Učitelji, prijatelji. Človeku se izprva zdi, da je Uajveč učenosti v knjigah ali učenih govorih, Počasi pa pride do spoznanja, da je največ pra-yune sodbe in razsodbe in obsodbe v izkušn-Jah pet- ali šestdesetletnega življenja. Hvaliti pri tem naših očetov seveda ne smemo, ker p* nam znali lepo zameriti; saj še naše matere Pridejo nekam v zadrego, četudi se jih pohvali samo enkrat na materinskem dnevu. Za oče-J^vski dan pa bi se še celo ne upali agitirati, ^r bi znal kateri izmed naših očetov dejati, ^a je boljše ubogati kot pa častiti. Če vidiš un naših očetih to globoko ljubezen do doma-, eSa življenja in to danes že več ali manj pri-Uv-!? P1 ržnjo napram vsemu tujemu, moraš Vitietj resničnost te ljubezni in upravičenost ,n nov e mržnje, ker se je pač porodila iz pet-1 Petletnega življenja in izkušnje, iz petdeset-rnega boja za stanovske pravice in naš kme-(jj1 Ponos. Pa ugibajo nemški listi in gospo-nJe’ bodemo li našli tal, kjer združimo ves naš Uemški rod, da bo ene misli in ene besede. Našli bomo ta tla, to platformo, v ljubezni naših očetov do vsega do-mačega. Kdor pa ostane pri tem našem stremljenju še naprejnepo-m i r 1 j i v in ozkosrčen, bo mogel biti samo tujec. S. K. S. Z. za Koroško namerava v mesecu septembru prirediti enodnevne vkuhalne tečaje za vse vrste sadja. Prijave za te tečaje naj se vpošljejo pisarni v Celovec. ZADRUŽNI VESTNIK Naše gospodarstvo in zadružništvo. Vedno bolj in bolj se razlega po naši lepi koroški deželi tožba, da kmet obupuje vsled neznosnih razmer. Se zadolžuje, izsekava gozdove itd., samo da bi se mogel rešiti na kakršenkoli način poloma, ki mu preti. Komur ni mogoče več, da bi kaj prodal brez škode, pa mora biti nehote pripravljen, da se mu proda posestvo, morda za ničvredno ceno, sam' pa naj se z družino poda' po svetu s strebuhom za kruhom. Vsiljuje se nam vprašanje, kaj je glavni vzrok temu propadanju? Nehote pa moramo priznati, da je ljudstvo tudi samo krivo, ker ni organizirano v zadrugah in ker je preveč naklonjeno zapravljivosti in noče štediti. Le poglejmo nekoliko v kakšno drugo deželo, n. pr. Dansko, kjer je izborno razvito zadružništvo, kjer so vsi stanovi prostovoljno organizirani v raznih zadrugah. Ali tudi oni propadajo?! Morda se zgodi tu in tam kakšen polom, ali redki so slučaji in to gotovo le radi zapravljivosti, sicer pa je na splošno vse gospodarstvo dobro urejeno in ljudstvo premož- Sleckenpferd-Lilienmilchshampoon : Čudežna mehkoba, svilen blesk in skrivnosten vonj las so uspehi tega idealnega sredstva za negovanje dečje glavice. 57 no. Pri nas pa moramo priznati, da stojimo v tem oziru še jako daleč za njimi,, ker razum kreditnih zadrug le prav malenkostno število drugih zadrug deluje za prospeh našega gospodarstva. Daši imamo v Sinči vasi veliko skladišče nakupne in prodanje zadruge, ki bi nam naj bila v ponos in oporo (v zadrugi se mora prodajati vse na račun zadruge ; za uspešno poslovanje pa naj dobijo nastavljene! odstotne nagrade. Op. ur.), moramo opažati, da to skladišče ne služi povsem svojemu namenu, zakaj kmetje vozijo v sredah svoje odvisne pridelke mimo Zadruge v Velikovec na trg. Nekateri vozijo celo v skladišče nemške nakupne in prodajne zadruge, ki menda vsled obilega prometa in dobička dobro uspeva. Del tega prometa in dobička bi morala imeti naša zadruga. (Če odgovarja resnici, da kmetje vozijo žito v Velikovec mimo Zadruge, se bo nanašalo to gotovo predvsem na semensko žito. Umevno je, da na trgu neposredni kupec več plača nego zadruga, ki mora imeta dobička vsaj za režijo. Kakor se sliši, dela velikovška zadruga največji dobiček pri semenih. Znan je slučaj, da je posestnik prodal tam deteljo, drugi za njim pa jo je hotel kupiti. In zadruga je zahtevala od kupca dosti več, nego je plačala kmetu, ki jo je prodal. Op. ur.) 7vcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Zinko vik# Jotip. typograf. Dunaj, X., EttenreicKgaue 9. Lidovš tiikarna Ant MacUt in dhižba (za bik odgovoren Joi. Zinko vik#), Dunaj. V., Margareteaplatz 7.