kulturno -politično glasilo •
■ »
Piščance,
gosje in račje,
tudi večtedenske, kvalitetno dostavlja
J. VVERSCHETZ
BELJAK, Balmhofstrasse 19
svetovnih in domačih dogodkov
5. leto / številka 16
v Celovcu, dne 16. aprila 1953
Cena 1 šiling
V Ameriki odločajoč Evropi in miru
Komaj je prevzel novi ameriški predsednik Dwight Eisenhovver predsedniške posle, so se začeli obiski odločilnih evropskih politikov v VVashingtonu. Že takoj po ameriških volitvah je prispel v Ameriko britanski ministrski predsednik Winston Chur-tiiill. Prvi je za njim prispel njegov zunanji minister Anthony Eden in kmalu za njim francoski ministrski predsednik Rene Mayer s svojim zunanjim ministrom. V zadnjem tednu pa se mudi v Ameriki za-padno-nemški kancler dr. Konrad Ade-
nauer.
Vsi ti obiski, zlasti pa še obisk nemškega kanclerja, so dobili še večji pomen vsled smrti sovjetskega generalisima Stalina in vsled morebitnih sprememb sovjetske zunanje pa tudi notranje politike. Pri tej morebitni spremembi, za 'katere imamo za enkrat na razpolago še samo besede brez dejanj, bo za Evropo odločilno predvsem razmerje med Francijo in Nemčijo.
Francozi popasHjivi
Pri svojem obisku v Ameriki sta francoska državnika obljubila, da bosta poizkušala doseči v francoski poslanski zbornici odobritev evropske obrambne pogodbe. Na sprejem te pogodbe bo v veliki meri vplivalo zadržanje SovjetsJke zveze. Medtem ko je bilo razpoloženje za sprejem pred Stalinovo smrtjo še precejšnje, se je to razpoloženje znatno zmanjšalo po njegovi smrti. Froncozi so namreč prepričani, da se je s Stalinovo smrtjo nevarnost sovjetskega napada na Evropo vsaj, znatno zmanjšala, če že ni popolnoma odstranjena. V koliko bodo imeli v tem prav, o tem 'bo pokazala že bližnja bodočnost. Da so Francozi pod vplivom sovjetskih obljub o miru, je zelo jasno •pokazala izjava francoskega vojnega ministra, ki se tudi ravno te dni mudi v VVashingtonu, kjer ga je sprejel tudi predsednik Eisenhovver. Francoski vojni minister Pleven je namreč izjavil, da se boji, da pri sedanjem zunanjepolitičnem položaju ne bo mogoče doseči v francoski poslanski zbornici večine za odobritev evropske obrambne pogodbe. Francozi se bojijo pred vsem močne zedinjene Nemčije in zato z večjim veseljem pozdravljajo sovjetski predlog o sicer enotni, toda nevtralizirani Nemčiji, ki ne bi pomenila nobene nevarnosti ne za Vzhod in ne za Zapati.
V	tem razpoloženju je prispel v Ameriko kancler Adenauer, kjer so ga z velikimi častmi sprejeli. Nasprotno s francoskimi politiki pa je govoril Adenauer tako, kakor je bolj. prijetno Amerikancem. Zato pa tudi ameriški tisk vsestransko odobrava energične izjave nemškega kanclerja o solidarnosti Nemčije z Zapadem. V trenutku, ko bi sovjetska mirovna ponudba mogla dovesti do tega, da bi se Nemčija oddaljila od svoje zveze z Zapadom, je dr. Adenauer zasebno in javno poudaril, da je odločen z vsemi silami delati za popolno pridružitev Nemčije k Atlantski obrambni zvezi.
Amerikami ne popuščajo
V	svojih razgovorih je dr. Adenauer posebej poudaril, da ne smemo verjeti sovjetskim besedam o miru, zavzemal se je za enotno Nemčijo, posebej pa je poudaril, tla ta Nemčija ne sme biti nevtralizirana, ampak mora biti popolnoma samostojna z vsemi pravicami oborožitve. Tako Nemčijo si Amerikanci želijo, bojijo se je pa Francozi in deloma tudi Angleži.
Dne 23. aprila se sestane v Parizu vrhovni svet Atlantske obrambne zveze. Tega sestanka se bosta udeležila tudi ameriški zunanji minister John Poster Dulles in pa ameriški vojni minister Wilson. Na tem zasedanju bosta ameriška politika predložila evropskim zastopnikom ameriški načrt o nadaljni dobavi orožja in vsega vojnega materiala evropskim državam, ki so članice Atlantske zveze. Povedala bosta tudi, pod katerimi pogoji hoče Amerika še pomagati Evropi in kaj morajo za svojo obrambo in svobodo evropske države same prispevati.
Medtem so postale znane tudi že nekatere izjave, ki jih namerava povedati ameriški predsednik Eisenhotver zastopnikom ameriških listov. Po teh izjavah smatra Amerika Atlantsko zvezo še vedno kot glavno oporo v obrambi Zapada proti vsakemu napadu Sovjetske zveze. Zato je treba Atlantsko zvezo čim bolj utrditi. Utrditi je treba vse svobodne države Zapada brez ozira na mirovne izjave Sovjetske zveze. Zato je treba še v naprej dobavljati vsem državam Zapada oborožitveni material in jim je treba nuditi vsako gospodarsko podporo.
Svet je prešel torej v novo obdobje zunanjepolitičnega življenja, ko se še posebej kaže tekmovanje med Ameriko in Sovjetsko zvezo za dosego ravnovesja in premoči.
Za novo ureditev Posarja
HasMfe
Če listamo po zgodovinskih knjigah, vidimo, da je nasilje tovariš politike diktatorjev.
V starih časih je nasilje dobilo in imelo svojo obliko v suženjstvu. Mlado krščanstvo je v svojem globokem pojmovanju osebnosti kot nosilca duše in telesa strlo [»otllago misilju. S svojim oznanjevanjem ljubezni do bližnjega, ki naj bi bila tako močna kakor ljubezen do samega sebe, pa je naletelo na n^j hujši odpor in samo bilo izpostavljeno neizprosnemu zasledovanju in preganjanju, kar se v tej ali drugi obliki nadaljuje vse do današnjega dne.
Dvajseto stoletje, stoletje tehničnega napredka, stoletje elektrike, stoletje atomske energije in atomske bombe, je politično kakor tudi gospodarsko nasilje le še stopnjevalo z vsemi razpoložljivimi sredstvi moderne tehnike, ki se ravno na tem področju uveljavlja z neusmiljeno doslednostjo.
Imamo pred seboj na mizi akt štev. Uč 11 He z dne 4. decembra 1940 — dobro poglejte. ne 1941, marveč 1940 — urada .Deutsche Umsiedlungsgesellschaft — Ge-schaftsstelle Klagenfurt”. Ta akt javlja, da je bilo že tedaj na Koroškem pregledanih 1000 posestev, s katerih je bila nameravana izselitev lastnikov. Ta akt pa na drugi strani tudi jasno dokazuje, da se izseljevanje ni vršilo slučajno 14. in 15. aprila 1942 in pozneje, marveč je bila ta akcija že dolgoročno temeljito pripravljena in točno preračunana. Sedež tega načrtnega pripravljanja pa je bil v Kaibitschevem uradu v Celovcu, v Gasometergasse štev. 6.
In ko se je končal M. april 1942 in smo bili v taborišču pri Celovcu, tedaj smo že videli, da je udarec naperjen proti nosilcem in predstavnikom slovenske in krščanske zavesti na Koroškem. Dvojen namen je imela ta prva akcija. Na eni strani spraviti stebre slovenstva in krščanstva z lastne grude in jih pognati z družinami vred v vso uegotovst, na drugi strani pa s tem pripra-viti prostora za one, ki so hoteli „Hcim ins Reich”. S to izselitvijo pa naj bi bili ustrahovani vsi oni, ki so j>o prvi akciji ostali še na svojih domovih.
Bila je to križeva pot koroškili Slovencev, ki se je stopnjevala iz leta v leto. Bil pa je tudi čas globokega zaupanja v samega sebe, globoke vere v pravičnost, ki bo končno zmagala. Ko smo se v taboriščih zavedli v polni meri svojega obupnega položaja, te-<Iaj nismo škripali z zobmi in želeli ter čakali maščevanja, pač pa smo iskali moči in -.amozavesti v molitvi. In ta molitev ter zaupanje V Boga sta nas spremljali zopet nazaj v domovino, nazaj na naše domove. Dobro pa smo se zavedali že tedaj, da nam tega storjenega gorja ne more nihče poplačati, da ne more nihče plačati škode, katero smo utrpeli na svojem zdravju, škode, katero je utrjtela predvsem naša mladina na duši in telesu. Bili pa smo vsi žive priče, da je pravica močnejša od nasilja in da končno ta pravica vendar zmaga, četudi je na poti do te zmage marsikdo obupal. Verovali pa smo istotako, da smo mi zadnji sledovi takega neizprosnega nasilja.
V	tej zadnji veri pa smo sc žal zmotili, konec svetovne vojne ni prinesel konca nasilju, marveč se je nasilje še stopnjevalo. Mi-lijoni brezdomcev po vsem svetu so priče uga političnega razvoja, milijont izpričujejo po taboriščih in ječah nasilnost vladajočih režimov. Čeprav tudi demokratična oblika vladanja pri vseh človeških slabostih ne more nuditi jamstva popolnoma pravičnega postopka do vsakega posameznika, niti ne do vsake narodnostne celote, je vendar v demokratični ureditvi države vsaj dana možnost kritike in pritožbe.
V	vsaki tliktaturi pa se uveljavlja pod imenom ljudske volje v resnici le volja vladajoče klike in vse, kar tej volji ni pokorno, je izpostavljeno zasledovanju in nasilju.
V Pari/, je prispel predsednik posarske vlade Johannes Hoffmann, da bi se raz-govarjal v francoskem zunanjem ministrstvu o novem predlogu ureditve posarskega vprašanja. Ta predlog je še toliko bolj aktualen, ker je tudi nemški kancler Adenauer v Ameriki izjavil, da je za nova pogajanja o rešitvi posarskega vprašanja. Dr. Adenauer je namreč izjavil, da naj bi imel svobodno izvoljeni posarski parlament možnost, da se svobodno izreče o bodoči ureditvi Posarja. Ta parlament naj odloči — in ne francoska ter nemška vlada — kakšna naj bo bodočnost Posarja.
Iz te Adenauerjeve izjave je mogoče sklepati, da je nemška vlada že precej blizu predlogu posarskega predsednika Hof-imanna. Tudi ta predlaga najpreje nekatere gospodarske spremembe in prenos nekaterih gospodarskih pooblastil, ki jih ima
Poti takim nasiljem ječijo danes celi narodi, pot takim nasiljem je danes predvsem ‘ v vzhodnih državah vse krščanstvo. To pa je ravno radi te§a v nosilcih krščanske miselnosti tako močno, da ho premagalo tudi čas nasilja in doživelo dan zmage, ki pa naj ne bi bil nikdar več početek novega nasilja.
sedaj francoska vlada, na vlado v Posarju. Tako naj bi tudi uprava premogovnikov in težke industrije v Posarju prešla od francoske na posarsko vlado.
Nadalje pa tudi Hoffmann predlaga, naj bi se na svobodnih volitvah posarsko prebivalstvo samo odločilo, ali naj ostane Posarje samostojno, pod nadzorstvom Evropskega sveta ali pa naj se pridruži Nemčiji. Zadnje volitve so že pokazale, da je večina prebivalstva za samostojnost Posarja. Taka odločitev naj bi bila tudi začetek Združenih evropskih držav.
Nemiri v Teheranu
Za dne 14. aprila je bil sklican v Teheranu perzijski parlament, da odloči o zahtevi ministrskega predsednika Mosadeka, naj bodo vladarske pravice perzijskega šaha zelo omejene. — Odnosi med ministrskim predsednikom in vladarjem so se tako zaostrile, da govorijo o možnosti državljanske vojne v Perziji.
To razpoloženje so izrabili komunisti in so uprizorili velike demonstracije po ulicah Teherana. Množice so zahtevale, da parlament ugodi zahtevi Mosadeka.
Francoski ministrski predsednik Rene Mayer (USIS).
KRATKE VESTI
Predsednik zveze trgovskih zbornic, zvezni kancler ing. Jul. Raab, je odstopil, odstopila sta tudi oba podpredsednika. Nove volitve predsedstva zveze trgovskih zbornic bodo v soboto, due 18. aprila.
V	Francijo se je vrnil po dve in polletnem bivanju v Sovjetski zvezi predsednik francoske komunistične stranke Maurice Thorez. Ni še znano, ali je Thorez v Sovjetski zvezi, kamor je odšel na zdravljenje, popolnoma ozdravel.
Novi glavni tajnik Združenih narodov dr. Dag Hammarskjdld je bil dne 10. aprila slovesno zaprisežen. Po zaprisegi je izjavil novi glavni tajnik, da človeštvo ne moli za zmago, ampak za mir.
Zapadnonemška varnostna policija je odkrila veliko vohunsko organizacijo, ki je zbirala za Sovjetsko zvezo gospodarske, politične in vojaške podatke. Od 43 članov te vohunske organizacije so jih 39 že zaprli, med temi se je eden obesil v zaporu.
Za volitve v italijansko poslansko zbornico in v senat sta določena dneva 7. in 8. junija t. 1. Poslanska zbornica ima 590 ]x>slancev, v senat pa bodo volili 237 senatorjev: Volilna skupina,.ki dobi vsaj 50.01% glasov, dobi takoj (>5% vseh poslancev.
Dne 21. aprila ‘bodo na Danskem volitve v poslansko zbornico (Folken-tings), dne 28. maja pa bo dansko ljudstvo glasovalo o spremembi danske ustave.
' Od 11. do 13. aprila je zboroval blizu Pariza glavni svet socialistične internacionale. Avstrijsko Soc. stranko je zastopal njen predsednik podkancler dr. Scharf. Razpravljali so tudi o tržaškem vprašanju in o odnosih socialističnih strank do zveze delavnega ljudstva Jugoslavije.
Po poročilih iz Vzhodne Nemčije nameravajo preseliti okrog 200.000 Nemcev iz romunske Sedmograške (Siebenbiirgen) na domove v Zapadno Nemčijo pobeglih Nemcev.
Na progi londonske podzemske železnice je zavozil v ozkem betonskem podzemskem predoru osebni vlak v drugi osebni vlak.
V	obeh vlakih je bilo okrog 1200 oseb. Pri tej največ/i nesreči londonske podzemelj ske železnice je 'bilo 9 oseb mrtvih in okrog 50 težje in lažje ranjenih.
Na poletu iz. Londona v Beograd je pretekli petek (10. t. m.) v snežnem viharju nad Alpami in v koroških gorah izgubil pilot orientacijo in je moralo letalo verjetno kje zasilno pristati, ako se ni ponesrečilo.
Za velikonočne praznike je tekmovalo na avstrijskem Štajerskem, nazadnje v Donu • tvitz-u, hrvaško nogometaško društvo „8i-sak”. Po tekmah so nekateri nogometaši izjavili, da se ne vrnejo več v domovino, ampak ostanejo v Avstriji kot politični begunci.
Politični teden
Po svetu...
Letošnja pomlad je politično zelo razgibana. časnikarjem je bilo treba samo zasledovati številna potovanja vodilnih politikov in državnikov in iz. uradnih komunikejev in časopisnih konferenc je bilo mogoče zbrati dovolj tvarine za pisanje člankov. Za Londonom, kjer je bil najznamenitejši gost maršal Tito, je VVashington prava romanska pot zapadnoevropskih politikov. Za angleškimi in francoskimi obiski se je te dni končal obisk zapadnonemškega kanclerja Adenauerjeva. Odpotoval je v Ameriko na osebno vabilo predsednika Eisenho-wenj!a (in je to prvi povojni obisk odgovornega nemškega državnika v Ameriki. Omeniti je treba, da bo v kratkem osma obletnica kapitulacije tisočletnega rajha pred zavezniki. Adenauerjeva zasluga je v prvi vrsti, da je danes Zapadna Nemčija tako-rekoč enakopraven član v družbi demokra-tfčnih držav in sprejem v Washiingtonu ter obojestranske izjave pričajo o prijateljsko-/avezniških odnosih med državama. Po razgovorih z Eisenhovverjem je bil izdan skupni komunike sledeče vsebine:
..Ameriški predsednik in nemški kancler sta se pogovorila o posledicah, ki bi jih zadnji dogodki v sovjetskem bloku utegnili imeti na spor med Vzhodom in Zaipadom. Oba sta popolnoma istega mnenja, da svo-Irodni narodi Zapada ne smejo popustiti in ne smejo zmanjšati svojih naporov za skupno moč in enotnost, čeprav se ne sme opustiti nobene priložnosti za omiljenje splošne politične napetosti.”
Adenauer je prišel v Washington seveda s polno aktovko nemških želja in predlogov. V stvareh, v 'katerih Amerika lahko sama odloča, je gotovo prejel zadovoljive obljube in jamstva, kot n. pr. glede pomoči neusahljivemu toku beguncev iz vzhodne nemške cone. Bonnska vlada je mogla le z največjimi žrtvami zbirati potrebna materialna sredstva, da niso stotisoči teh begun-cev povzročili kaosa. Zedinila sta se v tem, da bosta obe vladi stremeli po zedinjenju obeh Nemčij na miren način in na svobo-dini demokratični podlagi (ta izjava je važna za Adenauerjevo borbo proti domačim političnim nasprotnikom).
Sovjetska zveza lahko v primeru Nemčije pokaže svojo dobro voljo s tem, da izpusti še ostale vojne ujetnike. Posarsko vprašanje sta razpravljala zelo previdno, soglasna sta v tem, da je treba stremeti po čimprejšnjem sporazumu s Francijo. Eisenhower pa je Adenauerju zatrdil, da USA ne stoje na francoskem stališču, po katerem naj bi ratifikacija evropske obrambne pogodbe v Parizu zavisela od predhodne rešitve posar-skega vprašanja. Adenauer pa je obljubil, da se bo Zapadna Nemčija uklonila volji jzosarskega ljudstva, ki naj pride do izraza na svobodniK volitvah.
Eisenhower je obljubil, da bo Zapadna Nemčija dobila vojni material za svojo oborožitev v okviru evropske obrambne zveze, brž ko bo vseh šest držav podpisnic ratificiralo te pogodbe. Adenauer je zagotovil, da Zapadna Nemčija ne bo prodajala neposredno ali tudi posredno vojno-strateških surovin komunističnim državam.
Ameriškim senatorjem je nemški kancler zagotovil, da je za Zapadno Nemčijo življenjski prostor le na Zapadu in je odločno zavrnil govorice, da bi Nemci kdaj mogli korakati s Sovjetsko zvezo, ker bi taka zveza pomenila satelitstvo. Glede meje na črti Odra—Nisa je dejal, da se 1k> treba pogajati s Poljsko, kadar bo čas za to, glede Francije pa je obljubil, da bo storil vse, da bo prišlo do sporazuma s to nemško sosedo.
Pokazali so se prvi sadovi novega mirnejšega obdobja med Vzhodom in Zapadom.
V Panmundžonu so podpisali s)x>razum o izmenjavi bolnih in ranjenih vojnih ujetnikov. Izmenjava se bo izvržila v tridesetih dneh po podpisu. Severnokorejci bodo izročili okrog 600 zavezniških vojakov, zavezniki pa okrog 6000 Severnokorejcev in Kitajcev. To razmerje je razumljivo, če upoštevamo, da je v komunističnem ujetništvu le okrog 12.000 zavezniških vojakov, medtem ko imajo zavezniki okrog 130.000 nasprotnikovih ujetnikov.
Komunistična delegacija je oh priliki zadnjih pogajanj tudi izraizila ždijo, da bi prišlo čimprej do pogajanj o premirju sploh. Podpis sporazuma o izmenjavi ranjencev je prvi večji korak na poti do morebitnega konca korejske vojne.
„Na pol pota nasproti”
naj pridejo za pati ne sile Sovjetski zvezi, je dejal Višinski na glavni skupščini Organizacije združenih narodov, ko se je vršila debata o zapadnem predlogu o razorožitvi.
Bo le prišlo do avstrijske državne pogodbe?
Ameriški zunanji minister Dulles je časnikarjem dejal, da je prav mogoče, da bo za uspešnim, začetkom korejskih pogajanj prišlo na spored splošnih pogajanj s Sovjeti kot št. 2 avstrijsko vprašanje. Verjetno
pa je, da bo Moskva vprašanje državne pogodbe spet vezala na vprašanje Trsta, kar bi seveda vse vprašanje močno zamotalo.
Nove govorice o »^nevtralizirani” Nemčiji
Komentatorji v zapadnem časopisju domnevajo, da je cilj nove ruske politike v Evropi združitev obeh Nemčij pod skupno izvoljeno vlado. Cena za to bi bila seveda odklonitev pristopa Zapadne Nemčije v evropsko obrambno zvezo. Tak predlog bi pred leti moral naleteti na močan odmev na Zapadu in med Nemci samimi. Danes je najbrž prepozno, ker je pristop Zapadne Nemčije k evropski obrambni zvezi že skoraj izvršeno dejstvo.
Zvezna pogodba: London-Beograd
Ameriški dnevnik „New York Times” piše o obisku maršala Tita v Londonu med drugim sledeče:
..Petdnevni obisk maršala Tita še ni prinesel zvezne pogodbe in tega seveda tudi nismo mogli pričakovati. Preveč je težav, ki jih je še preje treba odstraniti. Zelo je še razširjeno prepričanje, da jugoslovanski vladi še ni mogoče popolnoma zaupati. Razen tega obstoja še nek odpor proti temu režimu zaradi omejitev verskih in državljanskih svoboščin v državi. Končno pa je pet dni tudi prekratek čas, da bi bilo mogoče v potankostih izdelati pogodbo o vojaškem sodelovanju.
Kljub temu pa moremo z zadovoljstvom ugotoviti, da je v poročilu, ki je bilo izdano ob koncu obiska v Londonu, govor o sporazumu, ki je bil dosežen in ki zagotav-
Boris Kidrič - umrl
V soboto, dne 11. aprila, popoldne je umrl v bolnici v Beogradu Boris Kidrič, član jugoslovanskega državnega izvršnega sveta, član tajništva izvršnega odbora CK ZK} (centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije) in prvi predsednik komunistične slovenske vlade.
Boris Kidrič je bil rojen 10. aprila 1912 na Dunaju kot sin poznejšega vseučiliške-ga profesorja v Ljubljani dr. Franca Kidriča. Že na gimnaziji v Ljubljani se je začel politično udejstvovati in je postal član komunistične partije, v kateri se je udejstvoval tudi kot študent na univerzah v Ljubljani in na Dunaju. Tara je bil pred deželnim sodiščem obsojen in iz ječe ga je rešilo posredovanje prof. dr. Lamberta Ehrlicha. Kidrič je odšel lota 1938 v Pariz, kjer je z nekaterimi drugimi mlajšimi slovenskimi komunisti (Bebler, dr. Vogelnik, dr. Logar) že takrat izdelal načrt za revolucijo v Sloveniji. Na intervencijo bana dr. Marka Natlačena je dobil Kidrič dovoljenje, da se je po izbruhu vojne leta 1939 vrnil v Ljub-I jano.
Prazniki v Združenih državah
V Združenih državah je bilo pretekli teden vse zasebno pa tudi javno življenje pod vtisom velikonočnih praznikov. Na veliki petek se je udeležil službe božje v presbi-terianski cerkvi v Washingtomi tudi predsednik Eisenhovver s soprogo. V posebnem pismu, ki ga je naslovil predsednik na predsedstvo odbora katoliških in protestantskih klerikov, je označil predsednik veliki petek kot spomin na „našo veliko potrebo po brezkončni pomoči Vsemogočnega. Za človeštvo, ki živi v svetu, polnem sovraštva in medsebojnega nezaupanja, je namreč izredno tolažilno, ko more pričakovati vsako pomoč iz ljubezni božje.”
Tudi na velikonočno nedeljo je bil predsednik Eisenhovver v isti cerkvi v VVashing-tonu pri službi božji.
„To je ja zlorabljanje vere, da se celo najvišji predstavnik države udeležuje verskih obredov in službe božje,” bodo vzkliknili pri „Brez-vestniku”, ko bodo to brali. Priporočamo pa, da naj protesta ne napišejo na naš naslov, ampak naj ga pošljejo naravnost v Ameriko.
MORALNE VREDNOTE
Ameriški predsednik Eisenhovver je sprejel v četrtek, dne 9. aprila, urednike protestantskih cerkveni Iv časopisov, ki izhajajo v Ameriki. Pri tem je predsednik izrazil svoje ..neomajno prepričanje, da more svet premagati sedanjo dobo medsebojnega ]*)-Ikičnega nezaupanja samo z obnovo spoštovanje moralnih vrednot. Svoboda in demokracija ne predstavljata namreč nič druge-
Ija ožje sodelovanje med Jugoslavijo in Veliko Britanijo in med drugimi svobodnimi državami za ohranitev in zagotovitev mini. Najvažnejše v tem poročilu pa je gotovo zagotovilo, da je dosežen med obema državama popoln sporazum za slučaj napada v Evropi. Vsak sovjetski napad na Jugoslavijo bi takoj izzval nastop Velike Britanije. Ker pa je ta povezana v Atlantski zvezi z. drugimi državami, bi vsak sovjetski napad na Jugoslavijo izzval tudi ostale države Atlantske zveze, torej tudi Združene države.
Ker je nadalje Jugoslavija z obrambno pogodbo povezana s Turčijo in z Grčijo, kateri državi sta članici Atlantske zveze, je v resnici s sporazumom v Londonu in z omenjeno obrambno pogodbo Jugoslavija danes posredno priključena tudi že obrambni skupini Atlantske zveze.”
Dne 11. decembra 1939 se je Kidrič poročil z Zdenko Armičevo iz Ljubljane. Ob začetku nemške in italijanske okupacije Slovenije je Kidrič bil med ustanovitelji OF. Pozneje je postal politkomisar Glavnega štaba za Slovenijo. Ko so prevzeli komunisti oblast v Jugoslaviji, je postal Kidrič prvi predsednik vlade v Sloveniji. Pozneje je odšel v Beograd, kjer je prevzel ministrstvo za trgovino in industrijo in nato mesto predsednika Gospodarskega sveta. Bil je član politbiroja CK KPJ in član sekretariata izvršnega komiteja CK ZKJ. Umrl je zaradi obolenja krvotvornih organov (levkomija), na kateri (bolezni je bolehal zlasti od septembra lanskega leta in so ga zdravili domači in inozemski zdravniki-specialisti.
Ker je bil Kidrič član izvršnega sveta Jugoslavije, je odredil predsednik sveta, maršal Tito, da so dnevi od 11. do 15. aprila zaradi smrti Borisa Kidriča v Jugoslaviji dnevi narodne žalosti. O pomenu Kidričevega dela med Slovenci bo sodila poznejša zgodovina.
ga, kakor pa upoštevanje globoke religiozne vere tudi v političnih zadevah. Nasprotje temu je namreč: brezbožna civilizacija, to pa je komunizem.”
ZA ČLOVEČANSKE PRAVICE
Dne 7. aprila se je začelo v Ženevi v Švici zborovanje komisije Organizacije združenih narodov za človečanske pravice. V osnutku konvencije o človečanskih pravicah so zagotovljene civilne, politične, gospodarske, socialne in kulturne pravice vsakega posameznika in narodnostnih skupin. Na dnevnem redu zborovanja je tudi volitev novega predsednika te komisije, ki bo končala svoje delo v petih tednih. Osnutke konvencije bo nato obravnaval še gospodarski in socialni svet Organizacije združenih narodov, ki se bo sestal dne 30. junija letos v Ženevi, nato pa bo konvencija predložena končno še v obravnavo glavni skupščini Združenih narodov. Ta konvencija bo tvorila dopolnilo deklaracije o človečanskih pravicah, ki jo je sprejela glavna skupščina Združenih narodov leta 19-18.
V komisiji za človečanske pravice je 18 držav, ki so članice Združenih narodov.
ZMANJŠANJE AMERIŠKE POMOČI
Ameriški zunanji minister John Foster Dulles je zahteval, naj odbor ameriške poslanske zbornice zmanjša zneske za pomoč Zapadni Evropi. Za toliko več pa naj bi dobil pomoči Daljni vzhod:' 1/ tega višjega zneška naj bi dobili večje količine vojnega materiala Francozi za bojevanje proti komunistom v indokini.
... in pri nas v Avstriji
Po sestavi nove vlade je nastalo nekako zatišje. Vlada pripravlja svojo izjavo, svoj program dela, ki ga bo razložil novi zvezni kancler ing. Jul. Raab na seji državnega zbora v sredo, dne 15. aprila. Po vladni izjavi se bo pričela razprava o tej izjavi. Pri tem bo mogoče presoditi kakšno .stališče bodo zavzele posamezne parlamentarne skupine do nove vlade. Gotovo bosta obe večinski stranki, ki vlado sestavljata, izjavo odobrili, gotovo je tudi, da bo proti izjavi nastopila škupina komunistov, z zanimanjem pa se pričakuje izjava skupine VdU, ker bo šele iz te izjave mogoče presoditi, v koliko bo ta skupina v parlamentu podpirala skupino OeVP, ako bi prišla ta s kakim predlogom proti volji SPOe. Tudi bo tako polagoma jasno, kako daleč je pogodba med obema vladnima strankama obvezna tudi za delo v državnem zboru in v koliko more vsaka skupina za sebe brez predhodnega sporazuma z drugo vladno stranko vlagati osnutke zakonov, ki drugi vladni stranki ne bi bili po volji.
Vladna izjava
Zelo verjetno je, da bo v vladni izjavi prevladovalo gospodarsko vprašanje, kakor je to prevladovalo že tudi ves čas volilnega boja. To je do gotove irifere opravičljivo, saj je končno zagotovitev zaposlitve s primerno plačo, zagotovitev denarne vrednosti in zagotovitev rednega izplačila zavarovanja v vseh oblikah tudi podlaga obstoja in razvoja kulturnih dobrin.
Med volilnim bojem je bilo mnogo govora o zgradbi stanovanj, o zvišanju plač: javnim nameščencem vseh skupin, o poenostavitvi socialnega zavarovanja, kjer upravni aparat požre milijonske vsote brez koristi za zavarovance. Govora je bilo nadalje o znižanju deficitov v državnih podjetjih in končno o poenostavitvi državne, deželne in občinske uprave. Zato bodo sedaj gotovo volivci z zanimanjem pričakovali izjave o vsem tem, pričakovali bodo, v koliko bosta vladni stranki Se vztrajali na teli obljubah in zahtevah, v koliko pa so bile to samo volilne besede, ki veljajo samo do volitev, nato pa jih vladne stranke odložijo do prihodnjih volitev spet v staro ropotarnico.
Podržavljena podjetja
C) upravi podržavljenih podjetij je v zadnjem tednu pisalo avstrijsko časopisje. Vrhovni državni računski dvor (Rechoungs-hof), ki nadzira poslovanje državnih podjetij, je predložil poročilo o poslovanju teh podjetij. To poročilo predlaga vrhovni računski dvor direktno državnemu zboru, ki nato o tem poročilu razpravlja, časopisje OeVP trdi, da je iz tega poročila razvidno, da so dobila podržavljena podjetja do konca leta 1952 od države, to je iz. državnega proračuna in iz kreditov Marshallovega načrta, 6 in pol milijarde šilingov za razne investicije. Nadalje je i/ poročila razvidno, da so podržavljena podjetja vse svoje velikanske dohodke in tudi dobičke vplačevala v posben sklad, s katerim je nato razjx>-lagal spet minister za .podržavljena podjetja, to je socialist ing. WaMhrunner. Tako je bil slult tudi velik del dobička in zato so podržavljena podjetja plačevala {nemalo davkov. Nadalje so bile cene proizvodov v državnih podjetjih previsoke in je to oviralo izvoz teh proizvodov, kar je bilo v/rok. da smo dobili {nemalo tujih denarnih vrednosti, zato tudi nismo mogli uvažati nujno {jotrebnih surovin, kar je vplivalo spet na j to večanij e brezposelnosti. In končno trdi še časopisje OeVP, da podržavljena podjetja ne upoštevajo pri svojem delu načela rentabilnosti, produktivnosti, povečane storilnosti in večje zmogljivosti, in tako ne služijo ta podjetja splošnemu narodnemu gospodarstvu.	v
Nasprotno pa socialistično č;isopisjc zagovarja poslovanje podržavljenih podjetij in dokazuje pravilnost .poslovanja teh podjetij in vrhovnega upravitelja vseh teh podjetij, socialističnega ministra ing. Wakl-brunncrjn.
Iz vsega je že seda j razvidno, da bo verjetno v parlamentu razprava o .poročilu o upravi in gospodarstvu v podržavljenih podjetjih precej živahna. Iz medsebojnega časopisnega obračunavanja meti obema vlad nima strankama že takoj sedaj po sestavi vlade pa bi bilo mogoče sklepati, da v bodoče delo v parlamentu ne bo tako enostavno kakor je bilo doslej, ko je parlament vedno skoraj brez vsake razprave odobril vsak vladni predlog, ker je tako zahtevala pogodba med obema vladnima strankama.
Empfangschein
liber S	g	, wortlich
Schilling
eingezahlt auf das Scheckkonto Nr. 69.793
Zeitung „Naš tednik44 KLAGENFURT
Unterschrift des Postbcamten:

D. S. 39 (11.52) Nuchdruck verboccn!
Erlagschein	Buchungschein
liber iS 	 g ... eingezahlt von	iiber 5 	 g eingezahlt von
	In 				
aufScheck-	/Tn 7QQ konto N r. am		19	auf Scheck-	700 konto Nr. \J*/• M J*J
	c	n
3. 53 Einzahlung	gebuhrenfrei b«i olltn Ppstfimttrn und baim Postsparkasisnamt	; 3. 53 \
Dicser Ab-Anitt bldbt im Postspnrka^ensiint.	Angaben iiber den Zweck der Zahlung.
Die Zahiung iicTeiiencic Mitccilungen gebuhrenfrei. Andrre Mitteilungen unzulassig-
Der Erlagschein ist in allen drči Teilcn mit Time, Druck oder Sdircibmaschinc dem Vordruck entsprechend auszufiillen. Der Einzahler mu(5 den Tag der tatsadi-lichen Einzahlung ansctzen. Eine alifallige Snderung des Einzahlungstages mufi der Einzahler selbst mit seincr Unterschrift bestatigen.
Scheine, die Radierungen, Durchstrei-chungen oder Abanderungen irgend-tvelcher Art im vorgedruckten Text, im Betragsansatz, in der Kontonummer oder im Namen des Kontoinhabers auf^vcisen, ebenso undeutlich ausgefullte, stark be-sdimutzte oder zerrissene Erlagscheine diirfen zur Einzahlung nicht verwendet tverden.
Vormerkungen des Kontoinhabers oder des Einzahlers.
DVOJEZIČNOST V EVROPI
V št. 15 glasila gradiščanskih Hrvatov v Avstriji ,,Našem tajedniku” z dne 11. aprila t. L je članek pod naslovom .»Dvojezičnost v Evropi”. Članek bo zanimal gotovo tudi naše bralce in ga zato v prevodu objavljamo. ,,Naš tajednik” piše:
..Misel združenja evropskih narodov zori.
Ta misel se sicer počasi, toda trdovratno in zanesljivo širi od dneva v dan. širi se na politično, gospodarsko in krti turno področje. Zato pa moremo z gotovostjo trditi, da ni več daleč dan, ko bomo mogli zapisati: Združena Evropa živi!
Ako pa naj se narodi razumejo medsebojno, se morajo razumeti tudi v jeziku, človek se najlažje sporazume s človekom, ako se more z njim pomeniti v njegovem jeziku. Zato jev zadnjem času nastal v Za-padni Evropi nov pokret, kateremu pravijo bilingvizem, po naše dvojezičnost. Zanimivo je, kako je ta dvojezičnost nastala. Nekatera francoska mesta so se sporazumela / angleškimi mesti, da se bodo prebivalci francoskih mest učili angleško in obratno se učijo v angleških mestih francosko. Za mesti so se do tega odločile že cele pokrajine, da se v njih ljudskih šolah učijo jezika sosednjega naroda. Tako je na Holandskem že uradno odločeno, da se že v ljudski šoli učijo drugega jezika.
Vse to bo pripomoglo, da se bodo narodi bolje razumeli medsebojno in tako bo najprej e prišlo do kulturnega zbližanja med evropskimi narodi.
Kar pa se tiče dvojezičnosti, bi ta mogla biti odlično sredstvo za reševanje težkih šolskih in jezikovnih vprašanj narodnih manjšin v Evropi. Tako na primer govori večina prebivalstva v Elzaciji na Franco-
skem doma nemško, v šoli pa je učni jezik francoski. Sedaj predlagajo nekateri — francoski — časopisi, naj bi se uvedel v te ljudske šole kot drugi jezik nemški jezik in naj bi bila tako nemščina obvezen predmet, katerega bi se morali v ljudski šoli učiti Nemci in Francozi. To bi prav gotovo mnogo vplivalo na to, da bi se ta dva naroda lažje sporazumela in bi živela v boljšem sosedstvu, in to ne samo doma, ampak tudi v boljšem državnem sosedstvu.
Ako razmotrivamo to dvojezičnost z avstrijskega stališča — piše k temu vprašanju kulturno-politično glasilo „Die dsterreichi-sche Furche” v svoji 12. letošnji štev. — je treba pripomniti, da taka dvojezičnost pri nas v Avstriji1 že obstoja in sicer na Koroškem. Kakor pa so bili že od nekdaj, tako so tudi še danes nekateri proti taki ureditvi v koroških ljudskih šolali. Kaj pa so taki protesti Nemcem že v stari Avstriji prinesli in kakšno škodo so povzročili Nemcem, o tem ni treba govoriti. Pač pa je treba priznati sledeče: Ko so se v stari Avstriji Slovani naučili poleg svojega jezika še nemškega jezika, so s tem daleč presegali one Nemce, ki so bili nasprotni pouku jezika sosednjega slovanskega naroda.”
In s hrvatskiim ,.Našim fajednikom” zaključimo:
Ko se dvojezičnost v evropskem časopisju tako hvali in priporoča, ko postaja ta dvojezičnost polagoma že evropski pojav, moramo mi Slovenci na Koroškem, kot živ del matičnega slovenskega naroda, zahtevati: Vsakemu slovenskemu otroku na Koroškem je treba omogočiti, da se v ljudski šoli nauči poleg nemškega popolnoma tudi pravil-
ne slovenščine, ki je njegov materinski jezik. V tern smislu zahtevamo rešitev našega šolskega v prašanja ne samo z ožjega slovenskega stališča, ampak tudi s širjega evropskega stališča, ker bo to pripomoglo do zbližanja in sporazumevanja sosednih na-
V lanskem poletju sem del dopusta izrabil za obisk ene najbolj zanimivih pokrajin Jugoslavije. S svojo ženo sem se napotil v Bosno. Znano je, da je v Bosni precejšnje število prebivalstva muslimanske vere, tako po vaseh kakor še prav posebej po mestih. V posebno veliki meri ima značaj muslimanskega mesta Banja Luka, kar si moremo razlagati, če se poglobimo v zgodovino tega mesta. Saj so tu dolga deset- in stoletja vladali Turki.
Ko pridemo v staro mesto, zagledamo pred seboj znameniti minaret znamenite Ferhadije-džamije, še malo naprej pa je večje število minaretov manjših džamij. Na zunaj pri prebivalcih danes ne opaziš več muslimanskega karakterja, ker žene ne nosijo večinoma nič več feredže in jašmaka. Kljub temu pa more tujec ugotoviti, da je tu na pragu orienta in da si tu z njim podaja roko zapad. — Povsod zapaziš 'čaršije, turške kavarne, razne narodne kuhinje, kjer je mogoče dobiti razne bosanske narodne jedi. Na ulicah je še videti stare muslimane s fesom na glavi. Nekateri starejši imajo okrog fesiča navezano belo ahmedi-jo, kar je znak, da so bili že na romanju v Meki.
Bil je lep poletni večer, ko sva čakala z ženo pred džamijo, približeval se je namreč čas akšam-namaza. Iznenada zaslišimo glas mu’ezina, ki je klical za namaz iz visokega minareta. Jasno je zvenel njegov klic v tihi večer, ko je klical po arabsko: „Aliahu akbar (Bog je največji), ešhedu, an
rodov, katerim je določeno, da živijo drug poleg drugega. — Zato pa tudi vztrajamo slej ko prej na zahtevi, da se ui'edba o dvojezičnih šolah na Koroškem v celoti izvaja, •izvaja ne samo na papirju, ampak tudi v resnici.
vorili iftitah kebir. Nato pa so recitirali za to molitev predpisane subhaneke, ruku-je in sudz.ude. Te molitve v arabščini so izgovarjali tiho pod vodstvom imama. Na koncu namaza je sledilo kratko predavanje imama ter blagoslov vernikov, z ženo pa sva še oštala v džamiji. K nama je prišel imam in me vprašal, če Želim mogoče kaka pojasnila o islamski veri. Povedal sem mu, da sem študiral orientalske običaje in da
PAlWeRS	I
Moderčki
v 12 čudovitih barvah * *
dobro poznam muslimanske obrede. Nato mi je pripovedoval o organizaciji muslimanov v današnji Jugoslaviji. Pokazal mi je še krasno izdajo korana, nakar sva se / ženo poslovila od njega in sva odšla na stanovanje k neki muslimanski družini, kjer sva bila zelo prijazno sprejeta.
Dr Ingomar Heyer.
*
Izrazi v prednjem opisu pomenijo:
Ferhad paša ; znani (urški poveljnik džamija (arabsko) — muslimanska cerkev, feredž in jašmak (turško) —- muslimansko žensko oblačilo in tančica, čaršija (turško) — trgovina, fes in fesič (iz turškega) — rdeče muslimansko
NERAZUMLJIV PISATELJ
V MUSLIMANSKI DŽAMIJI
Matevž Krajnčič je bil vedno zamišljen, če je šel po trgu ali po ulicah; apatično je gledal v izložbe, apatično je poslušal, če so se pogovarjali v gostilnah — zanimala ga ni nobena reč. Pa bi si lahko stavil to ali ono nalogo, ki bi se gotovo dala rešiti. Toda, imel je svoje ideale in vedel je natanko, da se ti v celoti nikdar ne bodo dali uresničiti. Oh, in te lepe in krasne misli! Ostale bodo sanje za zmerom! Zalo je Ma-sevž zbežal mnogokrat ven v tiho naravo. Tam je pletel svoje sanje naprej, katerih pa je bilo takoj konec, komaj da se je vrnil nazaj v mesto. Tako je postala slaba volja njegov vsakdanji kruh. Sem in tja se je umaknil za kratke trenutke otožnosti, ki pa je bila v svojih posledicah kakor težka bolezen. Tedaj bi jo najraje pobral nekam med visoke gore; tam bi mogoče še našel zadnje ostanke poštenih beračev, med katere je brezdvomno spadal.
Sicer pa je bil v svoji mladosti še bolj resen kakor današnje dni in tudi večji siromak kakor bi mogli biti tisti pošteni berači. Tega se pa tedaj ni zavedal, čeprav je študiral na neki srednji šoli, kar je plačevala njgova mati / zadnjimi groši, ki so ji 'stali od njenga zaslužka. V tistem času se je Matevž Krajnčič v svojem prostem času obnašal čisto drugače kakor navadni ljudje: šel je namreč na podstrešje revne domače bajte, da se izogne vsem filistrom. Tam gori je stala njegova postelja in poleg nje surovo stesana polica, na kateri so ležale razne knjige; v začetku je požiral knjigo za knjigo, nato pa se je zanmigl samo še za literaturo. Bral je razprave vseh časov, vseh slovenskih pesnikov in pisateljev. Pa verjemite, prosim vas, nikakor se ni ipriril do solidnega literarnega znanja. Zmerom je odlagal natančen študij najvažnejših avtorjev: navdušila ga je ta in ona stran, zapomnil si je tako mimogrede par podatkov, razgrnil pred sabo Ganglove čitanke, Prešernov sonetni venec, Cankarjeve »Podobe iz sanj”, pesmi Župančiča in Kajuha, pripovedke Bevka in prispevke sedanjih slovenskih pesnikov in pisateljev.
Leta so tekla in storil je veliko pregreho: v/el je svinčnik ter spravil svoje mnenje na papir. Preko realnih in fanatičnih stvari je prišel do domoljubnih in nacionalnih, in — ko je spoznal njih puhlost — do internacionalnih in Občečloveških.
'/anadi lepih besed bi se Matevž bil skoraj zgubil v labirintu abstraktnih fraz.
To pa je (bila obenem tudi njegova sreča, zakaj začel je pisati eseje. Našel je zopet -samega sebe! Bil je prepričan, da spet služi svojemu milemu narodu, ki ga bo enkrat štel meti soboritelje za slovenski feljton.
Utrujen se je stisnil nekega večera v zadnji kot svoje sobe. Pred njim na mizi je ležala neka pesem. Njena vsebina je bila ekstrakt vseh idej, vprašanj, prepričanj, toži),
tolažb, uporov, filozofskih in gospodarskih nasprotij, tradicij in še dolge vrste drugih pojmov. Sedel je in obšla ga je neprijetna slutnja. Trdno je stisnil ustnici ter zaprl oči. Videl je, kako so oživeli vsi navedeni pojmi, kako je bil drug drugega; vsak je odločno poudarjal, da je pravica na njegovi strani. Nobeden pa se ni udal ali hotel drugemu samo za hip prisluhniti. In vsi ljudje so čuli to staro pravdo, in vsak posamezni človek se je postavil za eksaktno določen pojem. Le Matevž je ostal sam — v celi dolgi pesmi ni našel svojega ideala ali samo njegovo senco. Zato je skril svoj obraz, za velikim robcem. Raztrgal je grozno in strašno pesem in videl je neskončno morje solza, videl je deroče reke nedolžne krvi.. .
France Zidnik
la dahu illa-llabu ve ešhedu anna Muha-med Tibduhu ve rasuluhu (verujem, da je Alah Bog in da je Mohamed njegov sluga in prerok), hajje ’al es’salah, hajje ’al-elefa-lalr (pridite vsi k molitvi, to je vaša rešitev).
Verniki prihajajo nato v džamijo, pred-no pa prestopjo prag džamije morajo še preje opraviti pred džamijo abdest, to je obrede, ki so točno predpisani. Pri vhodu sezujejo obuvala, kar sva storila tudi midva z ženo in ko sva prestopila prag, sva zagledala svečano razsvetljeno notranjost džamije.
K nama je pristopil imam in naju povabil, naj vstopiva in naj bova tako prisotna pri njihovi molitvi. Molitev se je pričela s tem, da so se vsi verniki obrnili proti jugovzhodu, to je proti mestu Meki. Vzdignili so nato roke v višino lica in so izgo-
pokrivalo,
ahmedija (arabsko) — beli ovoj okrog fesa, hadž (arabsko) — romanje v sveto mesto Meko, mu ezzin (arabsko) — pomočnik duhovnika, ki kliče muslimanske vernike k molitvi, akšan (turško) — večer namaz (perzijsko) — molitev, minaret (arabsko) — visok stolp pri džamiji, abdest (perzijsko) — obredno čiščenje, strogo predpisano pred molitvijo,
iftitah kebir (arabsko) — začetek namaza s tem, ko sc reče: „AUahu akbar” (— Bog je največji), subhaneke (arabsko) — „Slava tebi!” (važen del molitve),
ruku' (arabsko) — globoko priklanjanje, sudžud (arabsko) — pasti na kolena in sc s čelom dotakniti tal,
imam (arabsko) — muslimanski duhovnik, koran (arabsko) — muslimanska sveta knjiga.
J. S. Baar — Al. Nemec:
ZEMLJA IN LJUDJE
ROMAN
(Trinajsto nadaljevanje)
»T edaj pa sem se odločil in nič ne spremeni mojega sklepa. če ste /. menoj zadovoljni, me Obdržite še naprej v službi. S kmetov sem doma, kmečko življenje me veseli. Ni mi všeč cigansko vozniško življenje, življenje na cestah, v gostilni pri tuji mizi, na tuji postelji, če me odslovite, se bom zares oprijel * biča, da me ho nekaj časa preživljal, toda pozneje se bom spet oprijel pluga. Oženil se bom, toda ne prej, dokler ne bom imel lastnega doma in lastne zemlje.”
Cimbura si je oddahnil. Odleglo mu je kakor pri spovedi. Olajšan je vstal. Čakal je samo, kaj bo rekel gospodar. Če bo dejal: »Pojdi,” bo ubogal in bo šel v Pisek in storil tako, kakor mu je svetoval. V vsem ga bo poslušal, toda v drugem ne bo popustil. Varčeval ho, dokler se ne bo mogel vrniti kam v vas, kjer bo gospodaril na svojin.
»Pametno si govoril,” je tedaj vstal tudi Kovanda, »to sem si tudi mislil. Od tega trenutka ostaneš pri meni, dokler boš hotel. Pomni, da nikoli več ne boni dejal: Cimbura, čas je, da se umakneš, dokler sam ne prideš in ne rečeš: Čas je, grem. Moj kmečki ponos mi ne dovoljuje, da bi spravljal denar, ki ga ti zaslužiš s tvojim prizadevanjem, s svojo močjo in s svojo poštenostjo. Zato bom kupil konja, voz, kočijo, opremo in ti boš dalje vozil kakor doslej, toda ne boš več hlapec. Ne bom ti več plačeval službe. Moj brat boš, zaslužek si bova bratsko delila. Popravila in škodo bom nosil sam, ti boš dal svoje tlelo in prizadevanje, Bog pa naj da svoj blagoslovi”
Kovanda je stisnil Cimburi roko in ga poljubil na lice.
Oba moža sta globoko ginjena odšla iz sobe. Od tega trenutka so ga nehali na posestvu klicati »Cimbura”. — Gospodar in gospodinja sta ga klicala »Jene”, otroci in ostala družina pa so mu rekli striček.
Na letni sejem v Netolice je vzel Kovanda s sabo tudi Cimburo. Že zvečer sta sc peljala na to konjsko zbirališče in na vsej poti čez Myšenec in Protivin na Vodnany sta prehitevala s svojim lahkim kolesljem konjarje, 'konjske trgovce, ki so imeli konje privezane za voz, in kmete, ki so imeli v vozu \ prežena dva para, enega za drugim, ali celo tri konje v isti trsti.
»Imeniten sejem bol” se je radoval Kovanda in bistro
opazoval konje, lejio opremljene in namenjene za prodajo, s katerimi so se sedaj peljali v koraku, da jutri ne bi bili utrujeni.
»Ta gre kupovat,” so uganili vsi, katere je Kovanda s svojo vprego pustil za seboj, ko so videli, kako pušča svojim konjem teči po mili volji.
Cimbura je bil prvič v Netolicih. Tu je doživel čudo. Zdelo se mu je, da niti v vojski ni videl zbranih toliko konj. »Za koliko polkov bi jih bilo?" je ugibal, ko je molče hodil za gospodarjem.
Kdor ni videl konjskega sejma v Netolicih, ta si ga ne more predstavljati. Židovski prekupčevalci in kmetje, konjski tatovi in mešetarji, ravnatelji (oskrbniki, upravitelji) plemiških l>osestev, cigani, žepni tatovi in orožniki se mešajo v pisani množici in se prerivajo okrog krasnih in rejenih konj prav tako kakor okrog izgaranih kljuset. Majhne, kocinaste ciganske konjiče, netoliške žrebce, komedijantske konje, kramarske in kmečke vprežne konje zapregajo, jih vodijo v koraku ali v drncu naokrog, jih preskušajo, kupujejo in prodajajo. Cim hura je postajal ves omotičen od krika in vika, toda ta prvi vtis je hitro premagal. Tedaj je začel opazovati v tej množi« i posamezne živali. Oči so se mu ustavile najprej na visokem, slokem konju, črnem kot vran, in na kobili, beli kakor nov sneg. Tudi drugi primeri manj kričeče barve so vlekli nase njegovo pozornost.
Posebno od žrebet se ni mogel ločiti. Kovanda ni spregovoril z. njim, le kdaj pa kdaj je stisnil roko kakšnemu znancu in spet stopal dalje med dolgimi vrstami konj. Dvakrat, trikrat je prehodil ves trg. Zdaj pa se je že ustavljal, tu in tam povprašal po ceni, obšel konje, temu dvignil nogo, drugemu odprl gobec. Tudi Cimbura se je že opogumil in se od gospodarja ločil, se ustavil pri nekem paru in, preden se je obrnil, mu je gospodar izginil izpred oči. Tako je potem sam hodil in si ogledoval kakor na razstavi. Jezil se je, ko je opazil izmozganega konja, veselil pa, ko je naletel na lepo žival.
»Tak, kako?” ga je nenadoma udarili po rami Kovanda, ,,si že izbral?”
»Ne izbiram, sama ogledujem,” je odvrnil Cimbura.
»Potem po pojdi z mano!” Pripeljal ga je k paru konj, da ije Cimburi ob pogledu nanju kar sapa zastala. To nista bili več žrebeti, pa tudi konja me. Kakor dve gospodični sta stali tiho in skrenimo v kotu. Toda častilcev sta imeli mnogo. Vedno je bil kdo pri njima, ki ju je trepljal, ju ogledoval iti opazoval noge.
(Nadaljevanje na 4. strani)
CELOVEC
Nedeljska služba božja je ob pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v Prie-sterhausgasse.
Naročniki, pozor!
Današnji številki „Našega tednika” so priložene za vse naročnike v Avstri/i jrolo-žnice. Prosimo vse naročnike, ki za letos naročnine še niso plačali ali pa so mogoče celo v zaostanku s plačilom naročnine za preteklo leto, da naročnino čim preje nakažejo in to po možnosti za celo leto. — „Naš tednik” stane mesečno 3 šilinge, torej jjolletno 18 šilingov in celoletno 36 šilingov. Za tri šilinge na mesec, to je približno za dva litra mleka, dobite vsak teden v hišo list, ki vas obvešča o vseh domačih in tujih dogodkih doma in po svetu. Vse dogodke vam more opisati „Naš tednik” pravilno, ker je „Naš tednik” odvisen samo od svojih naročnikov, ki ga poleg oglasov edini vzdr-žu/ejo. Ker „Naš tednik” ne sprejema od nikoder nobene denarne podpore, je zato tudi neodvisen v svojem pisanju in poročanju.
KULTURNA PRIREDITEV V CELOVCU
Vse Slovence iz Celovca in okolice vabimo na kulturno prireditev, ki ho v soboto, dne 2. maja t. L, ob osmi uri zvečer v Kol-pingovi dvorani v Celovcu.
Spored:
1.	»Svojeglavček”, burka v treh dejanjih.
2.	Poje pevski zbor učiteljiščnikov slovenskega učiteljišča v Trstu.
Na prednjo prireditev že danes opozarjamo z vabilom, da si pravočasno preskrbite vstopnice, ki jih morete dobiti v pred-prodaji pri upravi „Našega tednika”.
Točnejši spored priobčimo v prihodnjih številkah „Našega tednika”.
OPOZORILO
CENE SREČKAM NISO ZVIŠANE in kljub temu so dobitki večji. To enkratno možnost, ki se več ne vrne in ki Vam pomaga dobiti denar, Vam nudi jubilejna loterija. Posebej Vas opozarjamo na današnjo prilogo razredne loterije, poslovalnice J. PROKOPP, VVien VI., Mariahilferstr. 29, ki Vam nudi najboljše informacije.
CELOVEC
Celovška telovadba in športna zveza priredi v nedeljo, dne 26. aprila t. L, v Slavnostni dvorani delavske zbornice v Celovcu lumir (= tekmo) v namiznem tenisu. Začetek turnirja je ob 8. uri zvečer. Tekmujejo
v ločenih igrah gospodje, dame, fantje, dekleta, učenci in nato kombinirano gospodje z damami. Prijave je poslati najkasneje do 20. aprila teniški zvezi v Celovcu, Neuer Plat/. 13, I. nadstr. (pri g. Lorenz-u). Prijavnina je 2 do 5 šilingov. Točnejša pojasnila in izkaznice je mogoče dobiti pri g. Lorenz-ai, Viktringer Ring 26, II. nadstr., soba 72.
GREBINJSKA OKOLICA
Vsako leto na cvetni ponedeljek je v Gre-binju živinski sejem. Tudi letos me je zvabilo lepo vreme na ta sejem, četudi bi zaradi denarja, ki ga nimam prav nič preveč, mogel ostati tudi doma. Svoj čas je prihajalo na ta živinski sejem veliko število kupcev iz Celovca, iz št. Vida in celo s štajerskega. Se je pa tudi splačalo. Na ta sejem so včasih prignali iz bližnje in tudi daljne okolice Grebinija veliko število živine. Poznani so bili lepo pitani voli, ki so jih kupovali kupci na tem živinskem sejmu, da se jim je kar srce smejalo. Zadovoljni so bili pa tudi kmetje, ki so navadno dobro prodajali.
Letos pa je bilo drugače. Letos je primanjkovalo krme in to se je živini poznalo. Cena pa je bila tako nizka, da so se mi kmetje, ki so morali po tej sramotno nizki ceni prodajati, kar smilili. Kupci so tožili, da nimajo denarja in da ne morejo dražje plačati. Tako se bo zgodilo, da kmet ne bo imel denarja, po starem izreku pa velja: če kmet nima denarja, ga tudi drugi nimajo. Ako so preje predpisovali maksimalne cene, da so zavarovali potrošnike po mestih in industrijskih krajih, zakaj pa ne bi sedaj predpisali minimalnih cen, po katerih bi mesarji morali živino plačevati. Bi tako vsaj malo zavarovali kmete.
Ko sem odhajal s sejma domov, smo govorili tudi o letošnji 'letini, kakšna bo' in koliko nam bo s^pet pobila toča. Govorili smo tudi o zavarovanju in pri tem sem slišal marsikatero pikro na račun zavarovalnice, ki menda v nekaterih krajih ni hotela priznati prvotne cenitve škode in tako kmetje niso dobili toliko zavarovalnine, kakor bi jo po prizadeti škodi morali dobiti. Tako se je menda zgodilo lansko leto v • Dobju, v Rutah in v Hudem kraju. Seveda
to ne sme biti povod, da bi kmetje svojih pridelkov tudi letos ne zavarovali proti poškodbam po toči. Le to naj si zapomnijo, da morajo biti pri cenitvi škode v ocenjevalni komisiji tudi zastopniki občine in pa zastopniki občinskega kmečkega odbora ter zastopniki kmetijske zbornice. Vsi ti pa kmeta poznajo, saj so sami kmetje in zato bodo tudi pravilno cenili. Ako pa zavarovalnica te cenitve ne bi hotela priznati, se morajo oškodovani kmetje in pa zastopniki kmeta v občinskem kmetijskem odboru pritožiti takoj pri okrajni kmetijski zbornici.
Splošno pa je bilo slišati, da bi morala oblast v večji meri skrbeti za kmeta, ker se bo drugače zgodilo, da bodo kmečki ljudje zapuščali kmetije ne samo v gorskih krajih, ampak tudi v dolini. Znano pa je, da se žalostno manjša število kmetij, ravno v gre-binjski in v sosednjih občinah. Kmetije pa pokupijo nato grofje, razni trgovci in pa veliki posestniki. Tako nastajajo pašniške kmetije, kjer pa navadno najemniki samo životarijo in samo premišljujejo, kdaj bodo našli boljšo službo v mestu ali vsaj v dolini.
KOR PICE
Zima je minila, pomlad je tukaj in s pomladjo se je pričelo delo na polju. Sami nismo mogli verjeti, da se je sneg tako hitro poslovil od nas. Nekateri so že pričeli orati pred Veliko nočjo, drugi pa orjemo in delamo sedaj, da nam kljub nekoliko mrzlim dnevom kar lije izpod čela. Seveda vsi nismo mogli biti tako pridni kot pa naš Uštin, ki je že pred Veliko nočjo spravil skoro vse pod zemljo. Toda pri delu ga je doletela nesreča. Ko je šel po sejalni stroj, se je žival, ki jo je imel vprefženo, preplašila. Pri sunku je padel ETštin pod stroj, ki ga je precej poškodoval. Polomil mu je rebro, poleg tega pa še poškodoval na hrbtu ter na nogi. Gotovo smo ga vsi za Veliko noč pogrešali, saj je Uštin znan kot dober pevec, kakor ga zlepa ni najti. Upajmo, da bb skoro okreval, kar mu tudi prav iz srca vsi želimo.
Zopet pride letos obletnica tistega strašnega dne, ko so se nacisti zakadili z vso silo na naš trpeči narod na Koroškem. Tudi naša vas je bila prizadeta, toda hvala Bogu, ni prišlo tako daleč, da bi izselili vse, ka-
„Ulej, podkovani, sla samo na sprednjih nogah!”
„Zato ker sta še žrebeti. Letos sta bili prvič na polju. Stari sta po tri leta. Vratova imata malo ožuljena. Za nas bi bili kakor nalašč. Za težko delo imamo vole. Čez zimo se okrepita in utrdita. Nekoč bosta iz njiju konja kakor leva. Poglej njuna vratova, ravni hrbet! Poglej si glavi, čeli imata široki, oči prijazne, ne divje, in noge kakor struna vitke!” je po tihem govoril Kovanda in oči so mu samo žarele.
„To 'bosta bela, ko se zmisita.”
„Ne 'bosta čista belca, sivca bosta. Mogoče bosta iz njiju celo tigra,” je popravljal Kovanda in je znova pristopil k n jima ter ju gladil.
Odšla sta od njiju in spet hodila po trgu in se končno znova vrnila k njima.
»Dobro si ju oglej!” je .naročal kmet Cimburi in začel izgovor z,lastnikom. Od kod in kdo je? Iz Nemčic, kmet je žrebeti sam vzgojil. Doma ima tri kobile. Kovanda lahko pride gledat. Povedal je tudi, kje je žrebec in kakšen je, ne bodo iz njih belci, tudi ne tigri, ampak cekinasti belci, alf, kakor jim pravijo, .postrvi”.
Medtem je Cimbura obšel kemija, ud za udom, del za delom je na njiju ogledoval in pretipal. Nikjer ni otipal ne bu le, ne krivo rasle kosti. Na vsem telesu nista imela nobene hibe.
„Pa da ju nihče ne kupi,” se je začudil Cimbura, ko sta s Kovando spet odhajala.
..Kupcev dosti, toda predraga se jim zdita. Počakati hočejo, ker menijo, da ‘Ix> kmet proti poldnevu popustil,” je razlagal izkušeni gospodar in hodil po sejmišču. Toda čudno, nič mu ni ugajalo. Ničesar ni več videl. Samo k tema 'belcema ga jc močno vleklo nazaj.
..Pod tisoč goldinarjev ju ne dam. Niti groša ne sme manjkati, j,e kričal nemčiški kmet in odbijaj ponujeno desnico.
„Dodam desetak,” je silil kupec.
„Sem že rekel!”
Kovanda je stal kakor na žerjavici. Če da ta mešelar tiso-cak, bosta lq)i živalci njegovi — in on, kaj si naj on potem izbere? Nič lepega ni več tu, vse drugo je izbirek.
»Torej devet sto petdeset. Tu je roka!”
»Udarili bodo — /daj bodo udarili,” se je tresel tudi Cim-bura.
,, 1 isoč goldinarjev na roko! Uzde so moje, konja pa vaša,” je trdo, nepopustljivo vztrajal kmet pri svojem. Ko bi se spodobilo. bi Kovanda skočil mednje in dejal kmetu: „Tu je listi tisočak!”
..Popustite — za srečo mu popustite desetak,” so vpili me-šetanji.
..Dodajta mu, desetak mu dodajta, pet goldinarjev pa da vsaka stranka za likof.”
„Niti groša ne sme manjkati pri tisočaku!”
»Potem jih pa imejte,” se je razjezil kupec in se obrnil. Krdelo mešetarjev se je valilo dalje za njim.
Kovanda bi najraje zavriskal od veselja. Stopil je h kmetu: »Zadnja beseda — kmet, brat, — za koliko prodaš žrebeti?”
»Za tisoč goldinarjev!”
»Jamčiš zanju?”
» Jamčim! če treba z glavo!”
»Tak, sta moja!” je resno izgovoril Kovanda in Cimbura ju je že odvezoval.
Konja sta skušnjo prav dobro naredila. Kovanda je preti pričami zanju plačal tisoč goldinarjev v srebru. Odklonil je plačati likol. Kakor da bi se bal, da mu žrebeti kdo ne izmakne, je vrgel nanju nove uzde, Cimbura se je zavihtel na desnega, gospodar pa na priročnega in odjezdila sta i/. Netolic.
Kovandovo srce se je sedaj navezalo na nova konja. »Postrvi” jima je govoril, ju ljubkoval in se igral z njima kakor z otroki. Cimburovo srce pa je ostalo zvesto Dobraku in Divji. Bila sta kakor njegova. Z njima je sedaj na gospodarjev nasvet vozaril. Doma je bil samo gost. Po cele tedne je bil na cesti, a največ in najpogosteje na poti v Prago in v Pragi sami. Lam »Pri zlati goski” je bil kakor doma. Tam je imel izgovorjeno mesto on, njegovi konji in kočija.
Najbolj vesela njegova vožnja v Prago je bila vedno o pustu, ko se ije tja vozil gospod svetnik /. gospo in hčerko. Vozil je svojo gospodo ne le v gledališče, itemveč tudi na ples in, ker je gospod svetnik imel v Pragi polno znancev, je vozil tudi druge. Zjutraj (jih je pa znova razvažal. Za Cimburo je bil to narobe svet. Ponoči j« videl Prago živeti in on je bdel z njo ter jo opazoval. Podnevi je počivala in počivali so tudi njegovi konji. Jan je hodil po Pragi, si jo ogledoval in obiskoval v njej vse spominske kraje, o katerih ije čital, tako da je poznal Prago in njeno zgodovino dodobra. Poznal je Hradčane, Višehrad, Staromestno četrt, Betlehemsko kapelico, vse cerkve, samostane, vojašnice, šole in gostilne, četrti in ulice, branjarije in trgovine. Vestno je izvrševal v mestu vsa naročila, ki jih je dobil doma. OskrI>ovall je drobne nakupe, izročal pisma in zavoje, sprejemal nove in ije vse piošteno opravil, nesebično, za goli »Bog plačaj”. Napitnine ni sprejemal, niti od bogatih ne, je bil za to preponosen: »če mi' plačate delo, mi plačate vse!”	(Dalje prihodnjič)
tere je bivši »Zellenleiter” zahteval. Bilo bi ob tej priliki zopet primerno omeniti, kafj je njegova žena rekla izseljenki iz naše vasi: »Schon jetzit? Ich dachte, die Umsiedlung folgt erst nach dem Sieg.” Seveda, človek obrača, Bog pa obrne. Zaželjene zmage ni bilo, pač pa je tisti krivec tega zla iskal utehe ravno pri izseljencih, čdš da je bil on ves čas proti izselitvi. Vrabci se smejejo temu, kajti njegovo delo med vojno pozna vsak, saj se ga je vse balo 'in izogibalo. Nismo pozabili tistih groženji, ki nam jih je izrekel. Toda naš narod je ostal, kljub vsem preganjanjem in vsemu trpljenju. Za vedi kini petkom je sledila tudi nam Velika noč. Toda enega ne moremo razumeti. Ravno ta človek hoče zopet danes imeti precej vdliko besedo pri merodajnih. Ali je to dejstvo udarec nam v obraz, ali ni teklo dovolj krvi? Pomirjenja hočemo, miru si želimo, toda taki sejejo le mržnjo in prepir. Zato pa vsi, kar nas je dobrega duha, v lx<; za spravo in popolno enakopravnost našega življa! — (Pripomba uredništva: Sicer nismo prepričani, toda upamo, da nas »lire/ vestnik” zaradi prednjih vrst ne bo spet obdolžil šovinizma. Mogoče se bo pa le spet opogumil in bo napisali Se VI. nadaljevanje zveriženega uvodnika, kjer bo spet v isti sapi napisal, da smo nacionalni šovinisti, ker zahtevamo pravico in da germaniziramo, ker hočemo pomirjenjie. Njemu je to dovoljeno in mogoče, ker je pač brez vesti, saj je »Brez — vestnik”.)
ŠTEBEN V PODJUNI
Ob koncu lanskega leto smo poročali o nesreči, ki se je pripetila pri nas na državni cesti, ko je Jožef Kues zavozil z motorjem v 12-letnega učenca glavne šole, Ferdinand * Riepl-a. Fant je utrpdl zelo težke poškodbe', med drugim tudi prelom lobanje (Schadel-basisbruch) in močan pretres možganov, tako da je ležal še celo v bolnici nekaj tednov brezzavesten. S spretno in dobro zdrav -niško pomočjo v bolnici pa> se je posrečilo fanta rešiti, ki se je tako spet vrnil vesel med ljube starše in med svoje prijatelje, ki so ga v šoli jako pogrešali.
Zahvala
Podpisana se iskreno Zahvaljujeva v prvi vrsti g. primariju dr. Nu/Jbaumerju, ki je z očetovsko ljubeznijo zastavil vse svoje sile in znanastvene moči za rešitev in ozdrav-Ijenje najinega sina. Nadalje nadzclravniku ter vsem bolniškim sestram z nadsestro na oddelku X., ki so se z vso vnemo zavzele /.> n jega im so k ozdravitvi mnogo doprinesle, še nadalje velja naša zahvala dr. Ottovvitzn in dr. La/Jnigu v Pliberku, rešilnemu osoli ju in vsem obiskovalcem, kateri so najinemu sinu v bolnici storili toliko dobrega.
Johana Riepl, mati — Ferd. Riepl, oče.
Kolesa in nadomestne dele
PUCH, JUNIOR in PANZER nudi pod ugodnimi plačilnimi pogoji !
M A X TRAUN
Pliberk - Bleiburg, Kumeschgasse 14 POTURJE
Res lepo velikonočno iprocesijo smo imeli v naši vasi. Kot vsako leto, tako se je tmL letos zbrala velika množica ljudi na Velik? > noč pri naši cerkvici. Ob petih zjutraj p kar mrgolelo ljudi. Naši pridni fantje so pa streljali, da, je bilo veselje. Skoro vso noč nismo imeli miru, toda radi tega se nismo razburjali, kajti kaj takega ni vsak dan. Ponosni smo na naše fante, kajti v celi fari niso zmogli kaj takega. Vsako leto so nam konkurirali na Križu v Racini vasi, toda letos jih sploh ni bilo slišati. Ko je g. /upnik zapel Alelujo, je namah zagrmelo iz vseh možnarjev in /gledalo je kot da bi imdli telefonsko zvezo med seboj, da so ravno ob istem času inožnarji zagrmeli.
Toda še nekaj moramo povedati. Pri nas nismo kar tako. Odprli smo nov frizerski salon. Kdor pa ne utegne priti k nam, mu lahko postrežemo kar na poti. (V Sv. 1 ,e-nartu je bil nekdo kar na poti postrežen J. Vidite, to res ni kar tako, radi tega bomo verjetno postali kar svetovno znani. No, pa povejte, ali se je že dogodilo kje kaj takega? ,
Mimo nas pa drdra že skoro z vsakim vlakom električna lokomotiva, ki je pr: merno boljša od prejšnje parne. Električna lokomotiva vozi mimo nas tako tiho, da je še skoro slišimo ne. Zaenkrat se lahko peljemo s tako lokomotivo samo do Podkloštivi, kajti v predoru med Trbižem in Podklo-štrom še vedno ddlajo. Kakor pa zgleda, bodo tudi ta dela kmalu končana, in takrat (Nadaljevanje na 5. strani)
rpi i na v na DCapolke m
(Nadaljevanje s 4. strani)
bomo jpa Sli po razne stvari na Trbiž talko tiho, da nas še cariniki ne bodo slišali. Sedaj. so pa res preklemano strogi, da je res najboljše, da stvari prineseš čez mejo samo v želodcu; teh ti ne morejo več zacariniti. Radi te strogosti pa vlada med ljudstvom precejšnje nezadovoljstvo, toda zakon je zakon in predpis je pač predpis.
RADNA VAS
Dolgo se že nismo oglasili, toda danes je zadnji čas, da to naredimo. Drugače se nam 'Ikj res nabralo preveč vsega in ne lx» za novice iz drugih 'krajev prostora. Res je, da imamo mnogo dela na polju, toda toliko še utegnemo, da preberemo „Naš tednik”.
Najprej' moramo sporočiti, da je umrla Uršula Kepold, p. d. Pajtlerjeva. Na njeni zadnlji poti' jo je spremljalo veliko ljudi. Bog naj ji bo dober Sodnik, zaostalim pa naše iskreno sožalje.
Plugi, kultivatorji, trosiIri gnojil, sejalni stroji, brane
Motorni plugi znamke Austro-Rapid, tudi kombinirani s kosilnimi stroji
JOHAN LONŠEK
ZAGORJE - ŠT. UPS, P. EBERNDORF
Zahtevajte brezplačne cenike — Ugodni plačilni pogoji. — Prodajam tudi na obroke
Peščarjev Pavli se je vrnil iz bolnice, kjer je po težki operacij i toliko okreval, da zopet lahko opravlja svojo službo. Njegov a ženkica in hčerkica sta gotovo bili veseli, da je prišel zopet zdrav domov.
O var jev i Fini ji in njenemu možu je štorklja prinesla ljubko deklico, katere sta oba zelo vesela. Le tako naprej, dai ne 'bo zmanjkalo naraščaja!
Pred nekaj' dnevi s'o pri nais ponujali res nekaj čudnega. Pravili so, da to dela čudeže. Toda čudežev res nismo doživeli, ampak smo le postali nekoliko lažji pri naših denarnicah. Po naši fari so namreč hodili ljudje, ki so ponujali neko čudno stvarco.
katero vtakneš v štedilnik in radi tega zgori vse, baje tudi saje in pepel. Bojimo se pa sedaj, da nam ne bi zgorelo še kaj drugega, kajti vsota, katero smo morali dati za to novotarijo, ni bila ravno majhna. Na ta način bi pa bili ne samo ob denar, ampak še ob marsikaj drugega. Večina je s to novotarijo res nezadovol jna, žene se sicer kregajo, moški se pa skrivajo sedaj pred svojimi ženami, kajti bojijo se, da jih njihove boljše polovice ne bi preveč ozmerjale radi take velikodušnosti pri izdaji denarja. Zato pa vsem ostalim, ki niso nasedli agentom, priporočamo previdnost.
Veliko noč smo kar dobro opravili. Letos smo pa nekaj pogrešali. Vsako leto so pri nas na Križu fantje streljali, česar pa letos ni bilo. Zato so pa bili Poturčani bolj pridni, da še ponoči niso imeli miru. Upajmo, da bodo vsaj' drugo leto mlajši prijeli za roke ter zopet obnovili Staro navado, da ne bi šla v pozabo.
Naši otroci res nimajo daleč v Solo, saj hodijo v Sv. Lenart pri sedmih studencih, torej niti četrt ure ne. Letos so imeli ravno pred Veliko nočjo res aktualen pouk. Zadnji dan so pripeljali v šolo nekega elektrikarja (mogoče pa je prišel peš), ki je naše otroke verjetno po zelo dobri metodi učil praktične stvari o elektriki. Toda zdi se nam le nekako čudno, da so takega specialista poslali v prvi razred, kjer še otroci ne razumejo vsega. Bolje bi bilo poslati ga v višjo stopnjo, tam bi ga gotovo bolj razumeli; in bi ga bolij; vneto poslušali. Kakor pa zgleda, so otroci gledali bolj na frizuro, kajti vsi so pravili, da so tisti dan (28. marca 1953) imeli res fletnega »šumastra”, ki je imel tako lepo kodraste lase. Ako pa bo še drugič nanesla prilika, da bodo poučevali v šentlenartski šoli elektriko, je bolje, da gredo v višjo stopnjo, v nižjo pa pošljejo učno moč iz višje stopnje; gotovo se ne bo tak ukrep nobenemu /del preneumen. Tako bo res vse v redu in nobeden se radi tega* ne bo razburjal, če se bi morda kdo zdravil na dvanajsterniku (Zwblffingerdarm) v Kaj/i.
Kotiček kranjskega Janeza
Ti šinem ti grdi!
Ba včasih nisem bil tak, lansko jesen pa se mi je kar venomer dremalo — neka čudna zaspanost se me je oprijemala. Potožil sem o tem prijatelju, v skrbi, če ni morda za tem kakšna skrita bolezen. Nerad bi že umrl — dvakrat nerad sedaj, dokler še živi ljubavno razmerje med menoj in mojimi tremi dečlami.
„Masti, masti se ti je malo preveč že nabralo po životu, zato ti hodi vedno na misel, da bi pod kožo gledal. Si debel, kakor jazbec, predno se zavleče v brlog,” tako me je podučil moj prijatelj.
Prav posebno nisem bil vesel prijateljevih besed, mule pa tudi ne bom kuhal na-pram njemu — mi ne kaže.
Tak sem, kakršen sem! Nisem nič kriv
sam, če mi jed zaleže. Mar naj bi radi tega jed mesto v usta preko rame metal?
One moje dečle so tudi že nekaj punale, da sem preveč čudno zavaljenega života. Da mi bodo morale uravnati in popeglati ude, predno gredo z menoj na cesto.
Sami očitki padajo na me od vseh strani. Se najbolj me zadene, če mi nekdo opo-naša mojo debelost, kakor da sem se odebelil na račun drugih. Od časa do časa se res kam povabim, vendar me še izven tega precej stane, da vzdržim svojo težo.
Takole sem sklenil sam pri sebi: — če sem odebeljen kakor jazbec, bom pa še naredil, kakor naredi ta žival. Kar lepo v brlog jo bom odkoracal in se prepustil sladkemu spanju. Prava reč, če nekaj mesecev prespim.
Tako — sedaj se lahko predam zimskemu spanju — samo radi dečel me malo skrbi, kaj, če bi bilo revicam le preveč dolgčas po meni?!
Jim menda ne bo. Bodo vsaj ostali Janezi prišli do besede, medtem ko bom jaz jezik tiščal za zobmi.
Vsem kličem: zbogom! dečlam pa: „Good — foyr'1 če pridem živ iz brloga, smuk, v kotiček2 nazaj.
Kranjski Janez.
l) good-by, Citaj gud baj zbogoml -) kotiček, tu misli Janez na svoj ..kotiček” Kranjskega Janeza v „Našem tedniku”.
Koroški Hanzeji odgovarjajo
Z zanimanjem smo sledili opisovanju, kako so Korošice »umivale” glavo kranjskemu Janezu. Sedaj pa smo bili pozvani, da bi še mi kaj povedali. Pa res, če ima že kranjski Janez toliko prostora v »Našem tedniku”, bo moralo biti pa tudi za nas nekaj, prostora. Saj smo si z Janezi še v /lahti, s Kranjci pa smo sosedi.
Naši očetje so nam pripovedovali, kako je bilo takrat, ko so kranjski Janezi služili v Celovcu pri vojakih, bili so pri znanem 17. pešpolku. Sicer so oili menda še kar dobri vojaki, imeli pa so to slabost, da so radi držali v rokah koroške grče z moštom in da so se radi smukali okoli Korošic. Vendar pa jim koroška dekleta niso kaj preveč verjela, ker so Kranjci previsoko gledali in so se preponosno obnašali, kakor imajo tudi še danes navado.
Znana je prigodba, da se je kranjski Janez, ki je v Celovcu služil pri vojakih in je dobil dopust, hotel pokazati dekletom v domači fari na Kranjskem kot veliK gospod. In kaj je naredil? Kar v frajtarja se je sam povišal. Ko je na domači postaji izstopil, je smuknil domov grede v gozd, tara si je prišil na ovratnik zvezde, pogledal se je v zrcalo in si ves vesel mislil: »Sedaj se bodo pač dekleta kar trgale za mene.” — Nesreča pa je hotela, da so za to »povišanje” zvedeli strogi vojaški predstojniki v Celovcu in tako je tisti slavni kranjski Janez, ki je postal na dopustu frajtar, stal nekega jutra kot osramočen grešnik pred celo kompanijo.
Kar smili se nam tisti kranjski Janez tam v Ameriki, ker se mu more zgoditi, da bo moral tudi tako stati pred strogimi tremi koroškimi dečlami, če ga pridejo obiskat v Ameriko. Zato vprašamo kranjskega Janeza, če se bo znal obnašati pred našimi deč-lami in ne bo pred njimi stal s kako mo-
štovo grčo v roki. Dečle nam bodo pa nato že povedale, kako se je Janez obnašal in kako je opravil.
še to moramo povedati, da na Koroškem nismo sami Hanzeji, kakor so na Kranjskem sami Janezi. Mi imamo tudi še Jo-zeje, Franceje, Tevžeje, štefeje, Lekšije, Lukeje, Riheje, Jureje, Tičeje in še kak Lojzej je vmes. Saj pri nas tudi niso same Micke, Mojcke in Maričke. Imamo tudi še Urške, Terezike, Ančke, Žalike, Slavke in še kaka Gretka je vmes. Za vse te pa imamo tudi še pridigo .pripravljeno. Kaj pa hodijo okrog po svetu. Doma naj bi ostale, saj je tu za vse dosti dela in jela. Sedaj pa napovedujete vojno kranjskemu Janezu. Če bi mi preje to vedeli, bi kar vas poslali na Kreto, v Severno Afriko in na Murmansko obalo. Morda bi vojno preje končale, kakor ste jo tudi proti kranjskemu Janezu hitro končale. Toda pri vsem glejte, da bo le on vaš ujetnik, ne pa ve njegove.
Nas tudi bolj malo zanima, kakšna je tista angleška župa in kakšen je švicarski sir. Koroška košta je le še najbolj zdrava. Pojdite se zato raje učit kuhat k naši Milki in v naše gospodinjske šole, za nas to popolnoma zadostuje. Poznamo take dečle, ki so tudi letale po svetu, ko pa so se vrnile, so prinesle s seboj „pubi”-frizure pa tudi ajatujeka. V tujini so jim vzeli najlepši kras deklet in so se vrnile kakor opipane vrane in sedaj, gledajo, kdo bi se jih usmilil. Toda koroški pobiči niso tako dobet kup. Seveda pa ne mislimo reči, da so vse tako neprevidne, bomo pa drugič kaj lepšega napisali.
Najlepše pozdravljamo vse bralce »Našega tednika”
Hanzeji, Jozeji itd.
AvsUatije
Shepparton, začetkom leta 1953
V Avstraliji živi res zanimiva ptica: Ko-okaburra po imnu. Je pa zelo klepetavasta; malone vedno vidiš samca in samico sku-jkij. Zdi se, da je samica večja čenča nego samec. Smejati se moram, ko jih gledam; nalahno se obrne ona, k samcu in začne: .,you, you have...” Nato se pa že on oglasi in razgovor sc razvija v komičen kreg. Med vpitjem se postavita oba prav blizu drug nasproti drugemu in resno z glavo potrjujeta svoje izjave.
Ko jih človek posluša, dobi vtis da ima pred seboj dve brezzobi babi v ognjenem kregu. Korošci bodo pa tudi zame rekli, da sem v kookaburrinem sorodstvu s svojimi čenčami. No, to opazko l>om kar požrl in hitro natresel iz svoje možganske škatlje nekaj avstralskih drobtin za »Tednik”.
Ob mojem stanovanju je nasajenega tudi nekaj sadnega drevja in trte, kar moram seveda sam negovati. Ob sobotah in nedeljah se peljem na deželo, da vidim kaj koristnega za moj sadovnjak. Kjer opazim res skrbno negovan sadovnjak, stopim še v hišo, da dobim zaželjene podatke o negi dreves. Farmarji so običajno prijazni in postrezi ji vi z nasveti.
Pii Slovencih
budi zadnjo nedeljo sem bil okrog. Kar sem opazil nepregledne vinske nasade in v sredi opazim velikansko »zidanico”, ki je bila res skrbno urejena, a nasadi so bili bolj prepuščeni naravi. Podrobnosti so me pa vseeno zanimale. Ne daleč proč opazim
lepo leseno hišo in se napotim proti njej. Do hiše bi človek pričakoval lepo asfaltirano cesto: bilo pa je blato in voda.
Rad bi prišel do hiše; nekaj več sem hotel zvedeti, kar sem videl. Preostalo mi ni drugega kakor: pof, pof po blatu do hiše, okrog katere je bil ne preveč negovan vrt. Na dvorišču vidim predvsem blato, 6 traktorjev, več tovornih avtomobilov, 3 elegantne ameriške avte in vse mogoče stroje. Vse pa je bilo blatno, da se ni razločila niti barva. Na vrtu je bil še pes: „V uh me piš,” si mislim in grem naprej do vrat. Potrkam prvič, nič, drugič, nič. Potrkam tretjič, ko zaslišim glas: »Come in ...” Mislil sem, da to meni velja, toda je staruha svojo hčerko klicala. Prešerno jo marširam po hodniku v sredino hiše. Kar privihra staruha in me zmerja in žuga. Kdo mi je dovolil vstop in me nažene ven, kazala je s sproženo roko in s stegnjenim palcem. Resno sem se bal brce.
Od ponižanja sem bil jako jezen in prša so se mi kar krčila ter zabrundam po slovensko: »Salamensk’ tle ’ma pa hudič ta mvade ...” »Kaj, kaj; kje, kje ...?” me staruha vpraša tudi po slovensko. Rdečica me oblije in zona me obide po celem telesu; najraje bi se v tla udrl v tistem hipu. Zatajil sem se, kolikor sem se mogel in odgovoril: »Da, Slovenec sem.” »če bi to vedela, bi te ne vrgla ven, mislila pa sem, da si Nemec, za katere so pri nas zaprta vrata, zavoljo njih smo morali zapustiti domovino. . .” Pri teh besedah ji pritečejo solze po licih ...
Od strani jo pridrsa stari. Lep okrogel trebušček mu je preklenjen z zlato verižico, postava in noša se rdečeličniku zelo poda. Oba me potegneta nazaj v hišo. Sel sem, ali zelo nerad in naravnost vleči sta morala i/. mene besede. Stari govori: »Kmalu bo 50
let, ko smo prišli 3 bratje v Avstralijo. Takrat ni še bilo ne Sheppartona in ne Moo-roopna. Daleč naokoli smo bili le trije far-merji, jaz in še 2 Avstralca, ko smo začeli obdelovati to puščavo. Četudi je zemlja rodovitna, je bil težak začetek. Vinogradništvo mi je bilo poznano in začel sem se s tem pečati. Sreča, da sem se seznanil z nekim Francozom, strokovnjakom za vinarstvo. Ta je bil moj učitelj. No, hvala Bogu, danes nimam tekmeca v bližini.
»Koliko pa imate zemlje,” ga prekinem? »Okrog 800 ha je bo,” mi pravi malomarno.
Staruhi so se pa kar vsipale besede iz ust. V kratkem povedano: Rodilo se jima je 9 otrok, vsi še živijo; mlajša je stara 20 let, poročena je samo ena. Imena so lepa slovenska:	Ivan, Tone, Jože, Mirko, Jelka,
.Anica, Mara, Olga, za enega sem pa pozabil ime. Učiti se niso hoteli, četudi niso »zabiti...”
Stari me vpraša: »Si oženjen?” »Nisem.” »Imaš dekleta?” »Nimam.” »Se boš ženil?” »Sem fatalist.” »Tu ni zemlja za dobre žene, si razumel?” »Sem!”
Doma v kolegiju se pozanimam za omenjeno družino. Povedo mi, da so to najbolj imoviti ljudje daleč naokoli. Razlagajo mi, kako je bila hčerka oblečena pri poroki: široko krilo, obloženo z zlatniki in srebrniki, bele nogavice pod koleni z rdečim trakom podvezane, visoke črne čevlje, široka rokava bluze, preko katere je imela rdeč, žametast moderc, spredaj cik-cak z modro vrvico prevezan. Na glavi je imela mitri podobno pokrivalo, v rokah so ji ležali rdeči nageljni in rožmarin, pa dolgo, rdečo marelo je imela. »No, sem si mislil, to je bila pa velika senzacija za Avstralce... Zanima me le, kako bo z našo zvestobo in ljubeznijo do domovine če/ nekaj let...?
Pri črncih na obisku
Ljubim avanture, katerih tu ne manjka. Zvedel sem, da so v bližini našega mesta naseljeni črnci. Sklenil sem, da jih obiščem. Stanujejo v gum-forest ob reki Goulburn le nekaj milj od ceste proč, s katero so zvezani z jako slabo potjo. Ni mi kazalo drugega, ko s konjem priti do njih. No, saj je na naši farmi tudi dosti konj. Osedlam „en’ga norca,” kateri je bil ukročen, toda spočit in ne šolan za jahanje. Skakal je ko zajec in če bi ga jahal le en dan, bi par dni ne mogel hoditi. Po pašniku gonijo konje le psi, zato se jih pa tudi zelo bojijo. Prijezdim v naselje črncev: pet psov se od nekod pripodi. Ko zagledam pse, trdo primem za vajeti in hitro skočim s sedla na tla. Z bičem bijem po psih, ali konj se je vzpel in je začel hoditi po dveh nogah, da bi me mrha kmalu ubil, ko sem frcal okrog njega po zraku kakor kamen na koncu vrvice v rokah paglavca. Končno se je vendarle pomiril lajež in tudi konj; seveda sem ga tudi poplačal, kar je zaslužil; toda ne čisto tako kakor Krjavelj Bučarjevega konja .. .1
Grem proti stanovanju črnca. Na pročelni strani koče je dimnik ognjišča; obit je ^ pločevino starih večjih škatelj, ravno tako tudi streha. Vrata so čez dan zakrita s sešitimi vrečami, čez noč pa prislonijo zapah iz brun. Tudi stene so obite s pločevino škatelj ali pločevinastih sodov, v katerih so bile asfalt-smole. Za ogrodje hiše je neotesan les.
Z bičevnikom odgrnem vrečo in zapazim stati črnca z naperjeno gorjačo: »Stoj,” zavpijem, on me pa prekine: »Ti si slab človek, biješ žival in tudi človeka ne ljubiš...” Rečem mu: »Tebe imam pa rad in vse črnce, zato sem vas pa prišel obiskat.. Tolkel pa je črnec še slabše angleško ko jaz.
(Se nadaljuje)
NAŠA DEKLETA V TUJINI
S strahom in skrbjo opazujemo, Itako stalno narašča število deklet, ki gredo v tujino, v inozemstvo iskat službe in kruha. Tako se izseljuje vedno več deklet v Švico, Ameriko, Avstralijo in tu pa tam tudi na Holandsko. Razlogi za izseljevanje so pač predvsem gospodarski in tudi drugi. Predvsem odhaja mladina, ker ji domovina ne more dajati dobrega kruha, ampak le boren zaslužek.
Ko bi ibila le pot nazaj k domačim lažja! Sedaj pa je tako, da prenesejo tujino, ne da bi jim ta škodovala, samo močni značaji. Starše izseljenskih deklet zamoremo samo prositi in opozarjati, naj s svojimi hčerkami v inozemstvu nikakor ne pretrgajo vezi misleč, da zamore boljša ali slabša služba v tujini dekleta popolnoma zadovoljiti. Neprecenljive vrednosti za vsakogar v tujini je zavest, da je z domovino povezan duševno. Materina ljubezen in očetova $krb ustvarjata čudeže tudi na velike razdalje. Kajti končno nosi vsak človek svojo domovino v svoji notranjosti.
RAZC/LED PO SVETU
Kulturno življenje na Goriškem postaja živahno. Slovensko kat. prosvetno društvo na Placuti, je priredilo kulturni večer, ki je bil posvečen izseljencem, predvsem onim, ki žive v Belgiji, Franciji, Angliji in Holandiji. Tudi iz Podgore poročajo o kulturnih prireditvah, ki jih organizirata dekliški in fantovski krožek pod vodstvom dom. župnika. V števerjan-u se je cerkveni Ijevski zbor spomnil z lepo proslavo zaslužnega beneškega duhovnika msgr. Ivana Trinka.	i
Kulturno udejstvovanje na Tržaškem pa je bolj težavno, ker ne najde razumevanja v italijanskih krogih. Medtem ko imajo oni za vsako najmanjšo potrebno in nepotrebno društvo ali organizacijo svoje društvene prostore, dvorane in igrišča, se morajo Slovend boriti / neštetimi težko-čami, če hočejo kak uspeh. Če pa pogledamo nazaj na 8. kulturni večer v Trstu ali kako prepeva Tržaški Breg, moramo ugotoviti, da kljub temu kulturno življenje ne >pi.
če omenjamo kulturno življenje ameriških Slovencev, potem ne moremo preko lepo uspele ..Slavnostne akademije,” katero so pripravili ameriški Slovenci ob proslavi 70-letiiice škofa dr. G. Rožmana, pri kateri je med odrskimi nastopi in bogatim kulturnim programom nastopil tudi pevski /bor „Korotan”.
NOV POSTOPEK ZA SESTAVO ZEMLJEVIDOV
Comellska univerza v Združenih drža vali je naznanila, da je izpolnil profesor William Holser nov j>ostopek, s katerim je mogoče /. radarjem posneti tridimenzionalne zemljevide iz zraka. Taki zemljevidi prikažejo vso nagubanost ozemlja, ne pa samo ploskovno sliko, kakor dosedanji. Profesor Holser, ki predava na oddelku za geologijo, pravi, da uporablja pri svojem postopku radijske žarke, ki prodirajo goste oblake, meglo in vse druge ovire, ki navadno zavirajo fotografično snemanje iz zraka.
iŽ/z nule mladine
IZ SLOVENSKEQA KULTURNEQA ŽIVLJENJA
MILKA HARTMAN: PsGV&si a Ani		Kolikrat vas kliče mama, da bi ji kaj pomagale —; narediti mora sama. Skrivate sc za vogale!
Sred vasi je hiša bela; jc visoka in široka. V hiši mati pridno dela, žuljava je njena roka.	Novo mi obleko dajte, da bom kakor gospodična! /a blago pa kaj prodajte!” Ana grdo jc jezična.	To naj vam povem še tudi: Ana ne uči se rada. šolarji so nanjo hudi, ko jiii kar z. jezikom zbada.
A na trati hči poseda, raja in nori z otroki, nič za delom ne pogleda, pestuje si beli roki.	Čevljev nikdar ne osnaži, blatne kar pod klop zažene. Mati pravi: „Jih namaži,” ona pa: „Kaj briga mene!”	Nič učitelja ne uboga, ako pouči jo, Ano; slaba njena jc naloga — bo „petica”, vsem je znano.
Gleda v ogledalo rada iti prešerno se postavlja; tako piškavo še mlada, žc gosposko se napravlja.	..Saperlot, je ta prevzetna!" govorijo vse sosede, ..mala jc in že posvetna, sc kot gizdalinka vede.”	Kadar katehet učijo nauk krščanski v cerkvi, v šoii — ljubeznivo jo svarijo — ne posluša jih nikoli.
Cokeljc nič nositi noče. čeveljčke obuva raje, kar ni prav, imeti hoče, na ukaze z glavo maje.	Vse postrani gleda Ano. deklico visoke hiše. Vsem vam mora biti znano, da napuh sramoto riše.	In gospod so nauk nam dali. da je velik greh: Lenoba. ,,Je početek z.l:i.” so djali, , ker je vseh grdob grdoba.”
Vso obleko koj zamaže in se znova preoblači. Imenitna sc pokaže: ..Drugi ste le vsi berači.”	Kaj bo zraslo iz dekline in iz hudobije njene, ako trma z, nje ne zgine; božja kazen jo zadene!	Deca, pridno se učite, iu pri delu pomagajte: še za Anico molite, dober zgled ubožci dajte.
Ako luknjico odkrije, šiv v obleki kje razparan, pa nad materjo zavpije: ,,To nositi več ne maram!	Nič ne čudite se, male, če vam zgodbe pravim take. 1’rav je, da ste jo spoznale — večkrat ste pa njej enake!	Naj napake bi spoznala, da v sramoto z njimi sili, naj prav pridna bi postala in v pomoč bo mami mili.
„MLADI ROD”, Štev. 7/8 Za veliko noč smo dobili zopet novo številko Mladega roda. Tokrat za maj in junij. Pomlad je v deželi in to pomlad poveličuje tudi ta številka šolskega lista in pa še materinskemu dnevu je posvečena.
Tudi koroški pisatelj Jaka Špicar, katerega poznamo i/ Miklove Zale, se je oglasil s posebnim prispevkom ..Prijatelji v trpljenju”. Koroške pripovedke pa so zasto-
pane v ,,Žalik žene” in ..Marija je odšla z D jekš”.
Posebna zanimivost tega mladinskega lista pa so gotovo mladinska pisma.
Starši, skrbite, da bo mladina list tudi pridno prebirala.
Posamezna številka stane 1.50 šil. List naročite v Mohorjevi tiskarni v Celovcu, Vik-tringer Ring 26, pod naslovom ..Mladi rod”.
.JUlmUna piše:
Ker sem dobre volje, ti odgovarjam, draga nekdanja šentruperska gojenka!
Ne veš, kako me veseli, da si prišla na to misel, da bi si po našem listu dopisovale. Hočem se Ti takoj pridružiti, kajti tudi mene vežejo najlepši spomini na Št. Rupert. Neštetokrat še v duhu preživljam tiste srečne dneve, katere sem preživela tam za tihim zidom, v tako varnem zavetju, brezskrbnem življenju, v tako tesno povezani družini. Razšle smo se po 6 mesecih, a vez, ki nas je tam vezala, je ostala. Kako vesela sem, da spadam v tisto veliko družino bivših gojenk, za katere se dan za dnem ponavlja „oče naš” v samostanski kapelici.
Zahvaljujem se Ti za velikonočno voščilo. Te lepe praznike sem obhajala res tako kakor so nas nekoč tam učili. Ves veliki teden sem pospravljanje tako uredila, da sem mogla tudi v cerkev. Tako sem s trpečim Zveličarjem hodila v duhu skozi ves teden do Golgote. Koliko je On trpel —-in nedolžen, mi pa že pod vsakim najmanjšim križem zdihujemo in tarnamo. Vsaka žrtev je prevelika, vsaka beseda pretrda. On pa nam je dal tako lep zgled, saj je, četudi nedolžen obsojen, molčal. Ko sem vse to premišljevala v onih dneh in potem stopala na velikonočno jutro v procesiji skozi pomladno polje, sem se počutila tako srečno, da bi najraje tako glasno zapela ,,Aleluja”, da bi zadonela do vseh src. Moja iskrena prošnja pa je hitela k vstalemu Zveličarju, da bi podelil blagoslov vsem nekdanjim gojenkam in čč. sestram, ki so nas naučile prav doživljati lepoto praznikov, nas pripravljale za težke dni v življenju. Naj le pride sovražnik nad nas in če bi nam vse ugrabil, nam naukov in spominov ne more vzeti. Naj bo ta Velika noč vsem čč. sestram v št. Rupertu, Tebi, draga nekdanja gojenka in vsem bivšim in sedanjim gojenkam, kakor vesela pesem, ki l>o živela v naših srcih med celini letom!
Bog Te živi in vse bivše gojenke iz št. Ruperta!
Naše prireditve
UČENKE GOSPODINJSKE ŠOLE V ŠT. JAKOBU V ROŽU
vljudno vabimo na razstavo, ki bo ob sklepu šole, dne 26. tega meseca, v šolskih prostorih.
Prireditev za mladino Ik> v soboto ob 3. uri popoldne, za goste pa v nedeljo ob 2. uri popoldne in za ostale domačine ob 6. uri zvečer.
S P O R E D:
Pesem.
Pozdravni govor.
Male mamice.
Znamenje — deklamacija (Simon Gregorčič).
Pesmi.
„V gospodinjski šoli” (igra v dveh dejanjih).
Narodne jiesmi.
V A III L O
Igralska družina iz št. Vida v Podjuni ponovi v nedeljo, dne 19. aprila, ob 3. uri popoldne pri Voglu v št. Primožu igro „RAZ-VALINA ŽIVLJENJA”.
Vabi jeni!
REŠITEV KRIŽANKE IZ ŠTEV. 15.
1 Usede so pomenile:
Vodoravno: 7 oseka, 10 omelo, 13 tara, 15 izid, 16 ora, 17 trs, 19 APA, 20 pa, 21 Clark, 23 av, 24 Lia, 25 dah, 27 Sion, 30 Drač, 32 erg, 33 IRO, 35 tla, 36 Ca, 37 moka, 39 ar, 40 nada, 41 oreh.
Navpično: I potopisec, 2 vera, 3 da, 4 bo, 5 jeza. 6 sodavičar, 8 Sara, 9 Ka, 11 mi, 12 lipa, 14 ora. 17 tla. 18 srd, 21 cin, 22 kad, 24 log, 26 hrt, 28 Iran, 29 tro, 31 Alah, 33 ima, 34 oko, 38 ar.
J. V.:
TAM ZA GORO ZVEZDA SVETI...
Kako mil in sladak je zvok tvojih glasov, ti sladka pesem slovenske zemljel
Kot veličastni spevi angelskih zborov donijo zmagoslavne simfonije Beethovnove, strastne in divne kol temne južne noči se vlivajo opojne melodije Puccinijeve, tuhta in v solzah porojena se dviga silna pesem ruske planjave, a ti, slovenska pesem, ti si mila in otožna in lepa, 'kot je otožna, mila in lepa duša tvojih slovenskih deklet...
#
Dili mladega poletja je poln vonjave. Beli man deljev cvet blešči po rimskih vrtovih, iz temnega listja se smehljajo oranže, mandarine in citrone. Rdeči zidovi ob cestah žarijo v blesteči cvetlični krasoti. O Rim! Kdor te je videl kdaj v tvoji pomladni lepoti, ostane blagoslovljen s spominom za celo življenje...
Kot bi le bile lepe sanje, tako dolgo je že od tega, otlkar sem v svojih mladih letih potoval po Italiji in smel gledati in uživati vso lepoto in vso srečo južnega sonca.
Bilo je Štiri leta po prvi svetovni vojni, ko sem stal neki večer začetkom aprila pred kolosejem. (šot za večnost postavljen, tako stoji ta kolos v svoji osamelosti, v svoji straSni veličini. Cesar Vespa-zijan ga je da! postaviti in to reprezentativno gledališče rimskega imperija je imelo prostora za 87 tisoč obiskovalcev!
Visoko zgoraj, na zadnji galeriji, sem slonel in gledal ta grandiozni osutnek poganskega svetovnega cesarstva. Tukaj zgoraj se je zbiralo rimsko ljudstvo, plebs romana, takozvani plebejci. Nekoliko nižje so sedeli rimski cesar in cesarica, okrog njega so imeli svoje prostore vojskovodje in konzuli, visoki duhovniki in vestalke, deviške svečenice v belih, s purpurjeni obrobljenih oblekah.
V areni spodaj pa so razmesarjali lačni levi in krvoločni leopardi gladiatorje in v veri zveste kristjane. Kri rimskih deklet, ki so svojega nebeškega ženina bolj ljubile kot zemeljsko srečo, je rdečila zemljo in napojila vroči arenski prah s sveto krvjo mučen ištva.
Da, tukaj na teh skalah sanja duša enako veličastne sanje, kot jih sanja ob morskih bregovih ali na visokih vrhovih naših goni. Dih večnosti tudi tukaj obkroža tvoje čelo...
Svetile so že zvezde na nebu, bila je že noč, ko sem se vračal od koloseja. Hodil sem po poti čez. San Pietro in vincoli v Večno mesto nazaj. Tedaj še ni bilo one modeme triumfalne ceste, ki jo jc pustil graditi Mussolini in ki danes veže kolosej na-tavnost s središčem svetovnomestnega vrvenja. Tedaj je bila tam zunaj še velika samota. Tako samega sem se počutil tam zunaj, kot bi hodil doma po vaški cesti.
Luna je obžarjala mene, pot in vso okolico z baj-
no, mistično svetlobo. Naenkrat pa zaslišim v tej nočni tišini zvočno in jasno žvižganje. Obstanem, da bolje čujem. Kakšna melovlija jc to? Da, da, brez dvoma, to je naša pesem: „Tam za goro zvezda sveti..." Kdo neki žvižga to znano melodijo? Ko stopim par korakov dalje in pridem na ovinek, v idim italijanskega vojaka, ki stoji čisto sam ob robu ceste, z očmi usmerjenimi proti severu. Ugibam, odkod more la Italijan našo pesem poznati. Saj jc melodija izvirna, Ipavčeva, od zdravnika, ki je umrl okrog leta 1908 v št. Juriju ob južni želez niči!
Stvar me je začela zanimati. Morda jo jc vojak slišal od kakega Slovenca, od kakega dekleta, ki v Rimu služi?
Ko me vojak zagleda, utihne. Pozdravim ga po italijansko ter se oprostim in ga vprašam, v katerem kraju Italije da jc doma. „A Corizia," mi hitro in prijazno odvrne.
•Seveda mi jc bilo sedaj vse jasno. Fant jc Goričan, Slovenec in ima domotožje. Zato sc nahaja tako sam v tej tihoti, zato gleda proti severu, zato ima oči uprte na zvezdo večerno, na zvezdo svojega mladega fantovskega hrepenenja.
Umljivo, da sem nadaljeval svoj pogovor po slo vensko. Ko zasliši fant prve moje slovenske besede, kot clektfiziran zgrabi svojo vojaško čepico, jo za luča visoko v zrak ter vesel in nasmejan zavriska, kot bi bil duma na vasi...
Ali ni čudna zgodovina človeškega rodu na svetu! Tik koloseja je vojašnica in v njej se je tedaj govorilo več slovenskih besed kol pa italijanskihl Pako mi je pravil pozneje mlad vojak, ko sva skupaj hodila v mesto nazaj.
Ali to ni kakor že pred davno minulimi tisočletji, ko so stražili barbari iz severa svetovni trnu rimskih tesarjev .. .
l am za goro pa zvezda sveti, zvezda našega domotožja, našega večnega, neutešenega hrepenenja.
Ali bo letos spet suša?
Ko se spomnimo, kakšno škodo nam je prizadela suša v lanskem letu, se marsikdo s skrbjo vpraša, kako bo letos, Ali bo tudi letos suša? — Na to vprašanje pa ni mogoče odgovoriti. Tudi najboljši in najbolj praktični vremenoslovec ne more povedati tedne in mesece naprej, kakšno bo vreme. Zato pa je važno, da je kmet na morebitno sušo pripravljen in da poizkuša sušo in posledice suše 'čim bolj omiliti.
Proti suši se moramo začeti boriti že takoj spomladi. Kdor je letos že napravil napako, da se proti suši ni začel boriti pravočasno, naj mu veljajo še prav posebej te vrste, da !bo drugo leto bolj pametno ravnal.
Ohranimo vlago!
Med najvažnejšimi činitelji, ki omogočajo in povečujejo rodovitnost naših njiv in travnikov, je zadostna vlaga v zemlji. Zato pa moramo tudi poizkušati, kako bi fo vlago v zemlji zadržali, da nam ne izhlapi in izpuliti po nepotrebnem. Danes, ko toliko govorimo in pišemo o veliki koristi kmetijskih strojev in ko tudi kupujemo vsakovTStne kmetijske stroje, pa še vedno vse premalo vemo in vse premalo pazimo
Ferguson traktorji -najboljši
Edino zastopstvo za Spodnjo Koroško Firma:
KURT MARKTL & Co.
CELOVEC-KLAGENFURT, SC Peter, končna
postaja obusa. Volkermarkter Strasse Nr. 117
na pravilno obdelovanje zemlje. Kaj' nam tudi pomagajo vsi stroji, ako pa z njimi n ‘ znamo im ne poizkušamo zemlje pravilno obdelovati.
Letos je bila in je še spomlad razmeroma spet zelo suha. V taki spomladi je še prav j »osebe j potrebno poizkušati ohraniti čim več vlage v zemlji. Te vlage pa ne ohranimo na ta način, da pustimo njivo, ki jc bila v jeseni preorana, neobdelane do takrat, ko na nji sejemo ali pa sadimo. Taka njiva spomladi izgubi neizmerne količine vlage in ko pride seme ali pa mlade rastlinice v tako izsušeno zemljo, seveda ne mo-tejo uspevati. Tožili bomo nato o suši in o slabih pridelkih, toda krivi smo vsaj deloma temu sami. Vse poznejše brananje in drobljenje zemeljskih grud, ko je večinoma vlaga že izgubljena, ne bo pomagalo dosti. Tudi hlevski in pa umetni gnoj na taki njivi nato ne moreta delati čudežev. Razumen kmet bo zato spomladi njive takoj, ko se malo osušijo, povlačil. če nima navadne njivske vlače, bo vzel žele/, brano, jo bo obrnil narobe, torej /. zobci navzgor, bo v njo zapregel volti ali konja in bo njivo povlačil, ne pa pobranal. Pri Vlačenju osta-
ne drobna zemlja na površini in to perpre-čuje preveliko izhlapevanje vlage. Na taki njivi se začne kmalu razvijati zelo bujno življenje raznih koristnih bakterij v zemlji, kar povečuje godnost, to je rodovitnost zemlje. Začnejo tudi kaliti semena raznih plevelov, ki jih nato pred setvijo ali sajenjem uničimo z brano.
Ako pa smo njivo v jeseni pred zimo pustili nepreorano — je moramo spomladi še isti dan, ko smo jo preorali, tudi povlačiti oziroma pobranati, da se vlaga ne izgubi. Ako jo povaljamo, jo moramo takoj nato pobranati.
VdLKER-MftBEL
SPALNICE IN JEDILNICE
Ako so pridelki sena zaradi sušne lege travnikov redno premah in je travniška ruša zelo redka in rahla, jo moremo popraviti vsaj deloma s tem, da take travnike povaljamo s težkim betonskim valjem. Se boljše pa je, ako tak travnik spomladi takoj, ko je ozelendl, popasemo, če pa tak stalno suh travnik spremenimo v njivo, bomo še najbolj, povečali pridelke na tej površini. V tako njivo nato zasejmo lucerno. Ta daje dobre pridelke tudi tam, kjer zaradi suše ne uspeva niti travnik niti navadna rdeča detelja. Lucerna pa seže v svojimi koreninami globoko v zemljo in si tam poišče potrebno vlago.
Zgradimo silos!
Tudi koruza in zlasti koruza za silos še dobro uspeva tam, kjer zaradi suše travnik daje le majhne pridelke. Zadnja leta so pokazala, da zlasti hibridna koruza zelo dobro prenaša sušo. Zato sejmo vedno več te koruze.
V suši in na suhih njivah daje razmeroma dobre pridelke tudi sladkorna pesa, ki tudi s svojimi dolgimi koreninami srka vodo še iz velike globine. Perje sladkorne pese, pomešano s koruzno damo, je zelo dober material za ensiliranje in nam daje v zimskem času zelo dobro krmo.
Iz prednjega vidimo že, da bomo težko shajali ob suhih letih brez kisle krme, torej brez silosa. Zato bomo mogli sušo premagati in nam suša ne bo mogla škodovati samo takrat, ako bomo imeli silos. Ako tega še nimamo in ako se še nismo odločili, da bi silos zgradili, ne premišljujmo več, takoj se odločimo in še letos zgradimo silos. Ko bomo silos gradili, nam bo na njivi tudi ob razmeroma suhem letu dobro uspevala ensilažna hibridna koruza in pa sladkorna pesa. S tem bomo v jeseni napolnili silos in ko bomo nato pozimi in tudi proti spomladi imeli vedno dosti krme na razpolago in ko bomo imeli lepo krmljeno živino v hlevu, se bomo samo čudili, kako smo mogli tako dolgo odlašati z ureditvijo silosa.
Našim gospodinjam
Vzgoja resnicoljubnosti
Rsnicoljubnost je v razmerju do lioga, do bližnjega in do samega sebe pogoj in temelj nravnega življenja; zato jo je treba v najzgodnejši mladosti vcepiti v mlado dušo.
Čut za resnico pride že z otrokom na svet. • če se otrok zlaže, ga oblije rdečica. Pa vendar je laž med otroki zelo razširjena, če iščemo vzrokov za to, najdemo med drugimi /lasti slab zgled odraslih. Z malimi lažmi in sleparijami, ki jih odrasli večkrat zagreše, se v otrocih najbolj izpodkopava čut za resnico. Taki zgledi slabijo prirojeni čut za resnico. Otroci neresnicoljubnih staršev se le prehitro navadijo laži.
Slabo vplivajo tudi laži i/. šale in laži iz vljudnosti, ki jih otrok doma cesto čuje. če c elo opazi, da oče in mati drug drugemu v lire govorita neresnico, i/gubi tudi sam vso resnicoljubnost.
Otroka zavajaš k laži tudi / neprimernim načinom izpraševanja. Ako rečeš: „To je vendar nemogoče, da bi bil ti kaj takega •storil',” seveda napelje to otroka v neresnico. ker se otrok boj i povedati resnico.
d udi ne poizveduj, če ti je že vse znano! Tako izpraševanje je otroški odkritosrčnosti nevarno, če je otrok krivdo priznal, ga ne kaznuj, drugače ne bo nikdar več odkrito priznal prestopkov.
Neumestno je izpraševanje tudi takrat, če si prepričana, da otrok ne bo povedal resnice in resnice sploh izvedeti ne moreš, če ga o tem sprašuješ, mu nudiš priliko za laž.
Lahkovernost, se bolj pa nezaupanje, ui-
di pogosto povzročata lažnivost. Brez tehtnega vzroka nikoli ne dvomi nad odkritosrčnostjo otrokovo, vendar pa tudi ne smatraj vedno njegovih izpovedi za resnične! Opusti vse pretnje, ki jih ne moreš izvršiti, obljube pa natanko izpolnil
Pretiravanje in bahavost strogo zavračaj, prav tako blebetavost! Otroci večkrat govore le /ato, da obračajo pozornost odraslih nase. To vodi do neresnicoljubnosti. Najpravilneje kaznuješ otroka s tem, da ga s primerno opazko osramotiš.
Največ: laži izvira pri otrocih iz strahu pred kaznijo. To narekuje materi veliko previdnost, če se hoče otrok s prebrisano zvijačo odtegniti zasluženi kazni, ga ne občuduj! Zavračaj vsako laskanje in kaži oh vsaki priliki, da se ti laž in hlimba studita!
Ni pa še vsaka neresnična izjava v otroških ustih laž, zlasti pri malih otrocih ne. Morda otrok ni razumel našega vprašanja ali pa je povedal nekaj neresničnega v naglici. Včasih ga tudi živahna domišljija brez njegove krivde zapelje v neresnico.
Če se je otrok zlagal i/ bojazni, zadostuje navadno že ukor ali graja, da se poboljša. Trdovratno in premišljeno laž je pa treba strogo kaznovati. Tu je umestna telesna kazen; šiba je za take rane najboljše mazilo.
Navajanje otroka k resnicoljubnosti je izrednega pomena. Na vsestranski resnicoljubnosti temelji vse naše nravno življenje. Neresnico!jubnost zapira otrokovo srce in mati nima nanj ni kakega vpliva več; le kjer je resnicoljubnost, tam je mogoče uspešno nadaljevati započeto vzgojo.
0 človeku, njegovem zdravju in bolezni
ŽILE
Žile so cevi, po katerih se pretaka kri. Poznamo dvoje vrst žil: odvodnice ali arterije, po katerih polje kri od srca v telo in privodnice ali vene, po katerih polje kri k srcu. Odvodnice bi mogli imenovati utrip-nice, ker utripljejo; privodnice pa neutrip-nice, ker ne utripljejo. Po prvih se pretaka okisana ali arterialna kri, po drugih pa raz-kisana ali venozna kri. Le pljučna odvodnica vodi ra/ki san o kri iz srca v pljuča in pljučna privodnica vodi okisano kri iz pljuč v srce.
Odvodnice so močne, prožne cevi; vzdržati morajo znaten tlak krvi. Ta zavisi od srca in širine odvodnic, zlasti njihovih lasnic, to je onih najtanjših žilic, v katere se
IOH. VOLKER
Celovcc-Klgft., Villachcr Ring 45 - 47
V bogati izbiri tudi na obroke in kreditne pole
razraščajo ali razpletajo odvodnice in po katerih prihaja kri v tkiva in celice. Pri zdravem odraslem človeku znaša tlak približno 150 mm. Pravilno je, da je tlak toliko mm nad lOOnim, kolikor je človek star. Stari ljudje imajo višji krvni tlak; kajti njihove odvodnice niso več tako prožne, kot pri mladih. Krvni tlak je tudi stalno zvišan pri poapnenju, žil, pri srčni naduhi, pri bazedovki i. t. d. Privodnice pa imajo
tanjše stene; v njih je tlak prav znatno nižji, nego v odvodnicah. Pač pa imajo pri-vodnice posebne zaklopke, ki puste kri sicer k srcu, ne pa obratno.
Odvodnice začno v levi poluti srca, privodnice pa začno z lasnicami, in sicer tam. kjer je pletež odvodničnih lasnic, čim delj so odvodnice od srca, tem bolj se tanjša njihova stena in se tem bolj razraščajo v tanjše žile in žilice, dokler se ne razrastejo v zgoraj imenovane lasnice ali kapilare. (Kjer prehajajo lasnice odvodnic v privod-nične, nastaja lasnična mreža ali pletež).
Skozi odvodnične lasnice pronica kri v celice in tkiva ter jim oddaja kisik, po-budnine in hrano; po isti poti prihaja v lasnice privodnic ogljikov dvokis in drugi presnovki. Kri polje v privodnične žile ter se zbira v spodnji in zgornji veliki privod-nici, ki izliva kri v desni srčni pridvor.
Krvne lasnice se razraščajo tudi po želodcu, vranici, trebušni slinavki, črevesju in njegovih resicah ter vsrkavajo iz mezge vodo, grozdni sladkor in beljakovine. Zbirajo se v s pod kovni žili ali portalni veni,
VdLKER-MdBEL
Kuhinje — divani — naslanjači.
ki se razrašča, v mrežo v jetrih ter jim oddaja odvisni sladkor. Tega predelajo jetrne celice v glikogen. Ko je kri oddala sladkor, se zbere v jetrni privodnic/, ki se izliva v srce.
Denarna pomoč za Jugoslavijo
Zaradi neizravnane plačilne bilance, to je večjega uvoza kakor pa izvoza in pa zaradi lanske suše, je dobila Jugoslavija v zadnjem času večjo denarno pomoč. Za gospodarsko leto 1951-52 je dobila vsoto 120 milijonov dolarjev, od tega pa
avgusta 1951	.	.	.50 milijonov,
januarja 1952 ... 25 milijonov in tebruarja 1952 . . 45 milijonov.
Od te vsote 120 milijonov dolarjev so dale Združene države 65% (to je 78 milijonov). Velika Britanija 23% (to je 27 mil. in 600 tisoč) ter Francija 12% (lo je 14 mil. in 400 tisoč).
Za gospodarsko leto 1952/53 je dobila Jugoslavija najpreje pomoč v višini 99 mil. dolarjev, nato zaradi slabe žetve še 20 mil. dolarjev.
Do 31. decembra 1952 je od te odobrene vsote dobila Jugoslavija: Od Združenih držav 52,250.000, od Vel. Britanije 6,300.000 in od Francije 4,200.000 dolarjev. — Za prvo polovico leta 1953 bo dobila Jugoslavija od Združenih držav še 45,750.000, od Vel. Britanije 6,300.000 in od Francije 4,200.000 dolarjev.
Skupno pa je dobila Jugoslavija do konta leta 1952 pomoč v znesku 211 milijonov in 750 tisoč dolarjev.
KRATKE ZANIMIVOSTI
NOVA NAPRAVA ZA SHRANJEVANJE TOPLOTE
Tovarna »General Electric Company” v Londonu je iznašla novo električno napravo za ogrevanje prostorov, ki uporablja elektriko samo ponoči, ko je obremenitev električnega omrežja najmanjša.
Pri napravi so izkoristili isto načelo, kot vlada za segrevanje prostorov z lončenimi pečmi, ki se počasi segrevajo in dolgo časa držijo toploto. Naprava »električni radiator za ohranjevanje toplote” obstoja iz jeklenega zabojčka, v katerem je poseben električni element vdelan v cementni blok. Električni tok, ki segreva »električni radiator za hranjenje toplote”, vključi in izključi posebna električna ura, tako da troši naprava elektriko samo ponoči, ko je obremenitev električnega omrežja najmanjša. Naprava spreminja elektriko v toploto, ki jo hrani in naslednjega dne oddaja prostoru. Elektrika je v napravi vključena največ osem ur.
BOJ PROTI KOBILICAM
Ustanova za boj proti kobilicam, ki ima svoj center v Londonu, je podvojila svoje delo z ozirom na napovedbe, da grozi raznim deželam Srednjega Vzhoda naval kobilic v velikem obsegu. Strokovnjaki centra v Nairobiju kontrolirajo obširna področja Alrike in Arabije, da pravočasno uničijo ličinke kobilic v inkubacijskih conah. Britanska vlada je letos odobrila milijon funtov šterlingov za boj proti kobilicam.
SREDSTVO PROTI GNILOBI SADJA
Znanstveniki univerze v Lafayetti, so iznašli nov cenen način preprečevanja ples-nobe in trohnobe sadja ter zelenjave. Gre za nekako kemično prekajevanje, ki uničuje glivice plesnobe in trohnobe, ki sicer uničijo 20% vsega svežega sadja in zelenjave. Za vagonski tovor bodo stale tozadevne kemikalije okoli 5 dolarjev.
PRIDELEK PŠENICE IN KORUZE BO MANJŠI
Ameriško kmetijsko ministrstvo objavlja, da je po letošnjih posestvenih načrtih pričakovati, da bodo v Združenih državah pri-
delali 921 milijonov bušljev pšenice in 3 milijarde bušljev koruze. (I bu.šelj 36.34766 litrov).
To bi bilo za 370,441.000 bušljev manj pšenice kot lani, in za 163,664.000 bušljev manj kot povprečni letni pridelek desetletja 1941-50.
Pridelek koruze pa bi bil za 300,735.000 bušljev manjši kot lani in za 11,625.000 bušljev manjši kot povprečni letni pridelek v navedenem desetletju.
Te napovedbe temeljijo na pregledu 'kmetijskih setvenih načrtov po stanju od 1. marca, pri čemur je vzet za podlago pov prečni pridelek po jutru. Računajo s površino posevkov pšenice v izmeri 67,900.000 juter, od česar odpade na ozimno 55,300.000 juter, na koruzo pa odpade 81,764.000 posejanih juter. (I jutro 1 aker 40.47 arov).
KONSERVIKANJE MESA
Razni poskusi v Združenih državah so ugotovili, da se poveča trajnost svežega mesa v navadnem hladilniku za 60 dni, ako so ga obsevali eno sekundo s takozvanimi katodnimi žarki 3 milijonov voltov. To bo velikega pomena za preskrbo svežega mesa za ladje, ki ostajajo dalj časa na morju. Podobne poskuse so napravili z istim ugodnim učinkom s katodnimi žarki tudi pri raznovrstnih zelenjavah.
UČINEK PENICILINA POJEMA
S poskusi v zadnjem'času so ugotovili, tla je učinek penicilina danes že znatno manjši kakor pa je bil pred desetimi leti, ko so začeli penicilin na splošno uporabljati. Medtem so začele bakterije in razni podobni povzročitelji bolezni razvijati razne obrambne snovi v sebi, 'ki znižujejo učinek penicilina. Tako je n. pr. ugotovljeno, da je penicilin pred desetimi leti še ubil 96% vseh staiilokokov (glivice cepilke, ki povzročajo razne kužne bolezni), danes pa jih ubije samo še 49%. To zmanjšanje učinka penicilina pa je danes že več kakor nadomeščeno z raznimi drugimi sredstvi, itako-zvanimi antibiotiki, ki so jih medtem na novo odkrili in ki ubijajo v pojačani meri bolezenske klice.
FILMI, katere velja videti
„V vrtincu” („Vom Winde venveht”), Bahnhof-'ichtspiele. Beljak. Film, posnet po svetovnoznanem romanu pisateljice Margareth Mitchel. Roman je izšel pred dvema desetletjema, v isti dobi kot Pearl’s Buckovc „Dobra zemlja”.. Obe deli anglo-ameriških pisateljic sta vrhunski ustvaritvi v svetovni književnosti zadnjega četrtstoletja. Obe, v angleščini spisani in v Ameriki izišli knjigi sta že v nekaj mesecih po prvi izdaji prodrli na svetovnem knjižnem trgu in ni na svetu narotla z lastno književnostjo, ki ne bi bil osvojil teh dveh biserov kol prevotla v svojo leposlovno zakladnico.
..Dobro zemljo” je ameriška filmska družba War-ncr Brothers snemala v letih 35-36. Glavno vlogo je igral nesmrtni Paul Muni. Razdobje 35-39 je bila zlata doba razcvita filmske umetnosti pri vseh narodih in večina filmov, katere še danes z užitkom gledamo in občudujemo, je še iz te dobe.
Ista filmska produkcija, ki sc je vsled vojnih dogodkov upravno nekoliko spremenila (filmske družbe so se združile) — Metro Goldwyn Maycr — hoče nadaljevati s slavno tradicijo visokoumetniških filmov nekdanje Warner Brothers. Ta filmska produkcija je kot svoje največje delo ustvarila sestrski film „Dobri zemlji" — velefilm „V vrtincu”. Dejanje je posneto po nesmrtnem romanu pisateljice Mitchel, žene, katere duševno obzorje je obsegalo dvoje in to oboje, kar sploh obstoja: s srcem in telesom je bila najpolnokrvnejša ženska, z možgani je obvladala pa tudi ves odnos med obema spoloma, bila razumsko in psihološko izreden talent. Kot že v mnogih sličnih slučajih jo je zavratna bolezen iztrgala iz javnosti in v tej samoti so njene duševne
sile rodile roman „V vrtincu".
Ta mojstrovina kot film je bila na sporedu v bel-jaškem kolodvorskem kinu. Vsebina filma zahteva pač od gledalca nekaj zgodovinskega znanja in razumevanja: zgodba iz ameriške državljanske vojne iz druge polovice predpreteklega stoletja. Režijsko in predvsem igralsko je to mojstrovina, ki bo z velikimi črkami zapisana v knjigo filmske umetnosti. Angležinja Vivien Leight v glavni vlogi je mlada, izredno talentirana igralka, kateri prerokujejo bodočo slavo velike Grete Garbo. Stari holywoodski lev Clark Gable — nekdanji ljubimec št. 1 — je s tem filmom kot karakteristični umetnik dosegel višek svoje filmske kariere (kljub že mnogim letom’. V ostalih dveh glavnih vlogah srečamo Ollivo de Havilland (večkratno soigralko priljubljenega Erro-la Flynna) in Angleža Leslic Howards-a. Ta igralec je pa lani umrl. Bila je to njegova poslednja in največja vloga.
Kot film med filmi „V vrtincu” sicer ni tako veličasten kot istoimenski roman. To je razumljivo. Je vprašanje časa. Roman daje časa na pretek, film ga utesni. To so neizpodbitna dejstva, s katerimi je treba računati. In da je roman napisati lažje kot napraviti film, to se pravi: neizmerno težko je napraviti film, tako učinkovit in velik kot je bila njegova predloga — roman. Film „V vrtincu" pa je blizu tega. Igralska višina akterjev je že v prvi polovici filma (ki traja 4 ure) tako ogromna, da gledalca do dna priklene in seveda izmuči. V drugi polovici ne zmore več v isti meri dojeti veličine iste umetnosti. Ta se mu kot plemenit spomin povrne in ostane v duši najlepši zaklad „V vrtincu" je film, ki s svojo mogočnostjo preseže tudi fizične moči tistega, ki ga na platnu sodoživlja — in pusti za seboj neizbrisljiv pečat brezčasovne umetnosti.
-f. f.
Voljo živo da SCHLEPPE-PIVO
Hranilnica in posojilnica Celovec
sprejema dnevno vplačila v pisarni Zadružne zveze, Pavlič, ul. 7, v Celovcu
ucaduie <& teidkiU Ut so&otaU od 9. da IZ. uce
ger°A>«r
Dvcse	le.l,n S^cnfr^'
■ „ S«'	'iM1***


URADNE OBJAVE.
ROK ZA ODDAJO DAVČNE NAPOVEDI ZA KOLEDARSKO LETO 1952
Zvezno ministrstvo za finance razglaša:
Rok za (Kidajo davčne napovedi za koledarsko leto 1952 je podaljšan za dohodninski davek, za korporacijski davek in za obrtni davek na splošno do 30. junija 1953.
Ravno tako je podaljšan rok prijave do 30. junija 1953 za davku podvržena zvišanja premoženja v smislu § 14a davčnega zakona na dan 1. januarja 1953.
Rok za davčne prijave za koledarsko leto 1952 za prometni davek, za davek na prometna vozila, za trošarino na vino in za kulturni prispevek ni podaljšan. Te prijave je treba torej oddati do 30. aprila 1953.
LODRON, Beljak, Lederergasse
Blago za pregrinjala, rožasto, 80 cm .	13.80
Blago za pregrinjala, rož. 120 cm .	.	19.80
Posteljna tkanina, 130 cm ....	17.90
Blago za rjuhe, 140 cm........... 19.80
Posteljno blago, karirasto, 120 cm	.	.	17.90
Brisače, čisti bombaž.............. 7.80
Frotirke............................ 14.70
Trpežni kovtri . ......................148.-
Kovtri iz brokata................ 224.—
Modroci. tridelni................ 340.—
Obloga za tla, 100 cm............... 19.60
Predpostcljniki.....................35.—
Stmmskc oddate i/ cadiu
CELOVEC (val 417.2 m)
Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji.
19. aprila: 7.15 Verski govor — Sonce čez hribček gre, pesmi v nebo done... — 20. aprila: 14.30 Tedenski pregled — Komorna glasba. — 21. aprila: 14.30 Zdravnik — Hodil po zemlji sem naši... (III. del) 18.30—18.55 Za našo vas. — 22. aprila: 14.30 Pesmi jugoslovanskih narodov. — 23. aprila: Okrog ženitovanja (III. del) — 24. aprila: 14.30 Zanimivosti. — 25. aprila: 8.45 Za naše male poslušalce — Šport. — 18.30—19.00 Prijat’!i, zdaj v(fcl' bodimo! 26. aprila: 7.15—7.20 Verski govor — Sonce čez hribček gre, pesmi v nebo done ...
Moje kolo kupim samo pri
TRUPPE & ERMANN
BELJAK-VILLACH \Vidmanng. 41 — Keke Kirchenpl. Nad 40 koles je na izbiro. Plačujete lahko v obrokih.
KINLtRtfAGEM
lepe oblike in poceni v
BELJAK ¥el"Ci iZl"rt
Italtoneratr. 1
Cirkus Apollo Iv Avstriji
V zadnjih lotili je gostoval v Avstriji cirkus Apollo II in je bil na svojih gostovanjih daljši čas tudi na Koroškem. Ravno podeželsko prebivalstvo je z velikim zanimanjem obiskovalo te prireditve.
Letos pa prihaja k nam glavni del cirkusa, to je cirkus Apollo I, ki je zčael s svojimi prireditvami v Lienzu in je sedaj v Beljaku. Tam je v četrtek zadnja predstava, v petek pa je premiera v Celovcu. Nato bo gostoval cirkus Apollo I še v Spitali!, nakar zapusti Koroško.
že preteklo leto je zaslovel cirkus Apollo po svojih prireditvah, letos je naš urednik obiskal pred stave glavnega dela tega cirkusa. Kar je bilo že preje znano, so to prireditve še posebej potrdile. Predstave programa so svetovne znamenitosti in res \ redne, da si jih vsakdo ogleda. Verjetno bo preteklo precej časa, predno bomo mogli na Koroškem spet obiskati slične prireditve.
že takoj ob vstopu v cirkuške prostore je vsak obiskovalec ugodno presenečen po prijetnih zvokih dunajskega orkestra pod vodstvom glasbenega direktorja Hermana SCHRAFEL-a. Ko pa sc predstava začne, obrne na sebe takoj vso pozornost gledalcev točka Bela May s skupino medvedov. Zelo lepe so nato naslednje točke z. neprekosljivo dresiranimi berberskimi konji. Ta del programa prijetno zaključi artistinja LILIAN na trapecu.
Nekaj edinstvenega pa je prikazovanje najboljših toplokrvnih konj pod vodstvom mojstra Ernsta ROSS-a. Njegova „visoka šola” dresiranja je vredna \ se pohvale in vsega priznanja.
Kaj premore smotrna dresura, vidimo v točki s šimpanzi, z jockey-psi in angleškimi dogami, ki igrajo nogomet. Vse občinstvo je ploskalo, ko so bili \ tekmi premagani zastopniki „Anglcžov” z 1:0. ..Žoge" oziroma baloni so last trgovskega podjetja Dietmar VVarmuth u. Go. iz Beljaka.
Prav posebno presenečenje je pa „NeIly". govoreči slon, ki je mojster tudi v mišljenju.
Sijajne so tudi akrobatske točke programa, pred-
Cirkus Apollo štev. I je tu
Tudi slovensko prebivalstvo Koroške je lansko leto z velikim občudovanjem spremljalo prireditve cirkusa Apollo II. Letos pa je te dni prispelo na Koroško glavno jedro cirkusa Apollo, to je cirkus Apollo številka I. Cirkus prihaja iz Italije in predvaja pri nas svoj senzacionalni program, ki ga izvajajo dompterji, učitelji živali, klovni artisti itd. iz 14 narodnosti.
VSE TOČKE SPOR. SO ZA KOROShO IN AVSTRIJO NOVE Veliko število divjih zveri, svetovno najboljši „le-teči ljudje”, nedosegljivi akrobati, krasni polnokrvni konji, šimpanzi in pinči iz filma, edinstveni govorči slon in še 20 drugih atrakcij.
CELOVEC, Bei der Fcstung Premiera v petek, dne 17. aprila, ob 20 uri; v soboto, dne 18. aprila, ob 15. in 20. uri; v nedeljo, dne 19. aprila, ob 14., 17. in 20. uri (tri predsta-vel); v ponedeljek, dne 20. aprila, ob 15. in 20. uri. Zmerne cene! Predprodaja: Landesreiscbiiro, Hauptplatz in blagajna cirkusa, tel. 44-20. Podaljšanje izključeno!
SPITTAL, Alter Sportplatz Premiera v torek, dne 21. aprila, ob 20. uri; v sredo, dne 22. in v četrtek, dne 23. aprila, ob 15. in 20. uri. Predprodaja: Knjigarna Nest, Hauptplatz in blagajne cirkusa, tel. 16. Podaljšanje izključeno!
PLES V DŽUNGLI S PIT0N-KAČAMI Princ Kari Kari bo nastopil s svojo skupino iz afriške Ašanti-dežele in z. Jamajke vsak dan ob 9. uri v eksotičnih prostorih cirkusa Apollo in bo prikazal edinstvene hipnotične prizore iz džungle dveh kontinentov, plese s kačami, krotilce ognja in pevske nastope ter plese z Zlate obale. Te posebne prireditve, ki trajajo po 30 minut, so res nepozabno doživetje!
Potujoči zoo s človeškimi opicami, čudovitimi konji in eksotičnimi ter divjimi živalmi je odprt vsak dan od 9. ure dalje.
Najboljši cirkuški program Evrope
vsem trije ..Alizes" kot leteči ljudje, nadalje akrobatika na žici, ki jih izvaja P. Kafka. Zanimivo balanciranjc na kolesu izvajajo trije „Hellos-i”, ki smo jih videli že v kinu v zvočnem tedniku. Ne smemo pozabiti „Jollyja”, ki more stati na enem samem prstu.
Pri vsej prireditvi je poleg resnih točk preskrb Ijcno tudi za smeh in zabavo. Naj omenimo samo oba klovna „Giachis” ali pa začaran taksi. Medtem ko smo pri Apollu II mogli občudovati kot posebno točko vodno pamtomino, pa ima Apollo 1 kot posebno atrakcijo princa Kari Kari, ki ga moremo imenovati mojstra fakirjev in so njegove fakirske umetnosti res nekaj edinstvenega, fenomenalnega. Njegova afriška skupina ima 4 črnce, dva
moška in dve ženski. Poleg rednega programa pa nam princ Kari Kari vsak dan ob 9. uri v posebni predstavi predstavlja svojo skupino petja in plesov / Zlate obale Afrike. Res nekaj edinstvenega so pri tem njegove hipnotične sposobnosti.
V celoti moremo torej reči, da je spored cirkusa Apollo I res tako bogat, da moremo obisk cirkusa vsakemu posebej priporočati. Obisk cirkusa bo prijeten odmor v spomladanskem težkem delu zlasti za podeželsko prebivalstvo. Obisk s podeželja omogočajo zlasti popoldanske predstave ob treh, ki kon čajo tako, da je mogoče dobiti še večerne vlake oziroma avtobuse. Zato priporočamo, da preberete še posebej spored prireditev v oglasu cirkusa v da našnji številki „Našega tednika”.
MALI OGLASI
VSAKA BESEDA STANE 1.10 S (IN 10% DAVKA).
Poudarjene besede in take z več kot 15 črkami stanejo 2.20 šil (in 10% davka). — Naročilo malih oglasov naslovite na upravo „Na-šega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zvečer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec št. 43-58).
Kdor išče delavca, kdor išče službo, ako kaj kupuješ, ako prodajaš — k vsemu ti pripomore Mali oglas v „Našem tedniku”.
Spalnice iz mehkega lesa, kuhinjske oprave, omare, zložljive postelje, divani, tapecirano pohištvo, po raznih cenah pri
RUDOLF SLAMA, tovarna pohištva,
Klagcnfurt, St.-Veiter Str. 15, telefon 2258.
IRHOVKE kupujte sedaj. Specialna trgovina za usnjena oblačila, Christoph Ncuner, Celovec, St.-Vciter Strassc.
NAS ŠLAGER! Lumberjack, la Napa-usnje, siv, moder, zelen S 590.— Specialna trgovina za usnjena oblačila Christoph Neu-ner, Celovec, St. Veitcr Strasse.
Akumolatorjc za traktorje in avtomobile dobavlja Weiscr v Gclovru-Klagenfurt, Paradeisergassc 10.
Dobro in poceni sc oblečete v novi krojaški delavnici U. Napetschnig, Celovec, Brunnplatz (vogal 1’ischcl-dorfer Strasse).
Poceni omare, postelje, suknjiče, hlače, srajce, čevlje, ure. STARINAR FUCHS, Celovec, Salmstr. 4.
19,— ljubka predelava. Hutsalon „ELIF.S” Volkcrmakter Strasse 13.
Oblaslv. krnic. KUHARSKA SOLA sprejema nove prijave in pred-prijave. Za manj premožne cenej ši tečaji. — Hcdtvig Sichl-Egger, Celovec - Klagcnfurt, Villacher Ring Sl
KINO
CELOVEC-KLAGENFURT Predi tl
Predstave ob 16.00, 18.15 in 2A.80
Od 17. do 23, IV.: „Dic Idchvci** braut”
Stadttheater
Predstave ob 16. in 18. uri, ob po nedeljkih tudi ob 20. uri.
Od 17. do 23. IV.: „Don Camillo und Peppone”
Ikou-Filmsko gledališče v Pliheiku
Od 18. do 19. IV.: „Gift im Zoo” (tudi za mladino)
Od 22. do 23. IV.: „Komplott aui Erlenhof” (tudi za mladino)
Kupujte predvsem pri trgovcih, u	c*.;
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom; „Naš tednik” Celovec, Viktringer Ring 26 — Naročnina mesečno 3 šil. za inorenajtro 4 dolarje letno—Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik Albert Sadjak. — Tiska tiskarna Družbe sv. Mohorja, vsi v Celovcu, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58. - Poštni čekovni urad štev. 69.795