JANUAR 1987, ŠTEVILKA 1 ^ Ali bo Po prazniku naše občine leto 1987 POKONCI NAPREJ! ugodnejše? Napovedi organizacij zdrutenega dela, ki so povzete tudi v resoluciji gospodarstva razvoja občine za leto 1987, katejo, da bomo v letošnjem letu dosegli ponovni gospodarski vzpon. Predvideno je povečanje proizvodnje, ki temelji na investicijskih nalothah v preteklem letu in precejšnji surovinski zalotenosti v ozdih. Vendar paje gospodarske učinke poslovanja telko napovedati, saj je treba oh tem upoštevati številne gospodarske ukrepe, ki so bili sprejeti ob koncu preteklega leta. Spremembe bodo močno posegle v dohodek organizacij zdrutenega dela, kajti po daljšem razdobju je vgrajeno v sistem delitve celotnega prihodka pokrivanja inflacijskih učinkov z revalorizacijo premotenja. Močno se bo povečala tudi amortizacija s ciljem, da se jo postopoma postavi na realno vrednost z namenom, da se ne bo prelivala v dohodek kot sedaj in s tem v splošno in skupno drulheno porabo. Premiki v razporeditvi celotnega prihodka bodo vsekakor povzročili to, da bo več sredstev ostalo delovnim organizacijam, manjši pa ho zato dohodek in s tem tudi manjši delel sredstev za ostalo porabo, dre dejansko za veliko prelomnico v razporejanju sredstev, vendar pa se bo moral nov sistem delitve potrditi tudi v praksi. V preteklem letu smo v občini pristopili tudi k saniranju materialnega polotaja in osebne porabe v negospodarskih dejavnostih. Proti koncu leta je bilo odpravljeno zaostajanje osebne porabe v teh dejavnostih za osebno porabo v gospodarstvu. Postavljena so tudi osnovna izhodišča za leto 1987- vendar pa za takšne programe ni zagotovljeno dovolj sredstev. Sedanje prispevne stopnje iz osebnih dohodkov delavcev ne zagotavljajo načrtovane porabe za izvajanje programov. Zviševanje prispevnih stopenj v sedanjih razmerah ni opravičljivo, zato bo po vsej verjetnosti treba zarezati v krčenje programov, za kar do sedaj ni bilo posebnega posluha. Velika poraba v zdravstvu povzroča iz leta v leto velik primanjkljaj. Po zadnjih ocenah bo znašal za preteklo leto okoli 190 milijonov dinarjev. Stroški neposrednega zdravstvenega varstva na enega porabnika na območju republike so najvišji v naši občini, zato bomo morali to področje temeljito proučiti in izdelati dolgoročnejše ukrepe za zmanjšanje tovrstne porabe. Prav tako pa bomo morali tudi ostalo skupno porabo regulirati v okviru motnosti litijskega gospodarstva. Andrej Kral] Številne prireditve so tudi tokrat kar skozi cel lanski december obeleževale naš občinski praznik. Od kulturnih pa do športnih, od zabavnih do gospodarskih in drugih prireditev so se tudi tokrat občani naše občine organizirali in z različnimi dejavnostmi počastili spomin na 24. december 1941, ko se je 11. štajerski bataljon na Tisju spoprijel z okupatorjem. Ta dogodek je osnova za naš občinski praznik in seveda tudi primerna priložnost, da se spomnimo na težke čase iz vojnih let, pa na vesele trenutke osvoboditve, pa spet na prva povojna leta obnove in graditve vsega tega, kar imamo danes, nazadnje pa še na današnji trenutek našega stanja, položaja in načrtov za vnaprej. Tokratno praznovanje občinskega praznika je minilo v znamenju vseh naštetih vsebinskih izhodišč, vendarle je malo bolj prevladovala vsebina našega »danes« in »jutri«. »Danes« je bilo videti predvsem v zares številnih kulturnih in telcsnokulturnih prireditvah, »jutri« pa zlasti na osrednji proslavi občinskega praznika v dvorani na Stavbah, kjer so izzvenele besede optimizma in pokončnosti. I )a pa to niso bile le napovedi, pričajo tudi nekateri konkretni dosežki, ki smo jih videli v teh dneh tako na področju gospodarstva kot družbenih dejavnosti. Zlasti nc moremo mimo otvoritve novih proizvodnih prostorov Kovine v Šmartncm, 100 let Predilnice, kar dosti kilometrov na novo asfaltiranih in drugače moderniziranih cest ter silno pestre dejavnosti po domala vseh krajevnih skupnosti. Še posebno pomembno pa |c bilo oh prazničnih dneh občutje, da med ljudmi ni več toliko malodušnosti kot pred leti, da seje kar na veliko primerih pokazala pripravljenost ljudi /a delo v družbeni skupnosti in da prevladuje optimizem pri gledanju na današnjo stvarnost in jutrišnji razvoj. Ob praznovanju v naši občini niso bile izrečene zgolj besede pohval, samovšečnosti in popolnosti, ampak tudi povsem stvarna ocena tudi tistih področij, ki nas najbolj pestijo. Težave — kdo jih pa nima? — so prisotne, rešili smo jih veliko, veliko jih pa še ostaja. Od tistih, ki so dolgoročnega pomena, pa do povsem vsakdanjih, npr. problem vode v Litiji in Šmartncm. Vprašanje načina spopadanja stežavami in problemi je bilo pred leti osrednje torišče boja mnenj. Ob praznovanju tokratnega občinskega praznika — in to je pravšnja priložnost za to — pa lahko ugotovimo, da vlada v občini enotnost pri delu in njenem razvoju, kar je seveda najpomembnejše. To je bilo čutiti zlasti v strpnosti pri pristopu do dela in reševanja nalog, v politiki pridobivanja čim širšega kroga ljudi — zlasti strokovnih, pri izvajanju načrtov v občini na vseh področjih, in odprtosti do pobud, predlogov in mnenj, ki želijo izboljšati kvaliteto našega življenja. T. B. Polna dvorana na Stavbah na osrednji občinski proslavi občinskega prazniku. Slavnostni govornik, predsednik SO Litija Mirko Kaplja, je v svojem govoru izpostavil predvsem motnosti za nadaljnji razvoj naše občine. Na proslavi so bile številne delegacije iz drugih občin in gostje, med drugimi tudi naša častna občana Franc Poglajen -Kranjc in Mitja Ribičič (Foto: Zofka) 25 Občinska proslava ob dnevu JLA tokrat v Kresnicah Na predlog občinskega odbora ZRVS Litija je proslava ob dnevu JLA — za razliko od prejšnjih let — zdaj vedno v drugem kraju. Tako je letos ta čast doletela KS Kresnice, kjer je organizacija ZRVS Kresnice — vanjo so vključeni tudi aktivi iz Jevnice, Vač in Hotiča — pripravila zanimivo in domiselno proslavo. V polni večnamenski dvorani v Kresnicah so delovni ljudje, pripadniki TO in JLA, mladina in občani prisostvovali počastitvi tega velikega praznika. V prvem delu so bila poleg slavnostnega govora prebrana napredovanja vojakov, mlajših oficirjev in oficirjev, podeljena priz- nanja in druga odličja, v drugem delu pa je stekel kulturni program, v katerem so sodelovali: ZPZ Kresnice, PŠ Kresnice, mladi iz Kresnic, Vač in Hotiča ter Rondo iz Jevnice. Celotno prireditev je vodila znana pevka Deja Mušič, sceno pa je zelo uspešno zasnoval Pavle Smole j. Po končani proslavi so se Na proslavi ob dnevu JLA v Kresnicah je nastopil tudi pevski zbor PŠ Kresnice, ki ga uspešno vodi Stane Pepelnak. (Loto: M. Šušteršič) Občinska priznanja za leto 1986 udeleženci zadržali še na tova-riškem srečanju, kjer so se v sproščenem razgovoru pogovorili o načrtih in uspehih in si zaželeli kar najbolj uspešno, predvsem pa mirno novo leto 1987. Na proslavi ob Dnevu JLA v Kresnicah je malo plaketo TO Slovenije prejela Predilnica Litija. Podelil jo je predstavnik RS TO Slovenije. Ob tej priliki so bila podeljena tudi občinska, pokrajinska in republiška priznanja TO. Tako je OŠTO Litija prejel prehodno zastavico kot najboljši štab TO v ljubljanski pokrajini. Zlato plaketo ZRVS.I je prejela Predilnica Litija, zlati znak ZRVS.) je prejel predsednik SO tovariš Miro Kaplja, zlati znak ZRVS pa Rudi Bernik. Podeljeno je bilo še sedem priznanj občinske konference ZRVS in prebrana napredovanja vojakov, mlajših oficirjev in oficirjev. V čin majorja so napredovali: Andrej Kralj, Vojmir Bizjak in Ivan Godec. V drugem delu so bili podeljeni prehodni pokali za dosežke na Športnem področju. Na 14. orientacijskem pohodu na Tišje je v trajno last osvojila pokal ekipa PM. Na 8. občinskem tekmovanju radiotelegrafistov je v trajno last osvojila pokal ekipa občinskega štaba. Na 9. občinskem tekmovanju z zračno puško je prehodni pokal med člani osvojila ekipa SI) Šmartno-Litija, med mladinci OO ZSMS Šmartno, med pionirji pa ekipa OS Šmartno. Na osrednji proslavi ob prazniku občine Litija dne 24. decembra 1986 v dvorani na Stavbah so občinska priznanja za leto 1986 prejeli: — Obrtno združenje Litija, — Gasilsko društvo Liberga (s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite), — Ivan Grm z Vač(s področjadružbe-nih dejavnosti), — Ivan Bcleciz Litijefspodročjarazv-oja družbenopolitičnega sistema in samoupravnih odnosov). Listine o priznanju pa so prejeli: — Marjeta Agrež.-Mlakar iz Litije, — Drago Anžlovar iz Gabrovke in — Avgust Stušck iz Ljubljane. Na proslavi občinskega praznika je odbor aktivistov OF litijskega okrožja podelil posebna priznanja partizanskim družinam. Priznanja, ki jih je izročila predsednica odbora tovarišica Vera Ribičičcva, so prejele družine Jožeta Kimovca iz Slivne, Dušana Dovjaka in Ivana Belca iz Litije in Marjete Zaman iz Jevnice. V kulturnem programu na osrednji proslavi ob občinskem prazniku na Stavbah so nastopili učenci Osnovne šole Franc Rozman -Stane iz Smartncga in pevski zbor Avon iz Smartnega. Tako kot proslava je bil tudi kulturni program prijeten, sproščen in aktualen, aplavz polne dvorane je to v celoti potrdil (Foto: Zofka). Nekaj misli k preskrbi s pitno vodo v Litiji Že dlje časa prebivalce Litije in Šmartnega vznemirjajo novice o higienski oporečnosti pitne vode iz vodovodnega sistema. Občani so bili s problemi onesnaženja vodnega zajetja v Reka Gozdu sicer seznanjeni, vendar se lahko upravičeno vprašamo, koliko so bili podatki točni, predvsem pa razumljivi širšemu krogu prebivalcev, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz vodovodnega omrežja. Zadnje analize vzorcev vode na mariborskem Zavodu za socialno higieno in medicino, ki so jih vzeli konec novembra, so pokazale, da v vodi ni sledov kemičnih snovi, pač pa je bila voda biološko oporečna. Rezultati analize sami po sebi še niso zaskrbljujoči, saj ne vemo, koliko je bilo koliformnih bakterij, vseh živih bakterij in celo streptokokov v vzorcih vode preveč (skupno število bakterij v pitni vodi se giblje okoli 100 bakterij v litru vode). Prečiščevanje oziroma dezinfekcija bakteriološko oneznaže-ne vode običajno ne predstavlja večjih tehničnih problemov. Gre za več ali manj rutinsko aplikacijo tehnoloških postopkov prečiščevanja in dezinfekcije vode. Bolj zaskrbljujoče jc dejstvo, da izvor onesnaženja verjetno ni bilo le bivše divje odlagališče odpadkov pri Velikem Trebeljevem, kije onesnažilo vodo s furani in fenoli, temveč lahko sklepamo še na do sedaj neidentifici-rane izvore onesnaženja, ki pa so organskega karakterja, pri čemer ne vemo, ali jc polucija točkovna ali disperzna. Sanacija vodnega zajetja je zaradi tega lahko celo vprašljiva, vsekakor pa bo zahtevala drugačen pristop k reševanju problematike. V takih pogojih jc nemogoče napovedati čas sanacije vodnega zajetja in je zato odločitev inšpekcijskih služb v Litiji, da je treba vodo dezinficirati v danih okoliščinah, edina sprejemljiva rešitev. Odločbo o kloriranju vode so že izdali, vodo pa naj bi zaceli klorirati v prihodnjih dneh. S kloriranjcm pa se pojavi nov problem, in sicer izguba vode v vodovodnem omrežju. Pri normalnem oskrbovalnem tlaku v vodovodnem omrežju (ta jc 20 do 40 m vodnega stebra za zazidavo do 4 nadstropij, kot je značilno za Litijo, odvisno od karakterja požarne zaščite, in sicer pri maksimalni oz. kritični porabi vode) predstavlja le-ta enega od faktorjev varnosti pred infiltracijo tujih snovi in s tem umazanije ter življenjsko nevarnih snovi v vodovod. Pri zelo povečanih izgubah vode v cevovodih zaradi poškodb ali nekvalitetne izvedbe omrežja lahko delovni tlak pade pod koto cevovoda, kar pomeni neizbežno infiltracijo onesnaženja v vodooskrb-ni sistem, s čimer se bistveno menja prvobitna kvaliteta vode, ne le fizikalna in tehnološka, temveč tudi kemijska in bakteriološka. V takih primerih tudi kloriranje vode na lokaciji zajetja nima več adekvatnega učinka v smislu bakteriološke dezinfekcije pitne vode. Kot optimalni odstotek izgube vode v vodooskrbovalnih sistemih se danes upošteva 10-18% (2. jugoslovanski kongres o vodah, Ljubljana 27.-29. 10. 1986), vendar izkušnje kažejo, da izgube (pri nas in v svetu) večkrat presežejo tudi 30%. Metode za odkrivanje okvar in vodnih izgub se delijo na direktne in indirektne. V direktne prištevamo: neposredni pregled vodovodnega sistema, metodo nulte ali minimalne potrošnje vode; med indirektne pa akustično metodo s klasičnim postopkom, akustično metodo s postopkom korelacije in hidravlični račun. Litijski vodovod pušča do 40% vode. Res je, da je ocena izgub izredno groba in niti ne vemo, po kateri metodi jc bila izvedena. Zato je primerjava zdrugimi vodovodi lahko celo dvomljiva, kar pa šc ne pomeni, da upravljalec vodovoda KOP Komunala zasluži pohvalo. Zmanjševanje izgub v vodovodnem sistemu je dolgotrajen proces; zmanjševanje izgub namreč povzroči povečanje pritiska in s tem aktiviranje do takrat pasivnih — potencialnih kvarnih mest. Le-tega je treba sistematično in kontinuirano izvajati, kar pa je v primeru litijskega vodovoda prej izjema kot pravilo. Zato ob takem odnosu do porabnikov vode in do družbenih sredstev, kakršnemu smo priča danes, lahko v prihodnje pričakujemo tudi dodatne infiltracije onesnaževanja v vodovod. Izgube v vodovodnem sistemu pa nimajo le sanitarnega ampak tudi tehnični in ekonomski pomen. Tehnični pomen je v tem, da do okvar in motenj v preskrbi z vodo pride proti volji up-ravljalcev in potrošnikov, ekonomski značaj pa se zrcali v uspešnosti poslovanja delovne organizacije, ki vodovod upravlja. Kakšne je tehnični in ekonomski značaj izgub v vodovodnem omrežju v Litiji, pa prebivalci — potrošniki vode (pa tudi ostalih komunalnih storitev) sami najbolje vedo. Za preživetje neizbežno potrebujemo vodo, vendar se tega ne zavemo vse dotlej, dokler nam iz vodovodnih pip ne priteče higiensko oporečna voda. V vodooskrbi se je v preteklosti nakopičilo veliko problemov, ki jih pristojni organi in organizacije skupaj z občani niso vselej uspešno reševali. Vedno znova se pojavljajo novi problemi. Samo tekoče razreševanje problematike nedvomno ni prava pot k urejeni in nemoteni preskrbi z vodo. Le s pravilnimi usmeritvami v perspektivi glede načrtovanja, gradnje in upravljanja vodovoda v fazi eksploatacije kot tudi s preventivnimi ukrepi glede varovanja vodozbirnih območij. kontrole onesnaženja zajetij in pregledi vodovodnega omrežja (ravno preventivnim ukrepom smo v preteklosti posvetili vse premalo pozornosti oziroma smo nanje hote ah nehote pozabljali) se lahko približamo optimalnim rešitvam in zadovoljivi preskrbi z vodo ne le v ožjem tehničnem pogledu, temveč ekonomskem. Vse premalo se zavedamo, da motena preskrba z vodo lahko postane zaviralni dejavnik v gospodarskem, ekonomskem, socialnem in celo prostorskem razvoju kraja. Tudi sanacija vodnega zajetja v Reka Gozdu in samega vodovodnega omrežja zahteva dolgoročno in celovito, predvsem pa strokovno razreševanje problematike oskrbe z vodo v Litiji. Parcialne rešitve in intervencije v primerih, ko smo s takimi ali drugačnimi problemi in motnjami v reprodukciji temeljnih materialnih pogojev življenja v naselju, kamor spada tudi preskrba z vodo, ne porajajo upanje za izboljšanje razmer. Redno in praviloma neprekinjeno reproduciranje temeljnih materialnih pogojev življenja v naselju pa je osnovni namen in naloga komunalnih dejavnosti. Zaradi neprimernega pristopa do reševanja problemov v komunalnem gospodarstvu v preteklosti ima ta dejavnost že vnaprej negativen prizvok. Vsi skupaj se moramo potruditi in popraviti »slab vtis«, še posebno, ker so komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena. Če pa bomo na tem področju v bodoče ravnali tako kot doslej, se bodo konflikti le še stopnjevali. In če to misel povežemo z oskrbo z vodo, nam še vnaprej ostane — prekuhavanje. Jani Zore Informacija o aktivnostih za sanacijo vodovoda Na 5. seji zbora združenega dela občinske skupščine dne 27. 11. 1986 so delegati razpravljali o stanju vode v mestnem vodovodu Litija — Šmartno in zahtevali dodatne informacije, zato jc potrebno navesti naslednje: — zahtevane informacije o stanju pitne vode in aktivnostih pri sanaciji vodovoda so hilcobjavljene v zadnjih dveh številkah Glasila občanov. Iz teh informacij je možno razbrali vse dosedanje aktivnosti pri sanaciji vodovoda Litija -Šmartno, — zahteva po konkretnih aktivnostih na sanaciji vodovoda sovpada z že izvajanimi ukrepi, saj je delovna skupina za spremljanje vodooskrhe, ki jo je imenoval Izvršni svet SO Litija, že izvedla vse aktivnosti, ki so bile potrebneza realizacijo najnujnejših ukrepov pri sanaciji, in sicer: _ odvoz vsebine črnega odlagališča odpadkov na Velikem Trebeljevem, — ureditev (zaprtje vhoda) odprtine brezna na Velikem Trebeljevem, — postavitev kontejnerjev za odpadke na Velikem Trebeljevem, — postavitev označb za prepoved odlaganja odpadkov, — izdaja odločbe o načinu spremljanja vode v vodovodu Litija - Šmartno, — laboratorijska ugotovitev in potrditev o možnosti kloriranja vode, — pogosto spremljanje vode na zajetjih zaradi ugotovitve mest, kjer prihaja do vdora površinskih vod v drenažno zajetje, — naročila strokovnim organizacijam za izdelavo strokovnih osnov sanacije zajetja in varstvenih pasov, — dogovor s projektantsko organizacijo o izdelavi tehnične dokumentacije za sanacijske posege na zajetju in varstvenih pasovih in — druge aktivnosti, ki bodo prispevale k izdelavi celotnega programa sanacije vodovoda Litija - Šmartno. Zaradi zapletenosti nastalega stanja jc bilo potrebno nekaj več časa za spremljanje vode, saj so le podatki o stanju pitne vode v daljšem časovnem obdobju in ob različnih vremenskih razmerah podlaga strokovnim organizacijam za izdelavo strokovnih mnenj in predlogov v zvezi s sanacijo vodovoda. Vse naštete strokovne podlage, ki so jih in jih šc bodo izdelale strokovne organizacije, bodo podlaga za pripravo celotnega programa sanacije vodovoda Litija - Šmartno, ki bo predvidoma pripravljen do februarja 1987. Program sanacije bo obsegal sanacijo vodnih virov v Reka Gozdu.sanacijo v varstvenih pasovih vodnih virov in sanacijo obstoječega vodovodnega omrežja v Litiji in Šmartnem. Obseg sanacijskih del bo prav gotovo presegal naše finančne zmožnosti, zato bo potrebno v programe določit i prioriteto izvajanja posameznih sanacijskih del na vodovodu. Zahtevam nekaterih delegatov in občanov o tem. da naj konkretno in pogosteje informiramo občane o stanju pit ne vode. je zelo težko v celoti ugoditi, saj vsakodnevno praktično ni možno ugotavljati stanja vode. na podlagi mnenj strokovnih organizacij pa to tudi ni potrebno, ker dnevna analiza ob spremembi hidroloških razmer ne prikaže trenutnega stanja vode. Vse dosedanje analize so pokazale, da jc v spremenjenih hidroloških razmerah voda bakteriološko poslabšana. Kemične analize so v času spremljanja vode od 29. 8. 1986 do danes samo v treh primerih pokazale vsebnost nekateri h elementov v sledovih, kijih pitna voda ne bi smela imeti. Vzorci vode iz omrežja so bili odvzeti za bakteriološko preiskavo 35-kral. Od tega jc bilo 13 vzorcev vode oporečnih. 22 pa neoporečnih. Iz vodnih virov (malo in veliko zajetje Reka Gozd ter črpališče ob Savi) je bilo odvzetih za bakteriološko preiskavo 34 vzorcev, od katerih jih je bilo 13 oporečnih, 21 pa neoporečnih. Poleg tega so bili odvzeti vzorci t udi za kemično preiskavo. V 3 primerih jc bila voda oporečna, v 53 pa neoporečna. Za bakteriološke in kemične preiskave se sedaj vzorci vode jemljejo tedensko. Zaradi teh dejstev uporabnikom vode ne moremo priporočati nič drugega kot preventivno prekuhavanje vode. Ukrep prekuhavanja vode bo preklican z dnem postavitve klorinatorjev, kar bo predvidoma končano v januarju 1987. DELOVNA SKUPINA Novoletni intervju z ravnateljem OS Dušan Kveder-Tomaž Litija tovarišem Jožetom Grošljem Le zadovoljen učitelj lahko dobro vzgaja V prvih šolskih dneh novega leta smo se z beležnico in fotoaparatom napotili v OŠ Dušan Kveder-Tomaž Litija. V pisarni ravnateljstva smo se zapletli v prijazen pomenek s tovarišem Jožetom Grošljem in vam ga, spoštovani bralci, v nekoliko skrajšani obliki predstavljamo. Tovariš ravnatelj, stopili smo v novo leto 1987. Kakšna so vaša razmišljanja ob tem koraku? Obletnice in taka prelomna obdobja kot je nastop novega leta so ponavadi vedno tudi čas, ko človek razmišlja o marsičem. Ker sem pedagog, razmišljam često tudi o življenju in delu šole, o našem učitelju. Sprašujem se, kakšen je odnos družbe do njega. Koliko ga poznamo? Je tako občutljivo področje, kot sta vzgoja in izobraževanje, primerno vrednoteno? Vzgoja ni enostavno opravilo, saj gre za mlade, občutljive osebnosti, ki prinašajo s seboj v šolo sledove otroštva in doma. Učitelj se v šoli srečuje z. njimi. S seboj pa nosi tudi svoje težave in probleme. Prepričan sem, da lahko le zadovoljen učitelj dobro vzgaja. Kot vem, zadnja leta niso bila najbolj naklonjena učitelju, da bi bil srečen in zadovoljen. Vse predolgo smo odlašali z urejanjem njegovega ekonomskega položaja. Tudi sredstva javnega obveščanja mu dostikrat niso naklonjena, šc zlasti, če gre za srednješolskega učitelja. Imam občutek, da sc v zadnjem obdobju zadovoljujemo z nekim, imenoval bi ga kar sivim poprečjem. Na mnogih področjih. Nc prihaja več do izraza ustvarjalna energija, ki jo je tudi pri intelektualcu dovolj. Naredimo tisto, kar je predpisano, zmanjkuje pa volje za ustvarjalnejšc dosežke. Lahko bi navedel celo vrsto primerov iz našega vsakdana. Moti me tudi razkorak med proklamiranim in dejanskim. Samo majhen primer za ilustracijo. Govorimo o jezikovni enakopravnosti, naši delegati v Beogradu pa je nc uporabljajo v svojih javnih nastopih. Ali pa, npr. gledališki igralec mora za poprečni OD odigrati sedem predstav, v tujini pa odigra polovico manj predstav! Kakšna je po vašem mnenju tu vloga šole? Ena od nalog šole je med drugim tudi ta, da nauči živeti ljudi s problemi. To ne pomeni pozivati na panični beg, pač pa pomeni spoprijeti sc s problemi. Ni družbe na svetu, ki ne bi imela problemov. Napraviti je treba selekcijo, kaj so primarni in kaj sekundarni problemi. No očitno sc tudi v naši občini v tej smeri nekaj premika. Tovariš ravnatelj, kako pa je s prostorskimi kapacitetami vaše šole? ProitOI jc velika skrb naše šole. Imamo praktično dve osnovni šoli, ki bosta zadoščali za 15 do 20 let. Toda življenje jc dinamično, mesto Litija je odprto. Priscljujejo se novi in novi. Kaj to pomeni? V poprečju se letno priseli k nam 15 otrok. V letošnjem letu se je priselilo 27 novih učencev. Če bi se pojavilo večje število učencev, pride seveda do novih paralclk, kar pomeni tudi dvoizmenskost. To pa je spet vprašljivo glede na šolski okoliš in možnost prevoza. Izredno pa seveda pogrešamo žc zdaj telovadnico. Zdaj uporabljamo staro, kije izredno majhna in vanjo nc spravimo pouka telesne vzgoje, četudi bi imeli dve izmeni. Da bi premostili te težave, smo proučili več variant. Razmišljali smo o popoldanskem pouku telesne vzgoje, pa o predurah. Vedno pa smo naleteli na problem vozačev, ki ga nc smemo zanemarjati. Dogovorili smo se tako, da vsak oddelek višje stopnje odstopi eno uro telesne vzgoje v telovadnici nižji stopnji. Tako imamo eno uro v telovadnici, eno uro v naravi. Če jc slabo vreme, pa seveda v razredu. Seveda jeto izhod vsili, za ti dve leti, dokler ne bo zgrajena nova telovadnica. Kakšna pa je povezava šole z okoljem? Menim, da je povezava z družbenim okoljem pogoj za normalno delo šole. Drugo brez drugega nc moreta. To je dialektika. Na vasi je šola resnično središče vsega družbenega življenja, v mestu pa vlada že večja ••delitev delana tem področju, kjer je več specializiranih ustanov. Mi sc izredno prizadevamo za to povezavo, veliko smo dosegli na tem področju. Imamo tudi marljive zunanje sodelavce. Na tehničnem področju smo pri interesnih dejavnostih dosegli zavidljive uspehe v regiji in republiki. Dovolite, da vas vprašamo, kako pa je z uveljavljanjem vzgojne funkcije šole? Kako naj sc krepi vzgojna funkcija šole? Da, to jc stara dilema. Šola ima svoj program dela, veliko pa jc seveda odvisno od učitelja samega. Kako zna vsaditi v srca neko spoznanje, kako ga motivirati, mu dati neko osebno noto. Zato jc tudi tako pomembno, ali je nai učitelj zadovoljen, srečen in hoče biti ustvarjalen. Seveda nc vzgaja samo šola. Na prvem mestu jc družina, tu jc še okolje. Za oblikovanje in vzgojo mladega rodu jc odgovorna celotna družba. In nazadnje sc vzgaja tudi vsak sam, govorimo torej o samovzgo- J'-» .. .... .■ Želimo, da v naši deželi raste zdrav in srečen rod. V službi te maksime moramo biti vsi, v prvi vrsti pa seveda mi, poklicni pedagogi. Tovariš ravnatelj, za vaše odgovore najlepša hvala! Pogovor zapisal: J. Sevljak loto: CIO Novice iz knjižnice Knjiga še bolj dostopna Litijska knjižnica dr. Slavko Grum sc pridružuje ljubljanskim knjižnicam, ki menijo, naj bo knjiga čim bolj dostopna bralcem. To pa pomeni, da jc izposoja knjig v splošnoizobraževalnih knjižnicah brezplačna, kar je tudi v skladu z mednarodnimi standardi UNESCA. Knjižnica ima brezplačno izposojo že od leta 1973. kojc uvedla letno članarino. Članarina za leto 1987 jc naslednja: — za mlade do 15. leta: BREZPLAČNO — za mladino od 15. do 20. leta: 100 din — za odrasle nad 20. letom: 200 din. Enotna članarina velja za vse enote litijske knjižnice, tudi za potujočo knjižnico, ki tako prehaja na sistem članarine. V potujoči knjižnici so bralci doslej plačevali izposojnino za vsako posamezno knjigo. Izposojevalni rok za leposlovje jc dva tedna, za poučne knjige pa štiri tedne. Rok izposoje pa bralci lahko podaljšajo, vendar za to plačajo 10 din od knjige. Bralci, ki izposojenih knjig ne bodo vračali pravočasno, bodo plačevali zamudnino, ki pa se je bistveno povečala. Zamudnina znaša 3 din na dan, ne glede na strukturo izposojenega gradiva. V potujoči knjižnici pa znaša zamudnina 20 din za eno knjigo za vsak zamujeni teden. Nadaljujemo z bralno značko za odrasle Akcija bralna značka za odrasle, k i j o jc knjižnica uvedla v letu 1986. se bo nadaljevala tudi letos. Spetje namenjena delavcem Predilnice, želimopa, da se ji pridružijo tudi drugi občani. Iz seznama knjig, ki je bil pripravljen s pomočjo predstavnikov Predilnice Litija, bodo bralci prebrali pet knjig: eno poučno delo, dve deli slovenskih pisateljev, eno delo pisateljev drugih jugoslovanskih narodnosti in eno delo tujih avtorjev. Začetek akcije jc februarja, zaključek pa septembra, ob prazniku Predilnice Litija. Bralei-tekmovalci bodo prejeli Grumova bralna priznanja za leto 1987. Zaključna prireditev bo v Predilnici Litija; upamo, da seje bodo udeležili nekateri pisatelji, katerih dela so uvrščena v seznam knjig za bralno značko. Vabimo vas, da se prijetnemu branju priključite tudi vi! Seznam knjig za bralno značko za odrasle v letu 1987 Poučne knjige Bibič, P.: Igralec Vidic, F.: Sedem krst za Ronkarjevo družino ali Krik v Dragi I.indemann. H.: Sprostitev v stiski ali Premagani stres Trstenjak, A.: Cc bi živel še enkrat Šcruga, Z.: Potovanja k ljudem Ingolič, A.: Mojc pisateljevanje ali Nemir mladostnika Knjiga slovenskih pisateljev Spur, K.: Vrtec v Jeruzalemu Levstik, I.: Popotovanje od Litije do Čateža Stražišar. M.: Ciganka Vipotnik, .1.: Doktor ali Oseminštirideseto Torkar, L: Umiranje na obroke Zorman, L: Draga moja Iza Bevk. F.: Kaplan Martin Čedermae Fritz-Kunc, M,: Janov krik Potrč. L: Na kmetih Prežihov Vorane: Doberdob Škrinjar, P.: Sence nad Raspokom Rozman, S.: Tudi sneg je lahko ljubezen Kuntner, T,: Moja hiša Knjige pisateljev drugih jugoslovanskih narodnosti Andrič, L: Gospodična Oljača, M.: Kozara Kikie, H.: Neznana Bosna Cvetic, Nikola: Čemerna Vučo, V.: Kako sem nehal sesati prst Kapor, M.: Eoliranti Drašković, V.: Sodnik Knjige tujih pisateljev I.ermontov, M.: Junak našega časa London, J.: Dolina meseca Blixen, K.: Spomin na Afriko Segal, E.: Moški, ženska, otrok Singer, 1. H.: Rodovina muškat Balzac, II. de: Zgubljene iluzije Bromlield, I,.: Prišlo je deževje VVest, M.: Protcus Praven, D.: Obiralci bombaža J. K. Decembrska Enajsta šola v Litiji Združili so zabavo s poučnostjo Za decembrsko Enajsto šolo v organizaciji Centri) interesnih dejavnosti in pod pokroviteljstvom Dnevnika iz Ljubljane zanesljivo lahko zapišemo, daje bila po pestrosti in obsegu programa največja lanska kulturno poučna prireditev v občini. Enajsta šola seje zadnjo decembrsko soboto začela že v jutranjih urah, ko so v šale zaviti fantje in dekleta začeli prihajati na Stavbe, da bi pripravili vse potrebno za celodnevno prireditev. Enajsta šola seje /.ačela v dopoldanskih urah, ko so / vrečami papirja začeli prihajati prvi otroci. Vstopnina za otroški program je bila zgolj dva kilograma starega papirja, ki so ga podarili litijski osnovni šoli s prilagojenim programom. V šesturnem programu so si otroci lahko ogledali risanke, kijih je poleg kasnejšega videoprograma pripravil Matjaž Urbane, večina otrok, z mnogimi so prišli starši, pa je bila v dvorani, kjer so risali in oblikovali glino ter prisluhnili pravljici, ki jo je prebrala Joži Konjar iz litijske knjižnice. V vsakem kotičku je bilo kaj zanimivega. V avli jc bila ob računalnikih vedno gneča, že zlasti tam, kjersoscig-rali otroci. V dvorani je celo popoldne potekal otroški živ-žav z igricami, nastopom Bojana Kakovca in plesnih skupin, kijihjc vodila in v eni zaplesala tudi Ncli Voz.clj. Še posebej zanimivi sta bili predstava lutkovne skupine Ll-I.U, ki jo vodi Berta .luvan, in dramska igrica Pika med svojimi skupine OŠ Litija ob mentorstvu Berte Iršclič. Ob sle- dnji je otroke obiskal in obdaril tudi dedek Mraz. Poleg stojnice s sladkorno peno, lizikami in drugimi dobrotami jc bila postavljena stojnica mirovnikov, kjer so prodajali mirovne biltene in priponke »Dajmo otrokom možnost«. Pripravili so dve razstavi o miru in ekologiji. Prvo je pripravila skupina učencev litijske osnovne šole. drugo pa učenci osnovnih šol in iz n jih jc bilo nesporno razbrati, daje okolje vedno bolj onesnaženo. Poseben prostor sta imeli Predilnica Litija in HJV — TOZD USNJARNA Šmartno, ki sta s svojimi izdelki in pogovorom predstavili svoje proizvodne programe. Na zaključnem delu. večernem festivalu glasbe, se je predstavilo deset glasbenih skupin in posameznikov: Pepelka, Odiseja 2000. Blanche in Don Mentoni BluesBandiz Ljubljane,Slovc-nijatniplo iz Grosupljega, Apokalipsa iz Jcvnicc, Admiral in Sigma iz Trbovelj ter Bojan Rakovec iz Kranja in Jože Medved z Dol pri Litiji. RUDI BREGAR R-rez obilice dobre volje in prizadevnosti mladih Enajststošolcev prireditve sploh ne bi bilo. Sploh pa brez denarnih sredstev in praktičnih nagrad pokroviteljev: IUV-TOZD I snjarna Šmartno, Predilnica Litija, Iskra Delta in Lesnina, TOZD Prodajna mreža iz Ljubljane, OK ZKS Litija, OS ZSS Litija, OK ZSMS Litija, Zveza ORG ANIZACI.J za tehnično kulturo Slovenije, Zveza kulturnih organizacij Litija, OŠ Dušan K veder Tomaž Litija, Zavod za izobraževanje in kulturo Litija ter seveda generalni pokrovitelj DNEVNIK iz Ljubljane. i Po lutkovni predstavi skupine LI-LV in igrici skupine OS Litija je vse otroke obiskal in seveda tudi obdaril dedek Mraz. Andreja Golob je v avli dvorane skrbela za številne igrače, ki jih je posebej za Enajsto šolo prispevala 11IV- TOZD Vsnjarna Šmartno. Pripravili so lep srečolov in te kmalu je igrač zmanjkalo, toliko je bilo zanimanja med otroki. (Vse/otografije: Hudi Hregar) Še posebej je bilo zanimivo ob računalnikih, kijih je za Enajsto šolo predstavila Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Gneča je bila predvsem tam, kjer je bilo moč spoznati najrazličnejše igrice. Najmlajši so bili najbolj navdušeni nad risanjem in oblikovanjem gline, vmes pa jim jc Joti Konjar iz litijske knjiinice prebrala še pravljico. Otroci so se tudi igrali v dvorani in Safet Smajicje poskrbel, da jim ni bilo dolgčas. Po sliki sodeč je bilo zanimivo in kar prekmalu se je iztekel čas. mm m IZ KRAJEVNIH SKUPN KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO Pridobitev šmarskih gasilcev Tik prednovimletomsošmarskiga-silci dobili novo delovno vozilo TAM 80, v njem je prostor za gasilsko desetino in njeno najnujnejšo opremo. Sredstva sta prispevali Občinska gasilska zveza Litija in HJ V TOZD Usnjar-na Šmartno. Sprejemu vozila sta poleg gasilcev prisostvovala tudi predsednik sveta Krajevne skupnosti Šmartno Friderik Dacar in referent za požarno varnost SLO in družbeno zaščito šmarske Usnjarne Marjan Kahne. Sedanji avto, ki so ga Šmarčani uporabljali kar 22 let, in je še v voznem stanju, bodo odstopili Občinski gasilski zvezi, ki ga bo, po svoji presoji, dodelila enemu izmed okoliških gasilskih društev. Novo vodstvo KS Sredi decembra seje sešla na svoji 1. seji skupščina Krajevne skupnosti Šmartno v novi sestavi. Prisotni delegati so po krajši razpravi najprej sprejeli spremembe statuta, nato pa potrdili poročilo o delu skupščine in sveta KS v minulem mandatnem obdobju. Odločili so se še za sklep, ki ga bodo posredovali Skupščini občine Litija, da bi morali vŠmartncm čimprej zaposliti poklicnega tajnika KS in da matični urad v kraju ostane. Skupščina je izvolila tudi nove organe krajevne samouprave. V naslednjem mandatnem obdobju jo bo vodil Stane Černc, njegov namestnik bo Tone Sinigoj, 13-članskemu svetu pa bo še nadalje predsedoval Friderik Dacar, predsednik potrošniškega sveta bo Milan Kragelj, poravnalnega pa Boris Žužek, medtem ko bodo sestavo pogrebnega odbora pripravili do naslednje seje. Pester spored Zadnji šolski dan v minulem letu šmarski osnovnošolci niso imeli pouka, kulturni dan so namenili novoletnemu praznovanju. Višja stopnja sije ogledala v litijskem kinu glasbeni film Amadeus, nižja pa doma lutkovno igrico Zajčkova hišica, nato pa so organizirali v učilnicah in avli novoletno praznovanje. Otroški pevski zbor pa je obiskal delavce Lesne industrije Litija in jim s priložnostnim programom zaželel srečno novo leto. Boris Žužek Šmarski gasilci s svojim novim vozilom. KRAJEVNA SKUPNOSTJABLANISKA DOLINA V krajevni skupnosti Jablaniška dolina so bile v preteklem letu zaključene pomembne naloge, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa jih je bilo nekaj prenesenih v letošnjo leto. Prva večja naloga je bila odvodnjavanje in posipavanje krajevnih poti v vsej krajevni skupnosti. Zaradi neurejenega odvodnjavanja so te še vedno v slabem stanju, zlasti na Bregu, Tene-tišah in na cesti Ccrovica — Bukovica. V juniju smo krajani dobili težko pričakovane telefonske priključke. Tako imamo v KS 59 telefonskih priključkov, žal pa se ob pričetku akcije nismo uspeli dogovoriti s PTT glede rezširitve omrežja, tako da imamo s telefonskimi priključki pokrito le dolino in del vasi Gradišče, medtem ko so najbolj oddaljene hribovske vasi Bukovica, Jaolaniške Laze, Jablaniški Potok in del Gradišča brez, telefonske povezave. Problem bomo delno rešili s pridobitvijo prostih telefonskih kapacitet iz KKO Polšnik, za kar se urejuje potrebna dokumentacija, gradnja pa se bo po zagotovilu Podjetja za PTT promet Ljubljana pričela spomladi tega leta. V juniju je bilo vse pripravljeno za asfaltiranje vasi Zgornja Jablanica. Ker so krajani Zgornje Jablanicc vložili veliko prostovoljnega dela — v celoti pripravili spodnji ustroj ceste, uredili odvodnjavanje, popravili most in zagotovili finančna sredstva, je bila asfaltirana že v juliju. Avgusta so bila opravljena večja vzdrževalna dela na lokalni cesti Gradiške Laze — Mamolj. Urejeno je bilo odvodnjavanje, nasip, ponekod pa tudi širitev cestišča, tako da je cesta sedaj usposobljena tudi za vzpostavitev delavske proge na tej relaciji. Sevedapajc vse odvisno od pripravljenosti delovnih organizacij za financiranjeomenje-nc proge. V najbolj oddaljeni vasi Bukovica, ki leži na nadmorski višini skoraj 800 m, je bil v preteklih letih velik problem s pitno vodo. S pomočjo OVS Ljubljanica — Sava je bila v decembru končana gradnja zajetja in rezervoarja. Krajani so vsa zemeljska in gradbena dela ob strokovnem nadzoru opravili prostovoljno, poleg tega pa so poskrbeli tudi 40 let Doma Tišje Dom Tišje Šmartno pri Litiji je 19. novembra 1986 praznoval 40. obletnico ustanovitve. V 40 letih življenja Doma Tišje smo bili priča skromnim povojnim začetkom, samodejnemu, dokaj neusmerjenemu razvoju, pa prvim volonterskim začetkom geriatrije in nato uvajanju mnogih spoznanj gerontologijc v usmerjeno vsakdanje delo. Za vsa obdobja v življenju doma pajc bilo značilno, daje pod streho starega gradu in kasneje za vsemi svetlimi okni novih prizidkov bil doma humanizem. Ta humanizem je bil v srcih delavcev, v značaju vsakega posameznika. Naše dosedanje izkušnje, ko smo v našem domu vedno imeli heterogeno populacijo, nam potrjujejo, daje v domu možno sožitje starostnikov ne glede na njihovo zdravstveno stanje. Seveda pa jc sožitje možno, kadar gre za normalna razmerja med posameznimi boleznimi, ki so posledica razvoja bolezni in starosti. Nevzdržno pa bi bilo usmerjanje ljudi z istimi diagnozami v en dom ali celo preseljevanje ljudi iz doma v specializirane domove, kar se sliši v zadnjem času. Etika nas, ki delamo v domovih, in tudi položaj svojcev naših članov domske skupnosti nam narekujeta organizirati delo v domu tako, da bomo starostniku lahko nudili topel in varen dom v vseh obdobjih življenja. Ob teh prizadevanjih pa naletimo na težave, kose mlada dekleta poredko odločajo za delo pri negi. Čeprav imajo po enem letu pripravništva — delovnih izkušenj, možnost pridobiti interno kvalifikacijo (IV. stopnjo izobrazbe) po programu izobraževanja ob delu. V vsem tem času pa prejemajo osebne prejemke lahko tudi več kot 125.000.— din mesečno. Predvidevamo, da bo zanimanje za poklic bolniške negovalke bolj zanimiv zdaj, ko seje vrednotenje tega dela bistveno spremenilo. Organizacija življenja v domu, strokovne metode dela, strokovno usposobljen kader, zastopanost vseh potrebnih medicinskih strok, delovne izkušnje in materialna opremljenost dajejo Domu Tis je jasno perspektivo. Člani domske skupnosti in člani delovnega kolektiva smo izrazili našo hvaležnost vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k razvoju doma,s podelitvijo zahval. Zahvale so dobili tudi tisti delavci in upokojenci, ki so delali v domu več kot 10 let. G. G. za opaž. Krajevna skupnost je finančno pomagala tudi preostalim trem gospodinjstvom, da si uredijo vodo-oskrbo, ker jih zaradi oddaljenosti ni bilo možno priključiti na novi vodovod. Zaradi intenzivne stanovanjske gradnje — zlasti v zadnjih letih, so bile zmogljivosti vodovodnega omrežja v Spodnji Jablanici občutno premajhne. V ta namen je KS pridobila finančna sredstva od OVS, nabavila vodovodne cevi, dela pa se bodo pričela takoj, ko bodo to dovoljevale vremenske razmere. Izkop bodo vaščani opravili sami, poleg tega pa bodo novograditelji prispevali tudi sorazmeren delež finančnih sredstev za nabavo manjkajočega vodovodnega materiala. Najbolj so bili krajani zadovoljni, ko so v začetku decembra »dočakali« asfalt na lokalni cesti Breg—Zgornja Jablanica in odseku Gradiške Laze — Zgornja Jablanica, kar jc velika pridobitev tudi za širši občinski prostor. Pogoj, da smo se lahko pričeli dogovarjati s predstavniki SIS za ceste in izvajalci, jc bila finančna soudeležba in prispevek v materialu-gramozu. Krajani so nas v naših prizadevanjih podprli in svojo pripravljenost dokazali z. uspešno izglasovanim krajevnim samoprispevkom v mesecu februarju, s tem pa dali osnovo za nadaljnje aktivnosti in sam pričetek del. Obenem z asfaltiranjem ceste je bilo urejeno tudi odvodnjavanje in delna melioracija kmetijskih zemljišč v Spodnji Jablanici, za kar imamo že potrebne betonske cevi. Kmetom se bodo izboljšale kmetijske površine, pa tudi prahu ne bo več, kar je zlasti pestilo vaščanc Spodnje Jablanicc. Krajevna skupnost je istočasno z akcijo vodila tudi aktivnosti za asfaltiranje dovoznih poti in dvorišč vašča-nom, ki so bili pripravljeni zagotoviti potrebna finančna sredstva. Tudi v letošnjem letu nas čaka veliko dela, saj imamo v programu: gradnjo kanalizacije Breg — Tenitišc, obnovo električnega omrežja v vas Jablaniškc Laze in krajevne poti Cerovica — Bukovica, izgradnjo dodatnega zajetja in ureditev vodovoda Breg, pridobitev dokumentacije za pričetek gradnje vodovoda Gradiške Laze in obnovo vodovodnega omrežja in rezervoarja v Jablaniških Lazih. V teku so dogovori z RTV za izboljšanje sprejema TV programov, ureditev hudournikov Potok v Tcnitišah in Jablaniški potok. Program, ki smo si ga zastavili v letošnjem letu bo zahteval veliko trdega dela vseh krajanov, zato pričakujemo, da se nam boste pridni žili tudi tisti, ki ste sedaj stali bolj ob strani. J. K. OSTI OBČINE LITIJA Proslavili smo dan oboroženih sil DECEMBER — mesec rojstva naših oboroženih sil, praznik naše armade. Spomin na majhno mestece Rudo, na mrzli 22. december 1941 sredi okupirane Jugoslavije, kjer so izmučeni in prezebli borci naše Prve proletarske brigade svečano prisegli osvoboditi okupirano domovino, pregnati sovražnika, boriti se za boljši jutri. Za svobodno in novo domovino, v kateri naj gre delavcu čast in oblast, so sebori-li naši stari starši, naši starši, našanova vojska s pomočjo številnih ljudskih množic in s tovarišem TITOM načelu v težkih in nemogočih pogojih, a vendar so uspeli in zmagali. Danes pa so naša armada, vse naše oborožene sile tisti, ki čuvajo pridobitve preteklosti, ki trdno in odločno stojijo na braniku svobode. Tako kot takrat v hudih in težkih dneh bojev in nasilja je tudi danes v miru in svobodi naša vojska tesno povezana z ljudstvom, kajti letakozdruženibomolahko še naprej močni za obrambo pred kakršnim koli sovražnikom. Številne skupne aktivnosti pri delu, vajah, tekmovanjih in raznih prireditvah potrjujejo, da sta armada in ljudstvo eno in isto, da to ni le geslo, ampak naša resničnost Decembra lani smo tudi v naši občini s številnimi prireditvami proslavili dan oboroženih sil in naš občinski praznik. Najpomembnejša med njimi so bila vsekakor športna tekmovanja, ki imajo velik pomen tudi zaradi krepitve bojne sposobnosti. Eno izmed takih tekmovanj je bilo VIII. tekmovanje radiotelegrafistov, na katerem je prvo mesto in prehodni pokal osvojila ekipa Občinskega štaba za TO Litija, drugo mesto ekipa Občinskega centra zvez Litija in tretje Radioklub Litija. Ekipa OŠTO Litijaje KRAJEVNA SKUPNOST HOTIČ Program že uresničujemo Krajani KS Hotič že uresničujejo program, ki so ga sprejeli na referendumu. Tako potekajo priprave za razširitev pokopališča in izgradnjo mrliške vežice. Nabavlja se že tudi gradbeni material. S to investicijo bo krajevna skupnost pridobila večje pokopališče, vežico ter nekaj parkirnih prostorov. V planih drugo mesto zavzema cesta. Kresniška apnenica je darovala nekaj nad 300 m3 gramoza. Dela že potekajo. Ob tem je treba pohvaliti gradbeni odbor, ki je pri svojem delu zelo uspešen. Ne smemo pa pozabiti tudi prizadevnega dela krajanov. Pričakujemo, da bodo krajani tudi vnaprej sodelovali pri akcijah, kijih bo organiziral gradbeni odbor. P.P. že tretjič zapored dosegla prvo mesto in s tem dobila pokal v trajno last. Med posamezniki sta bila najboljša Anton Godec (ekipa (OŠTO) in Tomaž Zaman (ekipa OCZ), ki sta si delila prvo mesto, tretji pa je bil Janez Ribič(ckipa OŠTO). IX. strelsko tekmovanje s serijsko zračno puško je potekalo 6. in 7. decembra 1986 na strelišču v Šmart-nem. Tekmovanje je potekalo ekipno in posamezno v treh kategorijah, in sicer: pionirji-pionirke, mladinci-mla-dinke in člani-članice. V ekipnem tekmovanju je sodelovalo 9 članskih ekip, 2 mladinski in 6 pionirskih, tekmovanja posameznikov pa se je udeležilo 50 strelcev oz. strelk. Tekmovanje je potekalo po pravilniku Strelske zveze Jugoslavije, vodila pa ga je tehnična ekipa Strelske družine Šmartno. Med članskimi ekipami je prvo mesto osvojila ekipa Strelske družine Šmartno-Litija I, drugo ekipa Strelske družine Šmartno-Litija II in tretje ekipa Športnega društva Presad Gabrovka. Najboljši med člani posamezno je bil Rajko Groznik, drugo mesto je osvojil Janez Nograšek, tretje pa Franc Intihar — vsi iz ekipe Strelske družine Šmartno-Litija I. Med mladinskimi ekipami so bili najboljši mladinci iz ekipe Krajevne skupnosti Šmartno, mladinke iz 00 ZSMS Presad Gabrovka pa takoj za njimi z majhno razliko v številu krogov. Med mladinci posamezno je bil najboljši Marjan Janežič iz KS Šmartno, drugo mesto je osvojil Jure Fašing, prav tako iz KS Šmartno, tretja pa je bila Magda Kotar iz. OO ZSMS Presad Gabrovka. Najboljši v ekipnem tekmovanju pionirjev-pionirk so bili pionirji iz prve ekipe Osnovne šole Šmartno, drugo mesto so osvojili pionirji druge ekipe Osnovne šole Šmartno, tretje pa so bile pionirke prve ekipe šmarske šole. Med pionirji posamezno je bil najboljši Marko Vukšinič iz OŠ Šmartno, drugo in tretje mesto pa sta si delila Jani Hauptman in Roman Koci, prav tako oba iz OŠ Šmartno. XIV. tradicionalni orientacijski pohod po poteh 2. štajerskega bataljona na Tišje je bil izveden 20. decembra 1986. Tekmovanje sta tako kot vsako leto organizirala in vodila OŠTO Litija in OK ZRVS Litija. Pravico do nastopanja imajo obvezniki in starešinešta-bov iz enot TO, rezervne vojaške starešine KO ZRVS, mladinci OO ZSMS ter ekipe lovskih družin Zveze lovskih družin Zasavja tcrekipePostajemilice. Start ekip je bil pred spomenikom NOB v Litiji, med pohodom pa so morale ekipe čim bolj uspešno opraviti že določene naloge na delovnih točkah, kot so: metanje ročne bombe, topogra- fija, streljanje z malokalibrsko puško. Ekipa mora skozicilj kot celota, sicerje diskvalificirana. Udeležba na tem tradicionalnem pohodu ni bila najboljša, zato se bo potrebno v naslednjem letu potruditi za širšo akcijo obveščanja in pridobitev čim večjega števila tekmovalnih ekip. Najboljša ekipa na tem tekmovanju je bila ekipa Postaje milice Litija, ki je že tretje leto zapored osvojila prvo mesto in z njim tudi prehodni pokal tekmovanja. Druga najboljša je bila ekipa OŠTO Litija I, tretja pa ekipa OŠTO Litija II. Med mladinskimi ekipami je bila prva ekipa OO ZSMS Šmartno, ki je prvič osvojila prehodni pokal tekmovanja v svoji kategoriji, druga je bila ekipa OO ZSMS Velika Štanga II., tretja pa ekipa OO ZSMS Velika Štanga I. Vsi pokali in priznanja za dosežene uspehe na tekmovanjih v počastitev dneva JLA so bili podeljeni na osrednji prireditvi v počastitev dneva oboroženih sil, ki so jo tokrat pripravili v Krajevni skupnosti Kresnice. S to uspešno prireditvijo, ki je bila 21. decembra, so bile zaključene prireditve v počastitev dneva oboroženih sil, vse pa so pokazale pripadnost in zvestobo naši armadi. Marina Krnel ZKO občine Litija in odbor za plesno dejavnost prirejata II. občinsko prvenstvo v družabnih in popularnih plesih, ki bo v Litiji, 27. marca 1987 Tekmovalne propozicije: Pravico nastopa oz. sodelovanja imajo vsi občani naše občine. Tekmovanje v družabnih plesih bo potekalo v naslednjih starostnih kategorijah: 1. Prvenstvo za pionirje oz. učence OŠ (letnik 1972 in mlajši) 2. Prvenstvo za mladince (letnik 1967 in mlajši) 3. Prvenstvo za člane (letnik 1966 in starejši) Za vse starostne kategorije bo plesni program obsegal naslednje plese: angleški in dunajski valček, foxtrot, cha-cha, jivein disco hustle. Hkrati s tekmovanjem v družabnih plesih prirejamo tudi občinsko prvenstvo v: — disco plesu in — ročk and rollu Pri teh dveh zvrsteh ni starostnih omejitev, zaželen pa je nastop v parih. Tekmovalci si lahko sami izberejo glas bo ,-posnetke, ki ne smejo biti krajši od 2 minut, pa naj prinesejo s seboj na kvalitetno posnetih kasetah. Zaradi lažje izvedbe in organizacije prvenstva prosimo vse interesente, da se prijavijo vnaprej (s priloženo prijavnico!) na naslov: — ZKO Litija, Parmova 4, Litija ali — OK ZSMS Litija, Ponoviška 6, Litija. Rok prijav: 18. marec 1987 Opozarjamo, da bomo upoštevali samo prijave z izpolnjeno prijavnico, sicer ne boste mogli nastopili. 2 Prijavnica Drugo občinsko prvenstvo v družabnih in popularnih plesih 27. marec 1987 Ime in priimek: ............................................................................. Točen naslov: .............................................................................. Datum rojstva: ............................................................................. Nastopal-a bom (navedite zvrst in kategorijo) v .................................................. Odkrili spominsko ploščo Miri Pregljevi Ob dvajsetletnici smrti akademske slikarke Mire Prcgljeveji je Zveza kulturnih organizacij Litija postavila na Farbarjevcm gradu, kjer je umetnica živela in ustvarjala, spominsko ploščo. Odkril jo je predsednik skupščine Kulturne skupnosti Litija Lojze Vidic, z glasbenimi točkami pa je sodeloval moški pevski zbor s Polšni-ka pod vodstvom Ivana Fojkarja. Nato so vsi nastopajoči in obiskovalci omenjene slovesnosti odšli v avlo občinske skupščine, kjer so odprli še razstavo slikarkinih del, ki jo je omogočil njen nečak Mitja. 0 u met niči je spregovoril akademski sli k ar Jože Meglic; med drugim je poudaril, da z današnjo razstavo vsaj delno popravljamo krivico naši rojakinji, saj smo premalo cenili njeno delo v času, koje še bivala med nami. Predsednik Kulturne skupnosti Litija Alojz Vidic odkriva spominsko ploščo slikarki Miri Pregelj. Na otvoritvi razstave del Mire Pregelj je govoril akademski slikar Joie Meglic. (Loto: M. Š.) Obiskali so Plečnikovo razstavo Šmarski sedmošolci in osmošolcisovdrugi polovici decembra obiskali razstavo slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ogledali pa so si tudi nekaj njegovih del v ožjem središču mesta. Lc-ta so označena s posebno zastavo, na kateri piše Plečnikovo delo. Taka zastava visi pri litijskem spomeniku NOB, kije eno izmed zadnjih umetnikovih del. B. Ž. Nova lutkovna skupina Ko so šmarski mladinci v lanskem oktobru zvedeli, da so poleg šole zadolženi za pripravo novoletnega praznovanja, so se na izvedbo te naloge dobro pripravili. Odločili so se za lutkovno skupino, ki naj bi naštudirala igrico Zajčkova hišica. Treba je bilo hitro začeti z vajami, saj jih je priganjal čas. Imeli so srečo, da jim ni bilo treba izdelovati lutk in scene, šolski lutkarji pa so jim dali na voljo oder. Tako je pet šmarskih mladincev, sicer ljubljanskih srednješolcev — Slavi Govekar, Anu-ška Ulčar, Vida Okoren, Borut Dacar in Matjaž Koprivnikar — redno vadilo, najprej na krajevnem uradu, nato v osnovni šoli. Predstava je vzbudila veliko zanimanja, saj sojo v drugi polovici decembra zaigrali kar desetkrat; štirikrat za otroke delavcev v delovnih organizacijah, trikrat za šmarske predšolske otroke in šolarje , gostovali pa so v litijskem vrtcu na Graški Dob- ravi, na Polšniku in v Domu Tišje v Črnem potoku. Mladi lutkarji pravijo, da so bili z izvedbo igrice, poleggledalcev, tudi sami zadovoljni, saj so si z njo nabrali veliko izkušenj, hkrati pa je vzbudilatudi precej delovne vneme v njihovi mladinski organizaciji. Z njo pa so si pridobili tudi finančna sredstva, ki jih bodo porabili za opremo v mladinskem klubu. Njihovo prizadevnost in dosežene uspehe moramo pohvaliti, saj pomeni to za šmarsko mladino pravo »prebujenje« tudi na kulturnem področju, in to v zelo kratkem času. Prepričan sem, da ta predstava ni bila zadnja in da bodo z lutkovno dejavnostjo še nadaljevali. Priporočam jim naj se čimprej odločijo za naslednjo predstavo, saj bo spomladi v Litiji žc 3. občinsko srečanje lutkarjev. Želim,dabi nanjem sodelovali tudi šmarski mladinci,.seveda z novo predstavo. Boris Žužek Tretja abonmajska predstava Tretja gledališka predstava, 12. decembra, je bila drama Kralj na Betajnovi velikega slovenskega pisatelja in dramatika, kritika malomeščanske družbe in morale ter glasnika socialističnih družbenih odnosov, sijajnega stilista in umetnika slovenske besede, Ivana Cankarja. Drama Kralj na Betajnovi je nastala leta 1902 inje socialnega značaja. Cankar je v njej prikazal tipične gospodarske in politične razmere na Slovenskem okrog leta 1900. Dogajanje je postavil v vrhniško okolje. Krajevno ime Betajnovi je znano v okolici Vrhnike; pisatelj ga uporablja tudi še v drugih delih, npr. Hlapec Jernej in njegova pravica, baje pa je tudi lik Kantorja povzet po resnični osebi tiranskega posestnika z vrhniškega področja. Drama nam prikaže proces prodiranja kapitalizma na vas, gospodarsko življenje na vasi so bolj in bolj obvladovali posamezni kmečki bogataši. Jožef Kantor, vaški mogotec, odira in izkorišča, če gre za premoženje, senc ustraši niti zločina. Koje že polovica Beta jnove odvisna od njega, se mu zahoče še politične moči. Tu naleti na oviro — sin propadlega kmeta, študent Maks Krneč, poskuša razkrinkati njegovo početjem delavcem odpira oči. Toda Kantor je močnejši, na njegovi strani sta tudi država in cerkev. Kantor Maksa ubije, vendar pa je Maksova beseda že toliko osvestila delavec, da Kantorjcva zmaga ne more biti dolgotrajna. /. dramo se nam je predstavilo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane, ki je kljub svojemu amaterizmu že dolga leta pomemben dejavnik v slovenskem kulturnem prostoru. Za gledališčnikcz Gornjega trga je to že 353. premiera, sezona 19X6/87 pa kar 66. po vrsti (vštet jc tudi kulturni molk med okupacijo). Kralja na Betajnovi so postavili na oder že kmalu po nastanku, v sezon i 1922/23. V predstavi je bil opazen razhod med klasično dramaturgijo Tarasa Kcrma-unerja in sodobnim režijskim prijemom GeorgijaTozona, omogočal pa je pregled na dramo z dveh zornih kotov. Moderni Maks (Milan Marinič) s svojo naprednostjo in tragiko ni pretresel, odlično pa je izstopal v svoji drugačnosti in domala presenetil s svojim optimizmom. Francka, Kantorjcva hči (Mojca Sesek), Maksu na žalost stoji nasproti s svojo vzvišeno nadzemsko tragiko, ki sčasoma postane dolgočasna. Pohvaliti velja vlogo župnika, ki je jasno oblikovana (Marjan Kuret), igralec pa s čistim in močnim glasom parodira madež in nemoč svojega stanu (slednje le v primerjavi s Kantorjem). Kantor-jevo ženo Hano kot lik tipične zatirane kmečke ženske, a preproste in plemenite matere, je zelo dobro oblikovala Sonja Pavčič. Jožef Kantor, najpomembnejša oseba, je v naši predstavi povprečen moški srednjih let. Sodeč po obrazih v dvorani, ko seje Kantor prvič pojavil, ki nikakor niso rnogh skriti začudenja, malone razočaranja nad njegovo figuro, se nam je Jožef Kantor zasidral v zavesti kot visok, postaven mož z močnim glasom in odločnimi koraki, ki zbujajo strah in spoštovanje. Kantor bi po našem mnenju vsetelastnosti moral imeti, pa naj gre za posestnika ali direktorja modernega podjetja (zadnji prizor). S svojimi fiziološkimi zmožnostmi pa je igralec Vlado Zupančič popolnoma zadovoljil. Ivan Cankar ima v slovenski dramatiki in splošno v pisatcljstvu neko posebno mesto: zahtevna izobražena publika, literarni kritiki in ostali strokovnjaki ga vedno znova enoglasno postavljajo v vrh, nekateri domala kujejo v zvezde, poprečnemu bralcu oz. gledalcu pa na žalost ostaja precej tuj. Vzrokov za to jc veliko: jezik, kije sicer ljudski, je poln podob in metafor, etična in psihološka vprašanja, humornih vložkov, ki jih imamo ljudje tako radi, ni, neustrezna razlaga del v šoli, branje Cankarjevih del, koje za to še mnogo prezgodaj, in kot obveznost (domače branje). Kot vsak vzrok imajo tudi le-ti svoje posledice: v dvorani na Stavbah je precej sedežev samevalo, gledalci od predstave niso veliko pričakovali, par deset jih je dvorano med odmori tudi zapustilo (precejšen del krivde nosi zaspana dinamika predstave in dolgi odmori). Predstavo zato lahkov celoti dobro ocenimo s precej rezerve. Poglavitni problemi kot primerna tema za razmislek: — Zakoni ščitijo bogataše, ker so le-ti opora države. — Družina kot pomembna celica družbe, temelj srečnega življenja, če vladajo v njej demokratični odnosi. — Elementi izMarxovctcorijcona-slanku kapitala: »Kapital se rodi krvav od glave do nog, iz. vseh lojnic pase mu cedita kri in umazanija.« — Elementi Nietzschcjevc teorije o nadčloveku (Kantor). Irena Prašnikar Freske so zaščitene Preske akademske slikarke Mire Pregljeve v larharjcvem gradu v Litiji so od decembra lani naprej zaščitene z lesenimi oblogami. Tako ne bodo še naprej izpostavljene vremenskim vplivom in nespametnim posameznikom, ki so jih doslej tudi namerno uničevali. O freskah jc bilo izdelano tudi izvedensko mnenje profesorja Janeza Mcsesncla, litijska kulturna skupnost pa se dogovarja s strokovnjaki — restavratorji za celotno obnovitev fresk in njihovo trajno zaščito. Pri urejanju zaščite fresk in drugih opravilih sta sodelovala tudi Samoupravna stanovanjska skupnost in Lesna industrija. V zvezi z nadaljnjo usodo Earbarjcvcga gradu pase načrtuje, da bi grad postopoma in v celoti namenili v kulturne namene. Izvršni svet SO Litija je v ta namen imenoval poseben odbor, ki bo izdelal predlog namembnosti gradu, nato pa se bodo pričeli postopki za realizacijo namembnosti. Ta vsekakor najuglednejša kulturna hiša v Litiji zasluži — in skrajni čas je že zato—da sejo uredi za kulturno dejavnost. T. B. Najmlajši Rondojčki so navdušili z ročk and rollom, sicer pa plesna skupina Rondo praznuje letos svojo 5-letnico delovanja. Mladina pleše - Vače, 20. 12. 1986 V počastitev občinskega praznika smo tudi plesalci prispevali svoj delež in ob koncu lanskega leta na Vačah pripravili zelo uspešno, po vrsti že tretje, srečanje plesnih skupin občine Litija. Predstavili so se mladi plesalci iz OŠ Litija, Dole in Šmartno, člani plesnih skupin KUD Jevnica in KUD Vače ter plesalci in tamburaši folklorne skupi ne Javorje. Številni gledalci, ki so dodobra napolnili vaško dvorano, so bili s prikazanim programom zelo zadovoljni in so mladim plesalcem večkrat od srca zaploskali. Vse nastopajoče plesne skupine so v primerjavi z lanskoletno prireditvijo pokazale veliko več izvirnosti, novih plesnih oblik, koreografij in t udi znanja. Vendar pa se še naprej srečujejo s perečimi finančnimi problemi, povezanimi z opremo plesalcev, kostumi, nabavo plošč, kaset in ustreznim ozvočenjem, izpopolnjevanjem in šolanjem svojih kadrov itd. Edino problem vadbenih prostorov jc še kolikor toliko zadovoljivo rešen, saj so mentorji večinoma pedagogi oz. učitelji in plesne skupine, ki jih tudi v večji meri sestavljajo šoloobvezni otroci, vadijo in delujejo v okviru posameznih osnovnih šol. Poda, ko učenci zapustijo osemletko in se vpišejo v različne srednješolske programe v Ljubljano ali Trbovlje, praviloma tudi izgubijo stik z osnovno šolo in bivšimi plesalci. In namesto da bi plesne skupine nadaljevale in izpopolnjevale svoj repertoar in kvaliteto, so nehote zopet postavljene pred dejstvo: začeti od začetka, z novimi plesalci, ki pa bodo čez nekaj let zopet odšli drugam?! V okviru ZKO Litija že nekaj let uspešno deluje Odbor za plesno dejavnost, ki usmerja in korigira delo plesnih skupin, glede navedenih problemov pa smatra, da imajo plesne skupine večjo razvojno perspektivo in širše možnosti delovanja v okviru krajevnih kulturno-umetniških društev.seveda pa morajo biti le-tavkraju ustrezno aktivna in primerno organizirana. Vzoren primer za to jc KUD Jevnica. kjer v okviru plesne skupine Rondo delujejo kar tri starostno različne sekcije: od najmlajših predšolskih otrok, prek osnovnošolcev, pa do dijak in j. ki obiskujejo že srednje šole. Na koncu vsem obiskovalcem, nastopajočim skupinam in posameznikom, ki so s svojim nesebičnim trudom prispevali k uspeli plesni prireditvi na Vačah, uspešno športno-plesno leto in še enkrat prisrčna hvala. Tekst: Igor Parkelj Foto: Jože Gorenc Edina folklorna skupina iz naše občine—F. S. Javorje se je predstavila z belokranjskimi ljudskimi plesi. ŠE POMNITE, TOVARIŠI? Piše: Jože Štok-Korotan Zamorjeno fantovstvo ★ * ★ ! ★ * ★ * * ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ * ★ * * * ★ * * ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ * ★ * ★ ★ ★ ★ * ★ * ★ ★ ★ * * ★ * ★ ★ ★ ★ * ★ * ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * * * ★ ★ ★ ★ ★ * ★ * * ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ * (Nadaljevanje in konec) Tako kot je bil legendarni koman-dat Simon izjemno hraber in izkušen partizanski poveljnik, so bili tudi borci njegove zaščitne enote pogumni, iznajdljivi in požrtvovalni ter vzor vsem v brigadi. Kjerjebilonajtežjein najbolj nevarno in kjer je bilo treba z juriši, odločilnimi preboji in bomba-škimi vdori rešiti partizansko čast, tam so bili Simonovi zaščitniki. Zato ni čudno, da so se razvili v najsposobnejše komandirje in komandante. Med njimi je bil tudi Vanči, ki je po odhodu Štefana, kije napredoval celo do komandanta brigade, postal komandir zaščitne enote štaba brigade. In tako je Vanči zavzeto opravljal naloge zaščitne enote na vseh pohodih in v bojih ter vztrajno prenašal vse partizanske napore do konca hude zime, ko je brigada prešla v pomladansko ofenzivo. Zelo uspešen je bil napad na nemški vozili pri Trnjavi, kjer so Nemci utrpeli velike žrtve, brigada pa je zaplenila precej orožja, municije in opreme. Po njenem odhodu na Vrh so pridrvele nove nemške sile in na kraju spopada zažgale tri bližnje hiše in zbežale. Naslednji dan, triindvajsetega marca štiriinštiridesetega, je bilo lepo pomladansko vreme. Štab Šlandrove brigade in tretji bataljon sta se nastanila v Gabrju, prvi bataljon v bližini vasi v smeri proti Šipku, drugi bataljon z minerskim vodom pa v Velikem Rakitovcu. V bližnjem Malem Rakitovcu sta bivala dva bataljona Tomšičeve brigade. Obe brigadi sta postavili zavarovanje v vseh smereh, od koder biju lahko sovražniki iznenada napadli. To je bil po dolgih pohodih in napornih spopadih s sovražnikom dan, koso borci počivali, čistili orožje in se urejali. Toda že popoldne so jih vznemirile novice partizanskih obveščevalcev in patrulj, da so močne nemške sile in raztrganci pomikajo iz Tuhinjske doline v več smereh proti položajem obeh brigad. Najprej, okoli štirih popoldne, je četa Tomšičeve brigade usekala po esesovcih in raztrgancih, ki so prodirali iz Šmartnega proti Malemu Rakitovcu, a se jim ni posrečilo prodreti v vas, kajti tomšičevci so jih z močnim ognjem zadržali, nato pa pognali v beg. Nenadoma je do Velikega Ra-kitovca prodrla druga nemška kolona z motniške strani, od koder je šlandrovci niso pričakovali. Nemci so udarili na drugo četo s takim ognjem, da so mitraljezca, kije bil na najbolj pomembnem položaju, kar podrli in pobili s puškinimi kopiti. Nato seje morala četa umakniti v vas in na položaje tretje čete. Nemci so potem obstreljevali Veliki Rakitovec tudi z minometi in svetlečimi naboji, s katerimi so zažgali več hiš in gospodarskih poslopij. V vasi so iznenadili štab drugega bataljona in prvo četo, ki je bila v rezervi, ter komoro Štirinajste divizije. Tretja četa in del tomšičevcev je z grebena nad vasjo zadrževala Nemce z močnim ognjem, da bi se borci lahko umaknili iz vasi, kajti bil je še svetel dan, čistino pa so od blizu obvladovali policisti z avtomatskim orožjem. Prva skupina se je uspela prebiti do tretje čete brez večjih žrtev, potem pa je postal sovražnikov ogenj še hujši. Ko so preostali borci, zlasti prve čete in komore, ki so še bili v Velikem Rakitovcu, videli, skozi kako strašen ogenj se je morala prebijati prva skupina, so ostali v vasi in sprejeli ogorčen boj. Nemci so uspeli vdreti v vas šele v mraku, potem pa so morali šlandrovci na grebenu ustaviti streljanje, ker niso več razločevali, kdo so partizani, kdo pa Nemci in raztrganci. Zvečer so esesovci napadli šland-rovce tudi na grebenu in se ob velikih izgubah uspeli združiti s policisti, ki so jim prišli na pomoč iz smeri Krašnje. Tako so bili šlandrovci in tomšičevci nagrebenih med Malim in Velikim Rakitovcem obkoljeni. Poslej so Nemci obstreljevali partizanske položaje s svetlečimi naboji, jih obsvetljevali z raketami in usmerjali nanje tudi močan minometalski ogenj. Ker niso dosegli zaželenega uspeha, so se večkrat pognali najuriš, a so se morali vsakokrat umakniti z velikimi izgubami. Po peturnem nečloveškem boju so se šlandrovci in tomšičevci pognali na juriš in pregnali Nemce in raz.tr-gance iz obeh vasi. V Velikem Rakitovcu je bik. strašno. Vas v ognju in dimu, vsepovsod razkopano od minskih in bombnih eksplozij ter razcefrano od svinčenk, razbito in okrvavljeno orožje, razmesarjena trupla, tla pa krvava in posejana z nabojnimi stročnicami. Vsi borci, ki so ostali v vasi, so bili mrtvi, razen mitraljezca prve čete, ki je prerešetan s streli z veliko muko grgrajoče še izstisnil iz sebe, da ga je težko ranjenega nemški oficir pohodil in še dvakrat ustrelil v glavo. Borci so ga odnesli iz vasi, ajenapoti v bolnišnico podlegel ranam. Hiše in gospodarska poslopja so še gorela, v enem hlevu pa se je trgal z verige junec, predno se je zrušilo nanj goreče ostrešje. Zveze med bataljoni so med bojem očitno odpovedale. Zato je tedaj komandant Šlandrove brigade poslal iz Gabrja proti Velikemu Rakitovcu iz-vidniško bojno patruljo, kijojevodil komandir štabne zaščite Vanči, z nalogo, da ugotovi, kaj se dogaja na položajih drugega bataljona. Za njo se je odpravil tudi del štaba s poveljnikom na čelu. Tričlanska patrulja je s pospešenimi koraki hitela v smeri, kjer je najbolj ropotalo. Ko je nad dolinico pred Velikim Rakitovcem stopila iz gozda na planjavo, je Vančijazlaslu-tnja tako vznemirila, da je zadržal korak in naperil brzostrelko. V istem hipu je na vzpetini ugledal obrise nemških čelad in že vžgal, oni pa tudi, hkrati pa se vrgel pod kolovoz. Medtem je Pipija prevrtal mitraljeski rafal, da je kot spodrezan obležal mrtev, tretji borec pa se je ranjen str-kljal po strmini v dolinico. Komandir Vanči seje hotel oddaljiti mitraljezu, ki je z rafali cefral travnato rušo okoli njega, in se povleči po kolovozni žlebini nazaj v gozd. A so mu raztrganci, ki so ga svinjsko preklinjali, udarili v hrbet. Pa se je naglo obrnil, vrgel mednje ročno bomgo, vžgal z brzostrelko in se prevalil v vdolbino k staremu hrastu. Tedaj ga jc v kolku boleče zaskelelo, noge pa so mu omrtvele. Čepravjcbil hudo zadet od drobcev bombe, je upal, da bo v tem zaklonu vzdržal do prihoda štabne odprave, ki je šla za njim. Streliva je imel še poln nabojni okvir, napolnjeno pištolo in še eno ročno bombo. Toda Vanči je bil sam, težko ranjen in ukleščen v žrelo smrtonosne zasede. Koje začel nemški šoren znova razjarjeno lajati vanj in z rafali cef- rati hrastovo deblo, so mu trske zoprno pršele na obraz. Z druge strani je regljala empijevka in sekala vejice, ki so padale nanj. Vmes so brenčali puškini streli, ostri kot tisti sršeni. Ni se zavedal, ali mu je toplo od strelske glorije, ki ga je obdajala, ali od krvi, ki gaje oblivala po telesu. A zdrznil seje, ko gaje preblisnila misel na mučeniške ječe in taborišče smrti ter na besede, ki jih je izrekel materi, da ga gestapovci ne smejo več dobiti živega v roke. Zbral je v sebi jekleno moč in zažarel v partizanski vnemi ter začel neustrašen kositi z orožjem okoli sebe. V trenutku, ko je vstavljal v brezostrelko poslednji nabojni okvir, gaje zadel strel v nadlaket. Nova rana ga ni bolela, ampak tako podžgala, da je v njem kar zavrelo. V nemško mitraljesko gnezdo je vrgel preostalo ročno bombo. Zalegla je. Po eksploziji je tam vse utihnilo. Nato je iz brzostrelke izrešetal še zadnje naboje v tri esesovce, ki so ga naskočili z bokov. Potem pa je začutil v prsih snop svinčenk, negibno obležal in tiho ugasnil. Ko so šlandrovci našli komandirja Vančija na prizorišču njegovega poslednjega boja, so onemeli obstali, kajti pogled nanj jim je nazorno povedal, kako junaško seje boril in padel v smrt. Ni še dozorel v fanta, a že so ga kruto poželi morilski rafali. DOBRA VOLJA IZ PARTIZANSKEGA NAHRBTNIKA Petje za cigarete Med vojno je živel v Srednji vasi priseljenec Johan, kije zelo ljubil petje. Značilno zanj je bilo, da tudi v najhujši tobačni krizi ni bil brez. žlahtne travice. Nekoč so ga obiskali trije znanci in ga prosili za cigarete. Takoj jih je vprašal, kaj dajo zanje. Zapeli ti bomo, so rekli partizani. Johan je bil nad predlogom navdušen, a koje ugotovil, da med njimi ni basista, so morali poklicati še enega pevca, daje bil kvartet popoln. Ko so odpeli štiri krajše pesmi, jim je Johan dal le eno od dveh dogovorjenih cigaret, drugo pa je prižgal in zahteval, da zapojo še eno daljšo pesem. Ko so končali, je še enkrat globoko potegnil dim in jim dal le bore pol cigarete. Pevci so bili jezni, pa se niso izdali. Pristali so celo na nov pogoj: za vsako pesem — cigaretni ogorek. Ko je šel Johan v kuhinjo iskat ogorke, je tenorist Gustel snel s sušilne vrvice kranjsko klobaso z, dolgim repom in jo spretno skril pod suknjič. Fantje so težko zadrževali maščevalni smeh, a so vseeno še zapeli, živo pokramljali in pokadili ves zaslužek. Ob slovesu je Gustel pokazal Johanu izmaknjeno klobaso in mu zabrusil v obraz: »Vidiš, to jc pa namesto masti za potrpljenje!« Jože Štok — Korotan Slovenski kulturni praznik v središču Slovenije Geometrično središče Slovenije bo v nedeljo, 8. februarja spet za žarelo kot simbol slovenstva. Ob njegovem obeležju bomo proslavili, že drugič po vrsti, slovenski kulturni praznik. Na prireditvi, ki je ne bo zmotilo še tako slabo vreme, bosta sodelovala oktet France Prešeren iz Žirovnice in KUD Lipa Vače. Slavnostni govornik bo dr. Matjaž Kmecl. Iz lanskih izkušenj vemo, da snežni metež samo še poveča čar prireditve. Program, ki se bo pričel ob 14. uri pri obeležju GEOSS, bo kratek. Nadaljeval ga bo oktet ob 16. uri v dvorani na Vačah s koncertom, na katerem bodo peli slovenske narodne in umetne pesmi ter pesmi drugih narodov. Šele tu, ob poslušanju njihovega bogatega repertoarja, jih bomo spoznali v vsej veličini. Oktet je dobro znan na Gorenjskem, pa tudi v širšem slovenskem prostoru. Nastopali so tudi že na Danskem, Češkem, Poljskem. Obiskovalcem koncerta bodo tega dne na ogled tudi likovna dela slikarjev samorastnikov z Vač. Kar nekaj jih je, ki v prostem času sežejo po barvah in čopiču. Čeprav jih dobro poznamo, saj se z njimi vsak dan srečujemo, bo to vendarle novo, drugačno srečanje /. njimi. Odbor projekta Vače 81 in TD Vače vabita: Preživite kulturni praznik v središču Slovenije! Nenavadna, enkratna prireditev ob obeležju ter koncert žirovniškega okteta v dvorani bosta bogato popestrila praznično nedeljo. Milka Rogelj KRAJEVNA SKUPNOSTVAČE Srečo vsem! Novo leto naj bo čas iskrenih voščil, lepih želja in obdarovanja prav za vse. Tako so sklenili v K S Vače in pri tem mislili predvsem na najstarejše in bolne ter na svoje najmlajše. Za vseso pripravili darila, starejšim so jih ob toplem stisku rok izročili na njihovih domovih predstavniki KS in ZZB, najmlajšim pa seveda njihov dedek Mraz. Prisrčna zahvala, iskra sreče v očeh, vse to zaradi drobne pozornosti, ki jim jo je namenila skupnost, v kateri živijo. Ponovna potrditev, da smo si blizu, da cenimo starost in izkušenost ter vzpodbujamo igrivo mladost. Milka Rogelj Obiskal nas je dedek Mraz Ko smo sc poslavljali od starega leta in pričakovali dobrega starega dedka Mraza, jc bilo naše mesto praznično okrašeno kot že dolgo nc. V ulico med Centromerkurjem in telovadnico smo postavili hišice in junake iz pravljic, 27. decembra pa nas jc dedek Mraz tudi obiskal. Da bi mu na samotni poti ne bilo dolgčas, so ga spremljali zajčki, medvedi, miške in snežinke. Množica otrok in staršev ga je nestrpno pričakovala v pravljični vasi, kamor smo postavili tudi nekaj strojnic. Tu so starši svojim malčkom lahko kupili slaščice, pisane balone in kakšno igračko. Litijska godba, mažoretke iz. Trbovelj, plesna skupina litijske osnovne šole in male košarkarice pa so poskrbeli, da smo dedka Mraza lažje pričakali. Ker pri nas šc ni bilo snega, seje pripeljal s praznično okrašeno kočijo. Otroci so ga bili zelo veseli, celo preveč, saj mu tudi izstopiti skorajda niso dovolili. Ko se je s težavo prebil do mikrofona, ki smo mu ga pripravili,da bi lažje pozdravil svoje male ljubljence in jim povedal nekaj besed, nas jc obdaril s sladkorčki in povabil v pravljično vas na ogled risank. Malo pa je bil dedek letos nad nami razočaran. Naslednje leto, jc rekel, če hočemo, da nas bo zopet obiskal, mu moramo narediti prostor in dovoliti, da bo lahko pozdravil otroke in sc / njimi tudi kaj pogovoril. R. M. F A • C T 1 8 ■ ■■■III Filmska razglednica V mesecu februarju bomo v litijskem kinematografu zavrteli 9 resnično dobrih filmov, ki bodo popestrili dolge zimske večere. Kot prvi bo na sporedu ameriška kriminalka BRAZGOTINEC. To je eden najprovokativnejših filmov s temo o ameriškem podzemlju. Ta film mnogi primerjajo s filmom BOTER, ki je proslavil glavnega igralca Al Pacina. Za vlogo v filmu BRAZGOTINEC je bil Al Pacino nominiran za nagrado Zlati globus in za Oskarja. Po oceni kritike je to ena njegovih najboljših vlog. Režiser tega priznanega filma je Brion de Palma. Sledil bo film STAR 80. To je tragična ljubezenska zgodba o Dorothv Statten, fotomodelu znane revije Plavbov, ki jo mož v navalu ljubosumja ubije. Ta tragična zgodba šc danes polni strani časopisov in zvsakoobjavo so znane nove podrobnosti. Film je režiral Bob Fosse, v glavni vlogi pa je zaigrala Maricla Hemingway. Filma POLICAJ IZ BEVERLY HILLS-a verjetno ni treba posebej predstavljati. Naj povem le to, da je film vedra komedija, v katerem pa ne manjka atraktivnih prizorov. V glavni vlogi je zaigral Eddie Murphv. Tudi naslednji film je komedija. Film KJE SO FANTJE pripoveduje o štirih dekletih, ki so prišle na štirinajstdnevni oddih na Florido iskat novih doživet ij. Direktor neke velike reklamne agencije najde truplo svoje tajnice in v paničnem strahu zapusti mesto. S tem se začne brezciljno tavanje, ki ga vodi iz pekla v pekel. To je kratka vsebina filma SUROVA ODISEJA režiserja Paula Lvncha. V februarju bomo po dolgem času prikazali jugoslovanski film ZA SREČO JE POTREBNO TROJE. To je zgodba o človeku, ki oropa vaško trgovino z otroško pištolo. Po treh !"tih zapora se vrne na svobodo in na poti v Zagreb sreča dve popolnoma različni ženski, ki bosta korenito spremenili njegovo življenje. V glavnih vlogah so zaigrali: Predrag Manojlovič. Mira Furlan, DubrovkaOstojič in drugi. Film je režiral Rajko Grlic. Najboljši film v februarju bo vsekakor ameriški film VOJAKOVA ZGODBA. To je drzen in eksploziven film. Zgodba se dogaja v eni od vojnih baz proti koncu II. svetovne vojne. Pripoveduje o uboju črnega narednika. Preiskavo vodi kapetan, prav tako črne polti, kar povzroča nove napete situacije, ki vodijo k vrsti rasističnih spopadov. Za konec meseca pasmo prihranili ameriški znanstvenofantastični (11 m NEKONTROLIRANA MOČ. To je zgodba odekletu, ki ima sposobnosti, da s pogledom požiga in uničuje. Ta nekontrolirana moč se pojavlja kot posledica eksperimentov nad njenimi starši. Nekateri ljudje pa bi radi to moč izkoristili za druge, nehumane namene. V mesecu marcu pa vas opozarjam na naslednje filme: OSTERMANOV VIKEND— film o TV komentatorju političnega magazina, ki spozna, da so njegovi naj bližnji prijatelji ruski agenti in morilci in da je njegova družina naslednja na spisku ljudi, ki jih bodo likvidirali. Začne se kruta bitka za golo življenje. MIKY in M AlIDE — mož srednjih let bi imel rad vsaj enega otroka, a njegova soproga ima službene ambicije. Spozna mlado dekle, ki z njim zanosi, isto pa se zgodi tudi ženi. Ko obe ženski izvesta druga za drugo, o možu nočeta nič slišati. BlITNSK AL A —nov pogled na državne preobrate, življenje in na »out-siderje«. Poseben filmski jezik, odlična scena in igra. Veliko filmskih užitkov! Ci. M. Vsa pohvala Domu Tišje Veliko pritožb, a vse manj pohval se sliši o domovih starejših občanov. Štejem si v dolžnost, da tudi jaz napišem nekaj pohvalnih besed o Domu Tišje. Že pred leti je mojega moža zadela možganska kap. Kljub intenzivnemu zdravljenju je bil iz bolnice prepeljan domov. Povedali so mi, da bo hrom in da ne bo več hodil. Na predlog dr. Kurentove, da ne more več ostati v domači negi, je bil odpeljan v Dom Izlake, ker ni bilo prostora v Domu Tišje. Bila sem v negotovosti, da bo še ostal pri življenju. Po petih mesecih bivanja na Izlakah so ga prepeljali v dom Tišje s telesno težo 58 kg. To je dovolj zgovoren dokaz glede nege in hrane. Sedaj tehta 70 kg. Že koje prestopil prag tega doma, seje počutil srečnega in zadovoljnega. V tem pohvale vrednem domu je bil toplo sprejet in deležen vse pozornosti. V domu sta nega in postrežba zelo solidni. Prijazna fizioterapevtka Marija mnogo pripomore pri učenju ročnih del, s katerimi si oskrbovanke krajšajo čas. Skrbnega direktorja Gustija Grošlja imajo vsi radi, ker se zna lepo pogovoriti z vsemi, posebno pa še s starejšimi. Tudi dr. Sašič, medicinske sestre, negovalke in sploh vsi zaposleni so polni ljubezni in sočutja do oskrbovancev. Za dobro počutje znajo prisluhniti vsakomur in ustreči sleherni želji. Zato sem hvaležna celotnemu kolektivu tega uglednega doma, daje moj mož Janez Pavliha tako skrbno negovan, česar jaz zaradi bolezni še zdaleč ne bi zmogla. Vso dobroto bo povrnilo posamezniku življenje samo. Hvaležna Pepca Pavliha ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi naše drage in skrbne žene in mame VERONIKE SKOBE iz Ponovič se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, pokojnici darovali cvetje in vence in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebcjsczahvaljujcmo zdravstvenemu osebju ZD Litija, pevskemu zboru Lipa iz Litije, govornici Slavici Hauptman, sodelavcem iz Predilnice, DO Petrol iz Zaloga in Mizarstvu iz Litije. Hvala tudi župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: mož Tone, sinova Jernej in Tonči Kakor liho si živel, lako tiho si odšel, tvoj dom o vila je črnina, v srcih dragih nastala je praznina. 0» 0% m l' JHI m mm ZAHVALA Ob smrti našega moža, očeta in dedka ANDREJA KIRNA se zahvaljujemo vsem, ki ste prinesli cvetje, izrekli sožalje ter ga pospremili na zadnji poti. Najlepša hvala Industriji apna Kresnice ter župniku za poslovilne besede. Vsi, ki smo ga spoštovali in imeli radi ZAHVALA Ob smrti naše drage mame IVANKE RENKO se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje in tolažilne besede in ji darovali cvetje. Posebej se zahvaljujemo župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dobrega moža, očka, brata, dedka in tasta VILKA VIŠNIKARJA iz Brezovega 34 se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujem gabrovškemu moškemu pevskemu zboru za zapete žalostnikc in govorniku Ivanu Sotlarju za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala tudi župniku za lepo opravljen obred. Žalujoča žena Marija in sin Jože z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta in moža FRANCA BERČONA Godčevega ata iz Javorja, Šmartno pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ZD Litija, sodelavcem It J V, tozd Usnjarna Šmartno, sodelavcem SO Litija, predstavnikom KS Hotič za izraženo sožalje in darovano prelepo cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem in gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, Vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Kati, sinovi Lojze, Franci, Janez in line z družinami Obvestilo obiskovalcem gledališkega abonmaja Obveščamo vas, da bo 4. abonmajska predstava — kabaret FLEUR De MARIH v izvedbi SNG Maribor v petek, 30. januarja 1987, ob 20. uri. Abonmajska predstava Mestnega gledališča ljubljanskega PRAVI ZAHOD pa bo v petek, 6. marca 1987, ob 19.30. PISMA BRALCEV 3 Predilnica Litija v Litiji p. o. 61270 Litija Odbor za delovna razmerja vabi k sodelovanji) več delavk in delavcev v neposredni proizvodnji Vabimo nezaposlene dejavee iz krajevnih skupnosti Gabrovka, Pritnskovo, Vintarjcvcc in Štangarskc Poljane, od koder imamo organiziran prevoz n;i delo. /glasite se v kadrovsko splošnem sektorju delovne organizacije. Je potreben komentar? Cen jene las mike domačih Hvali opozarjam, nuj v primeru, ko jim žival resno zboli, nikar nt kličejo na tel. It. 881-027, t.j. VETERINARSKI ZA VOD LJUBU A NA—v Liliji, kije bila pred nedavnim objavljenu v Glasilu občanov, ker je to samo trošenje časa in tlenarja. Če vam je žival že moralu zboleli, ruje pokličite uli petji te žival v Ljubljano, sicer je bolje, da greste po lovcu uli mesarja, tlu rum žival pokonča, ker na vaš klic ne bo odziva in ho žival v nasprotnem primeru poginila. Vpotr tli lev le-lega nuj vum nuvetlem sumo moj primer (koliko je še mojemu podobnih, ne vem). V sredo, 7. 1. 1987, sem klicala od 6. Ml—#* in končno uspela dohiti dežurnega veterinarju na št. H8I~027 v Litiji. Povedala sem mu. dumije zbolel pet, in ga vprašala, če ga lahko pripeljem na pregled. Zaupal mije, tlu ambulante nimajo (verjetno smatrajo, da ni potrebna in raje počakajo, du žival pogine). Prijazno mije obljubil, da ho psa proti večeru prišel pregledu! na dom (zapisal sije ludi moj naslov), ker prej nima časa. Pes je čez dva dni poginil, veterinarju pa do dunes še ni bilo. ()h vsem lem se samo sprašujem, kilo to listi, ki' jih je trehanajprej prijavili društvu za mučenje živa/i. če ne le. ki to plačani, da živalim pomagajo, delajo pa nekaj Litija Albin Jesenšek Litijski planinci so žc šestič zapored organizirali tradicionalni spominski planinski pohod na Tisjc. Tudi tokrat je pot potekala od spomenika NOBv Litiji do spomenika NOB na Tisju oziroma do prizorišča boja II. štajerskega bataljona na Tisju 24/12-1941. Pohoda na Tisjc se vsakokrat udeleži presenetljivo veliko ljudi. Ncsamo planincev, tudi drugih, ki ne zahajajo ravno vsako nedeljo v hribe, je vedno veliko. Tudi letos smo srečali številne družine, skupine prijateljev, šolske skupine in lovce. Zlasti izdrugih krajev je bila tudi tokrat številna udeležba. Vsega skupaj je bilo na preteklem pohodu blizu 1000 udeležencev, ki so na ta način počastili dogodke izpred46 let in naš občinski praznik. Na Tisju je bila tudi skromna proslava, ki pa je bila za to priložnost povsem primerna! Nihče na 3 do 4-urni poti ni bil žejen ne lačen, saj sta bili organizirani dve okrepčevalnici, na cilju v Zadružnemu domu v Veliki Kostrevnici pa je bilo organizirano vse tako kot običajno — prijetno in primerno. I.itij- Tokrat je bilo vreme lepo, tako da tudi pri vračanju z avtobusi iz Velike Kostrevnice ni bilo gneče. Udeleženci pohoda so se zaradi tega tudi mulo dlje zadržali pred domom. Tišje. V vasi je bila okrepčevalnica, tudi kontrolni in drugi žigi so bili pod podom. Od tu so imeli pohodniki še slabo uro hoje do končnega cilja v Veliki Kostrevnici. ski planinci zaslužijo pohvalo tudi /a tokratno organizacijo pohoda, saj dela s tem ni malo. Prihodnje leto bodo tisti, ki bodo sedmič na pohodu.prejeli / late značke. Š.S. ODBOJKA Obločile smo se za resno delo V Kresnicah je pred dvema letoma začela delovati ženska odbojkarska sekcija v okviru ŠD Apnar Kresnice. Sprva so imeli treningi rekreativni značaj s poudarkom na odbojki. Kot vsak začetek je bil tudi naš težak in pred prekinitvijo treningov v času letošnjih poletnih počitnic se je število igralk močno zmanjšalo. S pričetkotn nove sezone v septembru jc bila sekcija na tem, da preneha s treningi oziroma da začne z načrtnim in organiziranim delom. Dekleta pa smo se odločile za resno delo in pod vodstvom trenerja IVANA GROŠL-JA dosegle tudi že prve rezultate. Dvanajst igralk jc osvojilo prvo mesto na turnirju v Trzinu, drugo mesto na turnirju v Mengšu in zmago na nedavni prijateljski tekmi v Dolu pri Ljubljani. Seveda pa je potrebno omeniti, da so bile tudi naše nasprotnice amaterke. Z dograditvijo nove dvorane v Kresnicah so se odprle možnosti tudi za tovrstne treninge, vendar pa ima dvo- rana nekatere pomanjkljivosti: premajhna je in tudi prenizka za odbojko. Treninge imamo dvakrat tedensko po uro in pol, pestijo pa nas finančni problemi. Igralke si same kupujemo celotno opremo, najdražja pa je uporaba dvorane, ki pa jc igralke ne plačujemo zaradi tolerantnosti in velike podpore ŠD Apnar, predvsem pa NK Apnar. V zameno igralke po svojih močeh pomagamo pri vzdrževanju dvorane in prirejanju prireditev. Se naprej računamo na njihovo podporo, v bodoče pa bi rade našle tudi finančna sredstva za našo dejavnost in hkrati dosegle registracijo kluba, tako da bi poskusile s kvalifikacijami za vstop v drugo slovensko ligo. Zavedamo se, da bo za dosegotegaciljapotrebnošetrdo delati in v prvi vrsti zagotoviti vse potrebne pogoje r.\ tako delo. Upamo, da smo na dobri poti, saj nam zagnanosti ne manjka. Bernarda Koncilja Rezultati prvenstva občine Litija v namiznem tenisu Pionirji od I. do 4. razreda: I. Simon Dobčnik (Šmartno), 2. Roman Šmcjc (Šmartno). Pionirke od 5. do 6. razreda: 1. Bcrta Zidar (Gabrovka), 2. Branka Kotar (Gabrovka), 3. Maja 1 ašmg (Šmartno), 4. Nina Kotar (Šmartno). Pionirji od 5. do 6. razreda: I. .lože Lovšc (Gabrovka), 2. Toma ž Zupančič (Gabrovka), 3. Dušan Pavli (Gabrovka), 4. Primož Smeje (Šmartno). Pionirke pd 7. do8. razreda: I. Maruša Kotar (Šmartno), 2. Barbara Valenčič (Gabrovka), 3. Irena Kotar (Gabrovka), 4. Darinka Tekonja (Gabrovka), 5. Nataša Dobravec (Šmartno). Pionirji od 7. do 8. razreda: 1. Robi Železnik (Gabrovka), 2. Tomaž Zidar (Gabrovka), 3. Lado Baje (Gabrovka), 4. Igor Doblekar (Šmartno), 5. Tomaž Dobrovoljni (Šmartno), 6. Roman Kokalj (Šmartno). 7. SergejMotoh (Šmartno). T.kipim pionirke: Gabrovka I. — Šmartno II. 2 : 0, Šmartno I. — Gabrovka li.2:(). Tinalc: Gabrovka 1. — Šmartno 1.2:0. I kipim pionirji: Gabrovka I. — Šmartno II. 2 : 0, Gabrovka II. — Šmartno 1. 2 : 0. Finale: Gabrovka I. —(iabrovka 11.2:0. Mladinke: Hauptman : Govekar 2 : 0, Pcrmc : Kogovšck 2 : 0, Permc : Hos-tnik 2 : 0. za J. mesto: Hostnik : Ilauptmen 2 : l.za 1. mesto: Govekar : Pcrmc 2: I. Mladinci: Kos: Prem k A. 2: 0, Bizjak T.: Bizjak 1.2:0. Praprotnik: Premi R. 2:0, K os: Jaklič 2:0, Rozina : Zadražnik 2 : 0, Bizjak T. : Raih 2 :0. Praprotnik : Dobičkar 2 : 0. Polfinale: Kos : Rozina 2:0. Bizjak : Praprotnik 2 : 0. za 3. mesto: Praprotnik : Rozina 2 : 1, za 1. mesto: Kos: Bizjak T, 2 :0. Člani: Pajntar: Jaklič 2 :(), Pajer: BizjakT. 2 : 0, Pajntar : Rozina 2 : 0, Kos : Škrabali ja 2:0, Dobčnik : Props2:0,Bcrgl-e/ : Bizjak I. 2: l.SavSek : Prcmk R.2: I. Raih : Premk A. 2 : I, Stopat : Praprotnik 2 : 0. Čctrtfinale: Pajer : Pajntar 2: 0, Kos : I )občnik 2:0, Bergl-ez : Savšck 2:1, Stopar : Rajh 2 : 0. Polfinale: Pajer : Kos 2 : 0, Štopar : Bergle/ 2 : 0. Za 3. mesto: Kos : Bcrglez 2 : 0. Za 1. mesto: Stopar : Pajer 2 : 0. Veterani: Pajntar : Plaznik 2 :0, Slabe : Breian 2 : 0. Za 3. mesto: Brežan : Plaznik 2 : 2. Za 1. mesto: Pajntar: Slabe 2: 0, Pari finale: Stopar-PajeT : Jaklič — Bizjak 1.2:0. Mirko Plaznik KOŠARKA Premagali Legnago V zadnjih dneh meseca decembra je v Litiji gostovala košarkarska ekipa Mondi-tal Legnago iz Lcgnaga v Italiji. V prijateljskem srečanju so domači košarkarji zmagali s 74: 71. Čeprav jc Litija skozi vso tekmo vodila, so se gostje v zadnjih minutah nevarno približali. Z značilno trdo in agresivno igro so prestregli nekaj žog, vendar za popoln preobrat ni bilo več časa. Srečanje jc bilo dobrodošla popestritev košarkarskega življenja v Litiji, domačim košarkarjem pa nov doka/, da je treba igrali zbrano do konca tekme. Legnago nastopa v italijanski I) ligi / ambicijami, da se prebije v višjo I igo. Po končani tekmi jc sledila skupna večerja obeh ekip na gradu Bogcnšperk. V sproščenem vzdušju tudi jezik ni predstavljal prevelikeovireza izmenjavo izkušenj na košarkarskem igrišču. V načrtu jc. da bodo tudi litijski košarkarji gostovali v LegnagU, mestu nedaleč od Verone. MARKO GODEC ŠPORT IN REKREA CIJA v Vrstni red po finalnem nastopu: 1. D. Bizjak Gradiš Ljubljana 2. V. Janša Gradiš Ljubljana 3. M. Weber Hidro Medvode 4. B. Urbane Gradiš Ljubljana 5. M. Križaj SCT Ljubljana 6. F. Belcijan Gradiš Ljubljana 7. J. Podreberšck Tekstil Slovan 8. V. Šeško Rudnik Hrastnik 9. J. Mojškerc SCT Ljubljana 10. F. Šparemblek Tekstil Slovan 11. Z. Štrukelj Domžale 12. S. Zorman Hidro Medvode 13. J. Karun SCT Ljubljana 14. L. Kos Proletarec Zagorje 15. T. Križaj SCT Ljubljana 16. R. Blaha Tekstil Slovan tanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija, (.lavni urednik: Andrej Kralj. Ureja uredniški odbor: Jože Sevljak (odgovorni urednik), Mija Bernik, Rudi Bregar, Dušan Gnezda, Franc Končar, Gorazd Mavretič, Slavko Rokavec, Boris Žužek, Jelka Belec (lektor Glasila občanov). Uredniški odbor Delegatskega obveščevalca: Tine Brilej (odgovorni urednik), Vid Praunseis, Roža Urbane. Predsednik časopisnega sveta: Hilda Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika Novo mesto. Tisk: A. Jovanovič, Litija. Naslov uredništva: Litija, Parmova 9, tel.: 881-617. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini bi ezplačno na dom. (899 + 911) 1810 kegljev (878 + 889) 1767 kegljev (888 + 875) 1763 kegljev (905 + 852) 1757 kegljev (922 + 830 1752) kegljev (872 + 865) 1737 kegljev (866 + 839) I725 kegl|ev (878 + 842) 1720 kegljev (860 + 857) 1717 kegljev (858 + 858) 1716 kegljev (862 + 850) 1712 kegljev (858 + 847) 1701 kegljev (K58 + 843) 1705 kegljev (879 + 812) 1691 kegljev (875 + 795) 1670 kegljev (880 zaradi bolezni ni nastopil). D. Bizjak je za osvojeno prvo mesto prejel pokal, prvih pet pa praktičnena-grade, ki so jih prispevale DO iz Šmartncga in Litije. Tekmovalci so izrazili priznanje za dobro organizacijo ter potrdili svojo udeležbo na odprtem prvenstvu v sezoni 1987/88. Milan Amon Dejavnost KK Litija K K Litija tekmuje v okviru Območne kegljaš kc skupnosti Trbovlje, ki združuje klube od Litije do Brežic. V tekmovalni sezoni I9X6/K7, ki bo potekala po liga sistemu, bo ekipa K K Litija kot domačin igrala po naslednjem razporedu: Litija : Partizan Trbovlje 8. februar 87, Litija : Sevnica 22. februar 87, Litija : Brežice 1. marec 87, Litija : Bratstvo Hrastnik 8. marece 87, Litija: Proletarec ii. Zagorje 22. marec 87, Litija : Krško 5. april 87. Tekme bodo ob nedeljah ob 10. uri. Predvidoma bo na kegljišču v Litiji potekalo v aprilu in maju polfinale za posameznike in dvojice za prvenstvo OKS Trbovlje za tekmovalno sezono 1986/87. Kegljaški klub Litija bo v tekmovalni sezoni 19X6/87 organiziral za neregistrirani; kegljače trim ligo v kegljanju — borbene partije. Prijavljene ekipe se bodo srečale vsaka z vsako ob ponedeljkih ob 16h na ^Cg. Ijišču v Litiji. Ekipa mora imeti najmanj pet tekmovalcev, pravico do udeležbe imajo ekipe iz občine Litija (delovne organizacije, krajevne skupnosti, športne in druge organizacije itd.). Kegljaški klub Proletarec Zagorje nima ustreznega kegljišča, zato v letu 1986/87 tekmuje in trenira na našem kegljišču. Je član II. republiške lige — vzhod in ima tekme ob sobotah ob 16. Proletarec : Hmczad Žalec 17. januar 87, Proletarec : Rudnik Hrastnik 24. januar 87, Proletarec : Branik Maribor 14. februar 87, Proletarec: Novo mesto 28. februar 87, Proletarec : Rudar Trbovlje II. april 87. Ljubitelji kegljanja! Priditcobsobo-tah in nedeljah in nas s svojim bodrenjem vzpodbujajte za dosego čim boljših športnih rezultatov. Milan Amon SMUČARSKI TEK Sedaj je pravi čas! Tekaška sekcija Partizan Litija ima tc dni polno dela. Člani sc pridno udeležujejo raznih tekaških prireditev v bližnji okolici (tek v Dupljah, Cerkljah, na Blokah...), obenem pa skrbijo tudi za pripravo tekaških prog v Litiji, kjer je za tovrstno dejavnost največ zanimanja. Januarja so uredili tekaške proge naGraški Dobravi, na nogometnem igrišču in na Ježi. Tudi v naslednjih dneh bodo urejali proge, če bodo snežne razmere ugodne. Ljubitelji teka na smučeh naj se o progah pozanimajo pri članih tekaške sekcije, ki jih večinoma že vsi poznajo, sicer pa do naštetih lokacij, kjer so proge, tudi ni tako daleč, da se ne bi dalo hitro dobiti informacije o tem, ali so urejene ali niso. Bodite obzirni! Tekaška sekcija partizan prosi vse občane, da ne hodijo po tekaških progah in da ne vodijo psov po njih (psi tudi sicer ne smejo biti odvezani — zaradi stekline!). KEGLJANJE Finale odprtega prvenstva KK Litija za sezono 1986/87 Kot smo že poročali v decembrski izdaji Glasilaobčanov.jebilo linaleodprtega prvenstva za člane v disciplini 200 lučajev mešano 15. decembra 1986. Kljub zaostanku 23 kegljev po prvem nastopu je zmagal Darko Bizjak, večkratni član reprezentance Jugoslavije. Kronika športnega kluba Litija »Kronika Športnega kluba Litija naj bo zvezda vodnica bodočim generacijam. Naj vedo naši otroci, da so bili njihovi očetje športniki.« Tojevuvodu zapisal Jordan Dragomir, ko je prevzel tajniška dela ŠD Litija ob ustanovitvi kluba 1929. leta. Športni klub Litija je bil ustanovljen 30. avgusta 1929. Na ustanovnem občnem zboru so bili navzoči tile člani: Viljem Ranzingcr, Nace Nadižar, Franc Kolman, Filip Spicsz, Anton Bezenšck, Franjo Vidic, Franc Obidič in Stane Lap. Prvi predsednik športnega društva Litija je bil tov. Viljem Ranzingcr, sicer pa je klub gojil samo nogomet. Klub je imel I. redni občni zbor 22. marca 1930. leta, ko je bil za predsednika izvoljen tov. Nace Nadižar. V tem letu seje začelo urejevat i tudi igrišče ob železniški progi. Otvoritev igriščajebi-la 20. aprila 1930, kose jc odigrala tudi nogometna tekma med SK Litija in SK Grafika, ki sc je končala z. zmago SK Grafika z 1 : 4. Sicer paje bilaodigrana prva tekma v nogometu na Slančevcm travniku med SK Litija in SK Dobrnas 4:2. Klub jc imel vsako leto občni zbor. Od 7. 9. 1930 do 12. 4. 1931 je bil predsednik kluba tov. Jagodic. V letu 1931 jc bil predsednik tov. Peterca,od6. 3. 1932 do 21. 1. 1933 pa zopet Nace Nadižar. Tov. Edo Votičje bil predsednik kluba od 21. 1. 1933 do izrednega občnega zbora, to jedo 22.7. 1933, ko jc postal predsednik tov. Tone Hlcdc. V tem letu jc klub izdal klubsko izkaznico ter žig kluba.Od 22. 7. 1933 do 11. 3. l934jcklubodigral7tekemzraz-liko v golih 8 : 53. Na VI. rednem občnem zboru leta 1934 je bil za predsednika izvoljen tov. Jordan Dragomir. V tem letu seje ustanovila tudi lahkoatletska sekcija. Na Vidov dan, 28. junija 1934, jc bil I. dis-tančni tek Šmartno — Litija za prehodni pokal. Sodelovalo je 10 tekačev, zmagal paje Jože Eltrin. 29. junija 1934 je bil tudi I. športni dan. Dopoldne je bil izveden lahk-oatlctski miting, na katerem so sodelovali Litijani in Zagorjani. Nogometna sekcija je odigrala 22 tekem z razliko 63 : 89. Ob 5-lctnici ŠK Litija pa je bila odigrana tudi tekma med Staro gardo iz Litije in Staro gardo iz Gradca. V letu 1935 jc bil že VII. redni občni zbor ŠD Litija. Za novega predsednika je bil izvoljen tov. Jože Zupančič. Združitev loto kluba in šahovskega kluba s športnim klubom se ni posrečila. V mesecu avgustu leta 1935 je bil izveden II. športni dan, s tem pa tudi otvoritev športnega doma. Dopoldne so bila izvedena tekmovanja v lahki atletiki in odbojki. Popoldne je bila odigrana nogometna tekma ter izvedena švedska štafeta, v kateri je sodelovalo 6 štafet. Zmagala je štafeta Stare garde iz. Litije. Zvečer je bila še veselica. Nogometna sekcija je vtem letu štela 40 članov, od teh jih je bilo 29 registriranih. Leto 1936 jc bilo polno lahkoatlct-skih tekmovanj. Iako so sc atleti SK I itija udeležili državnega prvenstva na 10 km, ki jc bilo v Ljubljani. Član kluba tov. Stane Jančarje zasedel 17. mesto izmed 45 tekmovalcev. Štafeta v sestavi Jančar, Jesenovcc, Tekalec, Mazel, Eltrin in Trclcc pa je osvojila prehodni pokal v Zagorju. V tem letu je bil ustanovljen tudi »Lahkoatletski podsa-vez«, kije povezoval vse lahkoatlctskc klube v Sloveniji. V odboru je bil tudi tov. Jordan, ki je zastopal Zasavje. Nogometaši pa so v tem letu odigrali 32 tekem. Od tega so 14 tekem dobili, 16 izgubili in dve tekmi odigrali neodločeno. Mirko Plaznik (nadaljevanje prihodnjič) OBVESTILO Občinska skupnost socialnega varstva Litija in Center za socialno delo Litija obveščata vse občane, da skladno z 32. členom samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvcnih pravic najkasneje do 15. februarja 1987 predložijo podatke o dohodkih svoje družine v preteklem letu 1986(na obrazcih SPN — 2, št. 8,70) oziroma nove vloge za dodelitev pomoči (na obrazcih SPN 1, št. 8,40). Obrazci se dobijo v knjigarni Državne založbe Slovenije. Organizacije združenega dela in krajevne skupnosti pa pozivamo, da pomagajo občanom pri uveljavljanju njihovih socialnovarstvcnih pravic. OSSV Litija, CSD Litija