SLOVENSKI
UČITELJ,
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajcr.“
Izhaja 5. in 20. vsakega meseca na celi ||| Za oznanila so plačuje od navadne ver-poli in volja za celo leto ii gld., za pol I stico, če so natisne enkrat, 10 kr., dvakrat leta 1 gld. GO kr.	III	14	kr.,	trikrat	18	kr.
Štev. 2. V Mariboru 20. januarja 1877. Letnik V.
Ali naše slovenske šole kaj napredujejo?
n.
Napredka velikega ne moremo nikjer opaziti. S tem se ve da je dosta storjeno za večjo ljudsko omiko, da se šole vaz-širjujejo na več razredov, ker se s tem šolsko obiskovanje zboljšati da. Novih šolskih poslopij se	žalibog le	malo stavi in redko
kje se misli na popravek obstoječih slabih	šolskih	stavh.	V
marsikaterem kraju bi se učitelji in tudi krajni šolski svet trudil, da bi vsa mladina vsaj v zimskem času v šolo hodila; toda za vso mladino pa zopet šolski prostori ne zadostujejo. Toda marsikaj bi se že dalo s časoma zboljšati še, ako bi tistim faktorjem, kateri šolstvo vodijo, v resnici za pravi šolski napredek mar bilo. Pa dokler imamo nemška učiteljišča za bodoče učitelje slovenskih šol, toliko časa se nam vso omi-kovanje naših šol le — ironija vidi. Kes se utegne učiteljski kandidat dosta naučiti na sedanjih preparandijah — a vse pridobljeno zamoro na lehek način le v nemških šolah porabiti. Da more na slovenskih šolah z vspehom podučevati, treba mu je vzeti po doveršenem učiteljišču	slovenske	knjige v	roko,	da
prebavi zdaj vso tvarino v tistem	jeziku, v	katerem	edino	se
more s slovenskim otrokom porazumeti. Toda vsak učitelj slovenske šole ni tako vesten, da bi se privadil na lepo književno slovenščino in si prisvojil slovenske terminologije. Pa zakaj bi tudi to storil; vsaj se mu to ne všteva v zaslugo; vsaj se mu Čitanje slovenskih šolskih in pomožnih knjig od merodajnih osob nikoli ne priporočuje. V dokaz so nam vsi šolski listi, katerim so protektorji šolski nadzorniki. S posebnim povdarkom smemo torej reči: Dokler ne bodo učiteljišča po Slovenskem slovenska, dokler se naši kandidati in naši učitelji iz slovenskih knjig za nauk pripravljali ne bodo, toliko časa še ne moremo o pravem napredku naših šol govoriti. — Naše šole bodo le tedaj napre-
' 2
dovale, le tedaj v resnici ljudstvu koristile, kedar bodo narodne in praktične. Toda kako zelč se bojč še nekateri učitelji, a še bolj druge osebe, ako bi njib šole imele kolikor toliko obraz slovenskih narodnih šol. Bojč se n. pr. vpeljati pisanke, risanke ali tiskovine s slovenskimi napisi ali pa kako slovensko knjigo, ki ni izišla ravno v c. kr. zalogi. Pa vsaj ni čuda, neki
c.	kr. nadzornik je celo ukazal pri neki učiteljski konferenci, da se morajo rabiti samo Musilove (nemške) pisanke. Čudimo se dotičnim učiteljem, da niso g. nadzornika prašali, na katero postavno določbo se je pri svojem povelju opiral. — A tudi praktično morajo naše šole osnovane biti; gola teorija brez praktičnega odobrcnja ne velja uič. Taka gola teorija so tisti „obligatni oddelki" po vseli razredih, ki so se tako slabo obnesli, da se skoro nihče več ne ozira na nje. Sploh smo pri nas le na papirju „dobri pedagogi". Marsikateri učitelj sestavi izverstuo „razdelitev šolskih ur“, iu jo po zaukazu predloži v odobrenje na okrajni šolski svet. Kdo mi je pa porok, da se bode tudi po njej med letom ravnal. Ta „razdelitev šolskih ur“ (lektiousplan) je le „vestua reč“ vsakega učitelja; zavoljo tega se pa od prejšnjih učiteljev ni zahtevala njih predložitev gosposkam; le sedanjim se več ne zaupa. Pisarij sc pač dan danes učiteljem toliko nalaga, kakor da bi se oni za nekake uradnike iu celo za nekake koncept uradnike izobraževati imeli. Prav je že, da se učitelji izurijo v peresu; ali boljše je, da so dobri govorniki iu dobri pedagogi, in po težavnem šolskem poduku naj se jim tudi malo odpočitka privošči.
Taki in enaki vzroki, katere smo mi iz raznih razlogov le rahlo omenili in premalo povdarili, morali bodo odpasti, da bodemo mogli o šolskem napredku govoriti. Posebno pa se bodo morali boljši časi poveruiti, da bode naše ljudstvo materijelno bolj podkovano, in potem rajše in ložje za šolo kaj žertovalo. Uo takrat naj pa učiteljstvo poterpi, svojo dolžnost z ozirom na postavo iu posebno še svojo vest natančno spolnuje, ob enem pa po svojih močeh vse ovire šolskemu napredku odstranjevati se trudi.
Prirodopisje v narodnej šoli.
Ta predmet je v daljšem (nemškem) govoru razpravljal g. Valentini«1 pri učiteljskoj konforenci 2. avgusta m. 1. v Celji.
Navesti hočemo tu le razdeljenje iu verstcnjc tvarine, kakor jo je g. poročevalec konečno predlagal:
A.	Zbiranje in uverstenje tvarine.
1.	V podlago prirodopisnega poduka naj se vzamo naravna telesa, nahajajoča se v domovini in to iz najbližnjega otroškega okrožja. Sezati po nenavadnostih, bilo bi napačno,
ker to otrokom odvzame zanimanje za navadno, s čemur človek prav za prav v dotiko pride. (Sc sprejme).
2. Pri zbiranji tvarine naj se jemlje poseben ozir na one predmete, iz kojih nam posebna korist ali škoda dohaja. (Se sprejme.)
3. Tudi najmanjše in najneznatuejše naj se mladini pred-oči, ker dostokrat malenkostne reči v naravnem gospodarstvu veliko važnost imajo. (Z malim dostavkom g. Bobisuta, kazajočim na važnost nekaterih žuželk — se sprejme.)
4. Od te (4.) točke, zadevajoče zemljino skorjo in njeno počasno vterjenje itd. je poročevalec po temeljitem protigovoru g. Bobisuta odstopil.
5. Spoznanje človeškega telesa naj primerno končuje ta nauk; razteza naj se na sestavo, življenie ni njega oskerbovanje. Tudi migljaji, kako zdravje ohraniti ali uže zgubljeno zopet dobiti, naj ne izostanejo. (Se sprejme.)
6. Pri zboru tvarine naj se učitelj varuje prevelike množine. Krajue razmere (število razredov), kakor tudi duševne zmožnosti učencev naj bodo merilo. (Se nij sprejelo.)
Opazka. Mesto točke 4. se sprejme nasvet nadučitelja g. Lopau-a, ki pravi: Pri izboru in uredbi prirodopisuega poduče-vauja naj se poseben ozir jemlje na ona naravna telesa, koja so v dotiki z dotičnega kraja vražami.
B.	Učna ravnava ali metoda.
1. Učitelj naj pokaže enotno, znano reč. (Se po kratkej debati sprejme.)
2. Razvija naj splošue pojme delov itd. po opazovanji. Naravna telesa se pod učiteljevem vodstvom popišejo, in posebne lastnosti naj se najbolj povdarjajo. (Sprejeto.)
3. Naravno telo se s podobnimi primerja; učenci naj spos-navajo naravno sorodnost skupin, vendar pa se tudi tu ne gre deržati stroge sistematike.') (Se tudi sprejme.)
4. Učitelj naj si prizadeva ta kazalni nauk po verjetnih opombah o življenji, navadah, lastnostih in posebnostih živali okrepčati. (Se sprejme.)
5. Učitelj naj skerbi za primerne spodbudne naloge iz tega predmeta, posebno na manj razrednih šolah, kjer se mora ta nauk deliti tudi posrednje. (Se sprejme.)
G. Pri tem nauku naj se versto praktični poskusi v kmetijstvu, in sicer v sadjereji, v setvi in odgoji zelenjave, v čebelarstvu in sviloreji. (Se sprejme.)
7. Kot najuspešnejša sredstva v dosego učnega smotra se priporočajo praktični izleti. Na sprehodih po velikej naravi
') O sistematike pri prirodopisu v ljudski šoli sploh no more biti govora.	Ured.
učenec dobi od svojega učitelja še le pravi pregled tega, česar sc je učil. (Se sprejme.)
8.	(Predlog g. Bobisut-a.) Učitelj naj podučuje o varstvu živali. (Sc sprejme.)
!). Vsa učna tvarina naj se za celo leto naprej na 4(5 tednov tako razdeli, da mineralogija in večina doječih živali spada v pozimske mesece. (Sc tudi sprejme.)
C.	Vraže.
1.	Učitelj naj pozveda o vražah dotičnega kraja (dostavek
g.	Wciss	a), naj nabrano	tvarino zapise in v šolskem arhivu
svojemu nasledniku shrani. (Se sprejme.)
2. On naj dokazuje zmoto onemu na vraže verujočemu z razločnim, umevnim razlaganjem in pripovedkami — bodi si že odrašenim ali malim. (Sprejeto.)
d.	Pri utemeljeuji svoje terditve naj se posebno opira na uaravoznaustveni nauk, koji ima tu obilo dosto sredstev. (Se sprejme.)
4.	Kjer se v naravi	vse po gotovih zakonih verši in se
nič	zlučajno ne zgodi, naj	učitelj strogo tirja utemeljenja in raz-
laganja naravnih prikazov in učine naravnih noči. (Se tudi sprejme.)
5.	6. Bobisut je to točko tako le spremenil: Učitelj naj pri naravoznanstvenem uku gledč vraž upliva osobito na šolsko mladež in po tej še le na odraščene. (Se sprejme.)
(5. Otroka je polagoma voditi do samostojnosti, učenec naj si s pomočjo nabranih naukov iz naravoznanstva vsako neznano prikazen sam razlagati poskuša. (Se sprejme.)
7, (Predlog g. Lopan-a.) Naj uspešnejše sredstvo, vraže odstraniti, je pravo znanje veronauka (? Urcd.) in naravoznanstva. (Se tudi sprejme.)
Konečno se je še govorilo o koristnih in škodljivih živalih.
Opomniti mi je, da se je skoro pri vsakej navedeni točki več ali manj debatiralo; da, pri nekaterih prav obilno in živo, preduo se je sprejela ali pa zavergla.	V.	J.
O nravni odgoji.
(Po Ilorbert. Sponcor-u Nedeljko.)
(Daljo.)
Nenaravno ravnanje roditeljev je v dvojem oziru škodljivo. Najprej roditelji, ki po stalnih od njih postavljenih zakonih svojo družino vladajo, vsak prestopek istih postav tudi kakor urcdo njihovega imena, njih veljave in časti smatrajo, in se zarad tega tudi zmiraj jezijo; za tem pa tudi slabe nasledka roditelji sami največkrat čutijo, bodi si na ta ali oni način, mej
tem ko otroci nckaznjeni ostanejo. Slično je pri otrocih. Naravne kazni ne vzbujajo v njih toliko serda, kakor umetne, in jeza s pervimi prouzročeua ne ostajc na poedinih osobah, kakor jeza vzbujena s poslednjimi. Mislimo samo,	kako	žalostne in neprijetne nasledke bi	imele umetni kazni,	ako	bi jih	v vsakem
slučaju dosledno (če bi bilo mogoče) upotrebljevali; n. pr. ko bi nepazljiv otrok	s kropom roko si poparil,	in tem	zadobljeno
rano predal očetu	ali materi, a sam od	njih	prejel	šibo; bi li
ne bilo tako ravnanje izvir neprestane jeze in čemcra? A baš na podobni način se ravna v vseli umetnih, nenaravnih slučajih kazujevauja.
Ako otrok iz nepazljivosti ali samovoljno čašo, ali kaj drugega polomi, treba da se nova kupi z njegovimi novci, ki jih je morebiti dobil od botra itd.; a ni dobro, ako oče iz svojega žepa novo reč kupi, ter tem kazen sam prevzame, a otroka šiboj kaznuje. To ne velja, ker obema škoduje. Otroci namreč tem manje ljubijo roditelje, čem večkrat so jih isti kaznovali; kajti povse naravno je, tla reči (i osobe), ki nam neugodne občutke vzbujajo, merzimo. ltavno tako tudi ljubezen roditeljev pojenjuje, ako so otroci zmiraj zlovoljni in termoglavi.
Sedaj nam treba pojasniti, kako se naj ravna pri vcčih prestopkih; kaj treba storiti, če otrok česa ukrade, ali če je kako laž govoril? Tudi tukaj je naravni način najboljši.
Pameten oče, kateremu so umetne kazni neljube, bode otroka lažujivca s tem kaznoval, da sc nanj jezi (prav za prav samo na videz), da mu nobene, bodi si še tako male prošnje ne izpolni, da z njim ne govori, in to dosledno, ter tako dolgo, dokler se o protivnem t. j. o poboljšanju otroka ne osvedoči. Otrok bode siguruo na skerbi imel, da si izgubljeno ljubezen očeta čem prej zopet pridobi, in ko bode dovolj prepričan o veliki vrednosti očetove ljubezni, bode tem bolj nastajal, da se spet dobljene vnovič ne iznebi; kajti mcrzla ali na videz nikaka ljubezen je često vzrok veče žalosti, nego šiba. Seveda tako ravnati treba uže s početka, ker samo po tej učavi bodo otroci ljubezen svojih roditeljev znali dovolj ceniti, in da bode zamoglo mej obojimi nastati takošno razmerje, od katerega baš zavisi vspešno delovanje pri večih prestopkih.
Naravni način, katerega mi zastopamo, obudi v otroku čut prave ljubezni; nasprotno pa otroci roditeljev, ki rabijo umetne sredstva, stranoma za svoje prijatelje, stranoma za neprijatcljc, ali — za prijateljske sovražnike — smatrajo. Kaj koristi otroku, ako ga mati vsakim danom zagotavlja, da mu hoče in želi le dobro, a itak malo kateri dan mine, da bi ga umetno ne kaz-nila? Otrok, nesposoben soditi o dobru, ki mu ga mati želi, ne veruje praznim besedam, a posebno pomni djauja in čine, od katerih mu je manja ali veča bolečina bila prouzročena; to je tudi po vse naravno, kajti celo verjetno je, da bi mati (in vsaki
od nas) v sličnem slučaju enako sodila. Kdo li bi veroval v prijateljstvo tistega, ki ima polne usta sladkih besed, djanjski pa vse naše želje zavira, ali še nas celo kaznuje? —
Daje naravno ravnanje čisto drugih nasledkov nego umetno, naj nam pojasni ta-le primer. Otrok (kakor je to večinoma sploh otroško veselje) želi na sveči kaki papirček sežgati; tega mu pametna mati šiloma ne brani (dasi se bode morebiti tudi spekel), marveč mu samo svetuje: glej, ožgal se bodeš, in to te bode bolelo; pusti torej ogenj. — Ako ni vbogal (kar je celo verjetno), tedaj se je res ranil. S tem pa je dvojna korist dosežena. Najprej ga je lastni poskus prepričal, da je plamen žgeč, in za tem je uvidel, da mu je mati v resnici želela sreče. Kako uarobe je tedaj ravnanje one matere, ki mu je šiloma (morebiti se šibo j) poskus preprečila, kajti ne samo da 11111 ni pustila seznaniti se o bitnej lastnosti (o katerej sc bode itak prej ali pozneje z lastno škodo prepričal) ognja, temveč otrok jej tudi ne verjame, da mu je dobro želela, ker mu tako male, vendar njemu ljube zabave ni bila privoščila! Ako je otrok v velikej nevarnosti, takrat seveda treba nevarnost šiloma odstraniti.
Pri večih prestopkih treba, kakor smo uže omenili, podobno ravnati kakor pri malih. Vendar so veči prestopki lo redki; njih izvir je večinoma nenaravno, ter umetno ravnanje, katero je bilo pravi lom roditeljev uže od početka. Vsakdanja skušnja nas uči, da so otroci, uže od malih nog, čestokrat in za kakohte malenkost šibani, večidel novaljanci, katerim ni več za pomagati niti z dobro niti s hudo besedo. ')
Locke je uže davno rekel: „velika strogost kazni j v odgoji napravi malo dobrega, ali mnogo slabega, kajti verujem, in vsak se lahko prepriča, da v enakih razmerah tisti otroci, ki so bili največkrat kazujeni, bodo lo redko dobri ljudje.Rogers, kaplan Pcntovillc-skc kaznivuice pripoveduje, da kaznjenci, čestokrat bičevani, večinoma zopet pridejo v kaznivnico. — „Kratko rečeno, resnica je, da sirovost rodi divjost, in prijaznost prijateljstvo,u pravi Spencer.
Slednjič nam treba glavnih pravil kratko omeniti.
Od otroka se naj ne zahteva prevelika stopinja nravno vrednosti; kajti, da si so v obče veruje na „nedolžnost“ otrok,
') A itak še je mnogo takili, ki zmiraj in povsod za „šibo“ govorč (n. pr. horvatski učitelji (tudi drugod) na „skupšt,ini županije križevaške" i „grada Zagreba”, glej štev. 26. in 112. „Naprodka“ 1. 187(1.) Ob priliki morebiti več o tein. Sedaj samo to: pri vojakih je (hvala Bogu) „batina“ odpravljena, a nježni telesni ustroj otrok naj bi vendar bil za „šibo“! To mi jo nedoumno! kajti izvostno jo, da mej „vojaško palico" in „šibo“ (posebno 00 jo taka, kakošno so v projšnih časih mnogi rabili) ni tako velika razlika, kakor mej njožnim 7lotnim učencem (da ne govorim o učenkah) in vojakom „barusačora“! Kdo bi pa pri vojakih zopet „batinjo“ želel vpeljati, on je — divjak!	I‘is.
so isti vendar samo nedolžni glede poznanja hudega in glede hudega nameua, a nikakor niso prosti zlega nagnjenja.
Preveliko merilo, do katerega se želi, naj bi otroci v dobrem dospeli, ni le nepametno, nego nerazumno je tudi rabiti premočnih sredstev, katere treba da bi bile vodilom k dobremu. Slabe nasledke prezgodnjega duševnega zora ljudje uže večinoma pripoznavajo; vendar je tudi prerana nravna zrelost škodljivih nastopkov. Čestokrat opažamo, da se ljudje, ki so v svojej mladosti bili vzorem nravnosti, pozneje čisto spremenijo, in nasprotno, da sedaj izgledni možje so v svojej mladosti malo dobrega obetali. —
Ne zahtevajmo od otrok preveliko, ter se zadovoljimo sč srednjimi uspehi. Kakor razumnost tako tudi veča nravnost s časoma napreduje; tudi ovde velja: „zerno do zerna pogača, a kaincn do kamena palača. “ —
Ne ravnajmo v vsakej malenkosti sč svojimi otroci sarno-siluo, kakor trinog sč svojimi podložni, temveč svobodoumno po naravnem vodilu, vsled katerega hode otrok vsakokrat sam spoznal nasledke svojih dejanj. Roditelji, ki po nasprotnej (ne-naravnej) učavi svoje otroke nravno izrejajo, si večidel samo svoj serd in jezo hladijo, ter ali ne znajo iu ne morejo, ali pa tudi nočejo svojih slabih čutov berzdati, in njih kazni bodo večinoma le navestila takošuih čutov, a ne želja, da bi kaznjencu hasuili. —
Namesto od nas priporočane učavc naravnih reakcij treha, da sc včasi rabi tudi umetni način, če je neobhoduo potreben. Ali nikoli ni smeti z umetnimi kaznimi namestovati naravnih, nego jih samo dopolnjevati. Umetna kazen (11. pr. serd ali jeza) naj ne hode premočna, in naj tudi predolgo ne traje. Matere, ki otroka ob enem psujejo, kregajo iu na mah mu zopet vse odpuščajo, so na krivo pot zaišle, kakor i očetje, kateri se dolgo časa serdijo nad otroci.
Zapoveduj malo! Jean Paul pravi: „pogosto zapovedovanje hasni več roditeljskim koristim, nego otroškim.“ Vsikdar treba, da se dobro premisli, kar se nameni zapovedati, zraven pa tudi nasledkov zapovedi ni smeti pozabiti. Dana zapoved treba, da se na vsak način spolni. Kar si enkrat zapovedal, tega nikdar ne opuščaj! Nedosledno ravnanje je nesreča otrok. Matere, ki v enem časku otrokom zapovedujo in odpuščajo, napravljajo v duši otrok pravo nravno zmešnjavo, katero odstraniti je celo težko, v časi tudi nemogoče. „Boljši je barbarski način hišnega gospodovanja, ako je dosleden, nego priljudni in svobodni brez doslednosti. “ (Spencer.)
Zmiraj ti naj bode pred očmi, da treba izrediti bitje, ki bode znalo iu moglo samega sebe krotiti, a ne takega bitja, s katerim bi drugi gospodovali, kako jim volja; zadnji cilj bi bil samo za robe.
Zgodovina družinskega vladanja, treba da jc podobna zgodovini naše (angležke) dcržavne vlade. S počctka samovladni nadzor, ali samo tam, kjer ga je resnično treba; zatem in počasi ustavno življenje, poleg katerega pojedinec uže svobodneje diha; na to zniiraj več osobue prostosti, in s konca popolna svoboda.
Dobro treba pomniti, da dobra odgoja ni lahka, marveč da je morebiti najteža naloga roditeljev, otroke dobro odgajati. Sirovo in silovito (sč jiibo, psovkami in kregom) vladati zna tudi divjak Avstralije. Sc živini ni tako ravnanje neznano; pes n. pr. svoje mlade s grizenjem kroti itd.
Pametna odgoja zahteva mnogo mišljenja, veliko peter-pežljivosti in oblasti nad seboj. Dobra odgoja ne koristi samo otrokom, nego v mnogem oziru tudi roditeljem samim, kajti ako otroke pametno odgajajo, tudi svojo lastno višo izrejo nadaljujo in pospešujo.
„Kriva učava je zarad svojih slabih nasledkov roditeljem in otrokom dvojno prokletstvo, a dobre ltčavc je dvojni blagoslov, in sicer odgojitcljem in rejencem.“ (Spencer.) —
Kocenov zemljepis za narodne šole.
Poslovenil Ivan Lapajne.
I. O«Iclelelc.
Podoba, velikost, gibanje in naravne lastnosti zemlje.
1. Z o 111 lj o p i s.
Zemljepis ali geografija nas podučuje o podobi, velikosti in gibanji zemlje, opisuje zemeljno poveršino po njenih naravnih lastnostih, t. j. dežele in morja, jezera in reke, planjave, gore in doline; zemljepis opisuje poslednjič zemljo kot bivališče ljudi in od ljudi ustanovljene deržave ter posamezna človeška stauovališča.
'2. Oso 1 n čn j o.
Zemlja spada k osolnčju ali sestavi premičnic, katera ima te le lastnosti: Okoli solnca teka osem velikih pre-mičnlč (planetov): Merkur, Venera, Zemlja, Mart, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun, na daljo teka 100 malih planetov, zvezdic (asteroidov) med Martom in Jupitrom. Okoli nekaterih večjih planetov krožijo postranske premi čnice ali meseci, n. pr. mesec (luna) okoli zemlje. Velikost planetov je jako različna. Soluce jc dosta vetčje od planetov.
K osolnčju sc prištevajo tudi repatice (kometi), katere nenadoma na nebu zapazimo; pri svojem kroževanji pridejo tudi blizo solnca, a zopet hitro zginejo. Repatice so iz jako rahle in redke snovi, tako, da sc skozi nje še drnge zvozde vidijo.
3. Podoba zemljo.
Ako gledamo z vzvišenega stališča na odperto morje, vidimo pri iz daljave se bližajočih ladijah samo verhovc jadernikov, nam se tudi vidi, da se ladija le po malem iz vode vzdiguje in nam se prikaže še le ondi, kjer se videzui nebesni obok vode dotikujc.
Še le pri daljnem približevanji sc zapazi, da se ladija proti opazovalcu po vodi pomikuje in prikaže se morska gladina tudi za ladijo. Ta prikazen nam kaže, da je morska gladina krogovita, in sicer je del krogline poveršine, ker se vidi opazovalcu okrožne podobe takrat, kedar ne vidi druzega nego nebo in morje. Ta okrožna čerta, katero vidimo ondi, kjer se nebesni obok in zemlja (morje) videzuo dotikujeta, imenuje se ob z or ali horizont. Obzor je toliko večji, kolikor višje opazovalec stoji. Z jadernika velike ladije se more pri priliki 3 milje daleč videti, iz 10.000 čevljev visoke gore pa 27 milj.
Ta razgled v daljavo velja samo za predmete na zemlji in se imenuje dozdevni obzor. Za reči na nebu je obzor veliko večji, kajti vidimo tudi zvezde, ki so veliko miljonov milj od nas oddaljene. Ta vidni krog si mislimo kot okroglo ploščo, položeno skozi zemeljno središče in ga imenujemo pravi obzor. Da je zemlja okrogla, to nam tudi zemeljna senca pri mesečnem merku spričuje, na dalje podobnost z drugimi nebesnimi telesi in tudi ta okoliščina, da so bili zemljo že večkrat na več strani objadrili. Zemlja je torej krogla, in sicer malo naploskana, n. pr., kakor jabelko.
Premer zemlje je tista ravna čerta, katero si mislimo potegneno od ene strani zemeljnega poveršja do naprostne; polovica te čerte, namreč od poveršja do središča, je polo mer. Tisti premer, kateri si mislimo potegneu skozi najbolj naploskana dela zemeljnega poveršja, je najkrajši in se imenuje zemelj ua os. Dolgost zemeljne osi je 1713 milj, skoro za G milj manj, nego je dolg premer ob ravniku. Končnici zemeljne osi sc ime uujete tečaja, severni in južni tečaj. Krog, kateri je od obeh tečajev enako oddaljen, zove se ravnik (ekvator) in obsega 5400 zemljepisnih milj.
Ravnik deli zemljo na severno in južno poloblo ali pol uto. Krogi, ki so potegneni skozi točaja, zovejo se poldnevniki. Vsaki poldnevnik deli zemljo na vzhodno in zahodno pol uto. Vzporedniki so krogi, potegneni vštric ravniku, in so proti tečajema vedno manjši, poldnevniki so pa vsi enaki. Vse te čerte so razločno narisano ua globusu, tj. na obli, ki predstavlja zemljo.
4. Gibanje zomljo,
' Zemlja je 20'/» milj oddaljena od solnca in ima dvojno gibanje. Verti sc okoli svoje osi in vsled tega se dela dan in
noč; pomika se okoli solnea, kar dela letne čase. Dozdevna plošča, v kateri se zemlja okoli solnea pomika, zove se eklip-tika. Ako si mislimo ekliptiko na vse strani podaljšano do zvezd, dotikuje se ob svojem obodu onih sozvezdij, ki sc zo-vejo zverski krog. Ker zemlja v enem letu vso svojo pot okoli solnea doverši, zato obhodi v tem času vseh dvanajstero sozvezdij. Ker sc pa nam vidi, da se solnee okoli zemlje pomika, zato tudi govorimo: solnee je v tem ali onem (zverskem) znamenji, to je v onem, ki je gledč iz zemlje naravnost za solneeui. Dvanajstera sozvezdja zverskega kroga so: o v en, bik, dvojčeki, rak, lev, devica, tehtnica, škorpijon, strelec, kozorog, vodnar, ribe.
Zemljua os stoji pošev proti ekliptiki in sicer dela kot za 6(5Vii stopinj, nagnena je pa proti tisti točki na nebu, kjer je zvezda tečajnica. Ena polovica zemeljue krogle je v temi, druga pa razsvitljena od solnea. Vzporednika na obeh straneh ravnika, 237a stopinj od njega oddaljena, sta povratnika; vspored-nika, 23'/2 stopinj od tečajev, sta tečajnika. Ob tečajih je najdaljši dan ti mesecev, ob tečajnikih (polarnih krogih) traja 24 ur, ob ravniku sta noč in dan enako dolga.
Imenovani vzporedniki delč zemeljno poveršje na pet pa-s o v. Meri povratnikoma na obeli straneh ravnika je vroči, med povratnikoma in tečajnikoma je zmerni, od tečajnikov okoli tečajev je merzli pas.	(Dalje prih.)
Dopisi.
Iz Kranjskega. (O novih okrajnih šolskih nadzornikih) ima „Slov. narod" sledcši dopis: „Z novimi okrajnimi šolskimi nadzorniki na Kranjskem morejo naši prosorčni nemškutarji prav zadovoljni biti. Vzeti so večinoma iz društva „Krainisehor Lohrorvoroin", kateremu mi Slovenci — Bog nam grehe odpusti — tudi nemškutarsko učiteljsko društvo pravimo. Za premili kočevski okraj je izbran za nadzornika predsednik onega društva, namreč glavni učitelj Linhart, mož je vnet za nemčevalne ideje, za nomškovanje v slovenskih šolah zel6 ognjen. Podpredsednik omenjenega društva je glavni učitelj Gariboldi, njemu je izročeno nadzorovanje ljubljanskih šol. Tajnik „krain, Lohrervoreina" jo tist učitelj Sima, on je tudi urednik „Schulzoit.“; ’) 011 bode še daljo nadzornik v kamniškem okraji; ta častna služba mu po naših mislih pristoji vsakako vslod zaslug pri uradovanji nemško „Sehulzeitunge“. Blagajnik pri onem društvu jo vadniški učitelj Eppich, meni se zdi, da rodom nemšk Kočevar; denarje je dobro hranil pri onem društvu, ino imenovan jo za nadzornika v logaškem okraji. V tem okraji jo bil dosedaj g. Stegnar nadzornik,
') V zadnji številki našteva ta mogočni German nemške liste, ki jih za svoje izdajalsko hlago v zameno dobiva, in pravi prav oholo, da našega lista ni hotel v zanemo. Ali sto g. Sima pozabili na listnico lota 1874, v kateri ste nam zameno ponujali!?	Ured.
ali on je naroden mož, pa zato morebiti nij tako dobor pedagog (učitelji slovenski ga dobro poznajo), kakor omenjeni funkcijonarji pri nemšku-tarskein „Lehrervereinu“; zato pa Stegnar nij več imenovan za nadzornika. Odbornik pri „Lehrerveroinu“ je dalje vadnišk učitelj Wisiak; morebiti jo tudi to zadostna zasluga, da jo postal nadzornik v ljubljanskej okolici. Mlad dopisnik „L. Schulzeitunge" in vnet (zopet). Neslovan je učitelj Th um a v Vipavi, imenovan jo ta učitelj, v vsakem obziru skoro sicer mladoleten se, za šolskega nadzornika v postonjskora okraji. V litijskem okraji menda nij za nadzorniško službo sposobnih učitoijev, in odbornikov „Lehrervereina“ tudi nij preveliko število; v tem okraji jo visonjski „baron“ Tauferer za šolskega nadzornika imenovan. Gospod baron je „verfasBungstreu.“ Ali je kdaj v „proparandijo“ hodil, ne vem. (Mi pač vemo, kako jo s tem človekom, in povedali še bodemo, kadar se tiskovna svoboda povorno. Urcd.) Gospod Joršinovec, nadučitelj v Cernomlji večkrat v Ljubljano dojde k gosp. deželnemu nadzorniku; on tudi kaj piše v „Schulzoitg.“; imenovan jo za nadzornika mej „belimi Kranjci". Za novonemški okraj je postavljen za nadzornika korar Legar. v Novem mestu; on je baje mož po božjej in še čogavoj volji, ali naroden nij, ne. V Kranjskem okraju je novi šolski nadzornik g. profesor Pirker v Kranji; on jo brat deželnega šolskega nadzornika. — Prej je bil tukaj nadzornik učitelj Kuster, res precej čuden mož; in kdor je le „prečuden“ (če tudi narodnjak nij), ne moro vendar nadzornik biti. V Radoveljskem okraji je bil šolski nadzornik fajmošter Keše; ker so ga še dalje prideržali, tedaj mora gotovo biti tudi mož po — božjej volji, sicer pa moram reči, da ga daljo ne poznam •*
K temu dopisu bi jaz rad šo marsikaj dostavil o značaj n osti, o zmožnostih, o pedagogičnem izobraženji, in drugih dobrih lastnosti, katerih namreč ti gospodje 11 e maj o v obili meri; pa bojim se, da bi v sedanji tiskovni svobodi (!? Ured.) moje verstice ne prišle čitateljem v roke.
Iz Notranjskega 3. prosenca. Dne 28. decembra p. 1. smo imeli učitelji postojniškega šolskega okraja volitev dveh zastopnikov učiteljskega stanu v okrajni šolski svet za prihodnjo šestletno dobo — v Postojni. Sešlo nas se je bilo 27. učiteljev, a sedmeri ostali bili so doma.
C. k. okrajni glavar, g. Anton Globočnik, razloži najprej pomen in namen tega shoda, predstavi daljo navzočnim novega okrajnega nadzornika, g. Thumo, ter se zahvaljuje prejšnjemu g. nadzorniku Demšarju za njegovo nepristransko in marljivo delovanje v prospeh in napredek šole, na kar mu zadoni enoglasno „živio“ in „slava“ od vsih zbranih, kar kaže, da so bili ž njim, kot bivšim nadzornikom, popolnoma zadovoljni. Novi gospod nadzornik prične volitev, imenuje svojega namestnika in izvolita se dva zapisnikarja; volilo so jo po listkih. Gospod Demšar dobil je 21 glasov, zopet drugi dokaz popolnega zaupanja, katerega med svojimi sokolegi uživa; drugi bil je izvoljen g. Kavčič, učitelj v Postojni z IB glasovi. Ta jo še prav mlad gospodin, in le nekoliko tednov v tukajšnjem okraju službuje, njegov značaj je tukaj, mislim, šo skoraj popolnoma nopoznat; temu mladenču morajo tudi tukajšnega okraja razmere glede šole še premalo
poznano biti, torej so marsikomu čudno zdi, da so je v okrajni šolski svot izvolil, ker gotovo bolj sposobnih in skušanih učiteljev za imenovani posel tukaj no manjka, kateri bi šolstvo sploh in posebej še učiteljstvo vsestransko in krepko pred vsakoršnimi napadi zagovarjati in braniti so pripravljeni bili, kakor gosp. Mercina, kateri jo svojo nalogo v pretekloj tjletnej sosiji verlo dobro opravljal, ali gg. Pornč, Grebenc in še več drugih. —
Pa počakajmo malo, morebiti bodo tudi mladi gospod Kavčič svojej težavnej nalogi popolnoma kos, in da smo so nad njim v svojej malej kritiki v lastno voselje popolnoma zmotili! Dalje sta sc začasna odbora obema okrajnima bukvarnicama določila, za postojniško gg. postojniški učitelji; za Vipavsko pa gg. Kant, Francelj in Plosko, kateri imajo svojega predsednika, g. Grobonca v St. Petru.
Slednjič določi se, da ima biti prihodnja okrajna učiteljska kon-ferencija v Postojni na binkoštni torek t. j. dne 22. maja t. 1., na kar so stalnemu odboru od navzočnih še želja izreče, da naj kmali konferenčna vprašanja sostavi in razpošlje.
Iz Goriškega. (Opazka o ruskem računskem st roju.) Našo šole so večinoma proskerbljone z ruskim računskim strojem. Ta stroj jo pro-važno učilo za pervi poduk v štovilstvu. Na njem so morajo razkazovati no toliko računske naloge, kolikor perve temeljne resnico štovil-stva. Toraj treba, dajo pri tem stroju poduk sistema'ičen. V ta namen služijo dobro Močnikovi navedi (k računicam) pa tudi Žnidarčič-ova Abe-ccdnica s podobami,1) ktera ima v oddelku „številstvo“ potrebna pojasnila.
A. F. Ž.
Slovstvo.
(Statistika avstrijsk ih šol I. 1875.) (Dalje.) Vsega ljudskega učiteljstva so jo štolo 31.196, to jo za 5937 več nego leta 1871. Po naših deželah je bilo lani na Štajerskem 1472 učiteljov, t. j. za 631 več, nego leta 1871; na Kranjskem samo 357, za 18 učiteljev manj, nego pred 5 ieti; na Koroškem 518, t. j. za 109 več nogo 1 1871; v Torstu 181, za
17 več, na Goriškem 278, t.. j. za 70 več in v Istri 237, za 21 več od I. 1871. — Z ozirom na število šol spada poprek na vsem Avstrijskem na eno šolo 2T učiteljev, in sicer na Štajerskem poprek 2'5 učitoljov na l šolo, na Koroškem 16, na Kranjskem 1'4, v Terstu in okolici 7 9, na Goriškem 1'3, v Istri 1*7. — Letne plače sc je izkazalo 1. 1875 pri vsom avstrijskem učiteljstvu 12.920.645, torej pripada na ono učiteljsko moč poprečni znesek od 467 gld. Gledč na posamezne deželo so najboljše dotacije na Dolenjem Avstrijskem, kjer pripada na eno osebo učiteljsko poprečna plača od 717 gld., najslabša je pa na Tirolskem s popročnim zneskom od 167 gld,; na Štajerskem jo 468, na Koroškem 452, na Kranjskem 368, v Terstu in okolici 619, na Goriškom 381, v Istri 369.
') Dobiva so pri VVokulatu v Gorici in Gorberju v Ljubljani po
18 kr.
Solo obiskujočih se je izkazalo 2,143.1183, za 313.973 več nego pred 5 leti. Po materinem jeziku je bilo od teli obiskujočih 991,879 Nemcev, 717.708 Čehov, 145.538 Poljakov, 74.849 Rusincev, 98 565 Slovencev, 83,308 Italijanov, 16.604 Horvatov. Ako ta števila primerjamo s številom nemških, čeških, slovenskih šol, kar pa se v tej knjigi ne zgodi, vidimo, da imajo Cehi, Slovenci, primeroma dosta manj šol nego Nemci, Italijani itd. Po nemških šolah pride na eno šolo poprok le 144 učencev, po laških le 123, po čeških šolah pa 180 otrok na eno šolo, in po slovenskih šolah celo 204 otroci na eno učilnico. Vidi se kateri narodi bolj za omiko svojo dece skerbe, ali pa za katero vlada bolj skerbi. — Od 100 za šolo ugodnih otrok jih je hodilo na Predarelskem 97 v šolo (najboljše obiskovanje), v Bukovini 16 (najslabše), na Štajerskem 72, na Koroškem 72, na Kranjskem 64, v Terstu 55; na Goriškem 51, v Istri 42, po vsem Avstrijskem pa 66 poprek. Na 1000 prebivalcev pripada na Češkem 154 šolskih otrok (v tej zadevi najboljšo razmerje), v Bukovini 26 (najslabšo), na Štajerskem 113, na Koroškem 111, na Kranjskem 83, v Terstu 91, na Goriškem 64, v Istri 55, po vsem Avstrijskem je poprek na 1000 prebivalcev 106 šolskih otrok. —
Od pridjanih treh zemljevidov kaže pervi razmerje onorazrednih šol z ukupnim številom šol po posameznih okrajih in deželah, drugi zemljevid kaže razmerje šol s številom stanovalcev in tretji pa, ki je največje vrednosti, kaže razmerje šolo obiskajočili s številom za šolo ugodnih otrok.
Šolsko novice in drobtine.
(^Učiteljsko društvo za slovenski Stajer.") Račun, katerega ima našo društvo s Pajkovo tiskarno v Mariboru, in katerega smo koncem minolega leta pregledali, kaže, da imamo velike dolžnosti nasproti tiskarni, ki nam tiska naš organ in ki je tiskala tudi „0bčno zgodovino1*. Z lanskim ostankom od 233 fl. 35 kr. smo jej za tisk „UčiteTja“ in „zgodovine“ (kacih 200 gld.) dolžni 1244 gld. 87 kr.; a na ta račun smo joj z došlo naročnino in plačili za insorate (za to imamo še mi terjati kacih 30 gld.) plačali samo 697 d. 24 kr.') Diferenca je bila koncem d cembra torej 547 gld. 63 kr. in v blagajnici ni imelo takrat društvo nad 50 gld. — Da ta dolg poplačamo, moramo vse p. n. naročnike lepo prositi, da nam novo in zaostalo naročnino v kratkem pošljejo in da tudi „0bčno zgodovino11 kupovati in razširjevati izvolijo. Tudi za „kolcdar“ so nam še mnogi gospodje dolžni, imamo pa tudi še nekaj iztisov.
(Iz štajerskega deželnega šolskega sveta). Iz seje 21. dec, minulega leta poročamo to, da so je pri sv. Križu pri Kisli vodi dovolila ustanovitev čveterorazrodnice, da seje dovolil v Št. Pavlu pri Preboldu kmetijski nadaljevalni tečaj in da se je Martin Wichernigg (Vihernik) imenoval za učitelja v Dolu (pri Hrastniku?). Iz sejo 4. febr. sc je poročalo o stanji srodtijih in meščanskih šol v lanskem šolskem letu; dovolilo seje Mariji K o ser v Mariboru ustanovitev privatnega otroškega verta. Nekomu učitelju, kateri se hoče vsled prošnje podeljeno mu službe odpovedati, se jo naznanilo, da moro to le tedaj storiti, ako sc učiteljski službi sploh odpove. Za nadučitelja pri Kapeli (pri Radgoni) se imonuje Anton
') Tudi v tem mesecu smo jej do sedaj plačali šo samo 100 gld., kajti naročnina po malem dohaja.
Quas (Kvas), za cezanjevskega učitelja Ivan Krainz (Kranjec) in za učitelja v Rajhonburgu Ivan Matko.
(Iz kranjskega deželnega odbora.) V seji 23. decembra je deželni odbor pritordil sklepom dotičnih krajnih in okrajnih šolskih svetov: 1) da so začasni učitelj Valentin Žvagen v Cirknici stalno v službi po-terdi; 2) da^ se dvorazrednica na Verhniki razširi v štirrazrednico; 3) da se napravi v Cernomlji dvora/redna dekliška šola ter da dobite učiteljice po 500 in 450 gld. letne plačo; 4) da se plača učitelja v Bohinjski Bistrici od 400 na 450 gld. povikša.
(V okrajni šolski svet) v Radoljici na Kranjskem sta izvoljena učitelja Troj ar (iz Bleda) in Gogala (iz Begunj.); v okrajni šolski svet kranjski pa Knif in Sadar; nemškutarji povsodi zmagujejo, ker so slovenski učitelji preboječi in ker jih vlada------------
(V zadevi našega lista) dobili smo od dobrega prijatelja obširen dopis, čegar jedro je gorka želja, da bi slovenski učitelji (poudarja se, da posebno n a prod n i slovenski učitelji) krepko in zdatno v dušovnem in materi jahiem podpirali „Uč.“, kije češ tako podpore vreden, ker jo mnogo pripomogel že k živahnejšemu razvijanju slovenskega šolstva in k zavedanju slovenskega učiteljstva. Iz tega sklepa pa tudi dopisnik, da bi še ^Slovenski učitelj“ tudi v bodočem lotu (1878.) no prenehal. (Mi smo glodč zadnje točke drugih misli; vendar je na naših prijateljih, ako bode izhajal ali no tudi v 1, 1878 , to je, ako ga bodo želeli ali ne, in to v tekočem letu djansko pokazali. Ured.)
(Nemec sam sc ne brani slovenščine.) Radgončani, Nemci ob slovenski meji, ki so bili pred nekojim časom zahtevali, da bi bila na njih šolah slovenščina obligatni predmet, pa so jim to ni dovolilo, zahtevajo zdaj pri razpisu podučiteljsko službe od kompetentov znanje sl o venščin e. Le ncinškutarstvo po Slovenskem in neki drugi ljudje so sovražni našemu jeziku.
(P r oj š nji letniki „S1 o ven s koga učitelj a“) se dobe po 80 kr.; od leta 1874 samo po (50 kr. pri „Učiteljskem društvu za slovenski Stajer“ in v J. M. Pajkovi tiskarni v Mariboru.
(Popravek.) V spisu „nagIašovanje“ od g. Brozovnika v zadnji številki je izpuščeno na čelu: po „Wiodomanu“ posnel „A. Br.“
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Podučitoljska služba v Ljutomeru (4razr. šola) s 500 (za učitelje s spričevalom učit. sposobnosti) ali s 420 gld. (s spričevalom zrelosti) do 11. februarja na kr. š. svet. Učiteljska služba pri sv. Lenartu v Slov. gor. (4razr.) s 000 gld. in stan. na kr. š. svet Učiteljska služba pri sv. Vidu (3razr.) pri Ptuju s 550 gld. in stan. do 31. jan. na kr. š. svet. Podučiteljska služba pri sv. Petru pod Gorami s 440 (330) in 70 gld. doklado tor stan. do 30. jan. na kr. š. svot.
Na Kranjskem: Učiteljska služba v Nadanjouiseln (lrazr.) s 500 in stan. (ov. 00 gld. za orgl.) do 1 febr. na kr. š. svet. — Učiteljska služba na Dobravi (lrazr.) s 500 gld, do 10. febr. na kr, š. svot. — Učiteljske službe v Gorjah, Koroški beli, Srednji vasi, Mošnjah, Ratečah (s 400) in na Jesenicah s 442 gld. in stan. do 31. jan. na kr. š. svet. Učiteljska služba v Dobravi s 500 gld. in stan. do 8. febr. na kr. š. svot. Učiteljska služba v Dobro m p olji s 400 gld. in stan. do 10. febr.
Nu Goriškem: Služba učiteljico v Kobaridu s 400 gld. in stan. do 10. febr. na kr. š. svet.
Na Koroškem: Nadučiteljska služba v Do bor le vesi s 000 gld. in doki. do 25. jan. na okr. š. svet v Velikovcu.
Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.
Nu Štajerskem: G. Ant. Klanjšček, podučitelj v Ljutomeru gre za zač. učitelja v Sva rdelo pri Torstu.
Na Kranjskem: G. Jeglič, (uč. kand.), z. učit. v Mavčičah, g. Pečar na Vačali in g. Peruci v Dolu sta s službama menjala.
Na Koroškem: G. J. Bregant, nadučitelj v Terbižu; g. Pr. Wag-nor, učitelj v Kapli na Dravi; g. Fr. Eisenbock, učitelj v Prevalih; g. J. Traven, meščanski učitelj v Celovcu; g. Muli, učitelj Pliberku; gospodična M. Mrak, učiteljica v Velikovcu; gospodična Thumer, učiteljica v Prevalih, g. Svetina, učitelj v Velikovcu.
Učiteljska služba
na enorazrednici v Kolobji s služnino 111. razreda in prostim stanovanjem se razpisuje.
Prošnje se imajo do konca januarja 1877 poslati krajnemu šolskemu svetovalstvu v Kolobji, pošta Št. Jurij poleg južne železnico.
Okrajni šolski svet Celjski, dne JO. decembra 1876.
Pcrvosednik: Haas I. r.
Podueiteljska služba
na cksposituri Gornja Rečica poleg Laškega tcrga z dohodki III. razreda in prostim stanovanjem se razpisuje
Prošnje so imajo poslati do konca januarja 1877 krajnemu šolskemu svetu Št. Jedcrt tSt. Gertraud ob Tiiffer.)
Okrajni šolski svet Laški terg, dne 8. januarja 1877.
Pervosednik: Haas m. p.
Podučiteljska služba
na trirazredni ljudski šoli v Šoštajnu z dohodki tretjega reda in 48 gld. za stanovanje se razpisuje.
Prosilci in prosilke, zmožni nemškega in slovenskega jezika, naj pošljejo svoje prošnje do L marca t. 1. krajnemu šolskemu svetu v Šoštanju (Schdnstein).
Okrajni šolski svet v Šoštanju, dne G. januarja 1877.
Pervosednik: Strobach m. p.
Po&učiteljska služba
na dvorazredni ljudski šoli pri sv. Uu pri Turjaku z dohodki tretjega reda in prostim stanovanjem (ena soba v šolskem poslopju) sc razpisuje.
Prosilci in prosilke, zmožni nemškega in slovenskega jezika v govoru iu pisavi, naj pošljejo svoje dostojne dokumentirane prošnje potem predstavljene okrajne šolske gosposke naj-dalje do 1. februarja 1877 krajnemu šolskemu svetu v Sent-Uu pri Turjaku (Post Missling).
Okrajni šolski svet v Marenbergu, duc 8. decembra 1876.
J—3	Pervosednik:	Strobach.
„OBČNA ZGODOVINA"
za narodne in meščanske sol<\
(Poslovenil Ivan Lapajne.)
Dobiva sc po 25 kr. (kedor vzame 10 istisov po 20 kr.)^ v Ljutomeru pri „Učitelj8kem društvu za slovenski Štajer“ in v Ljubljani pri M. Gerber-ju.
2-4
V Pragi v založbi Felkl-na in sina (Celetna ulica, 5. 30) so izišle po priporočilu „Učiteljskega društva za slovenski Štajer":
NOVE RISANKE
s slovenskimi napisi in s prav dobrim, debelim papirjem.
Perva, druga in tretja risanka so pikčaste, če-terta ima čisti papir. V 1. risanki so pike 1 cm., v 2.—2 cm., v 3.—4 cm. narazen.
100 kosov velja 4 gld. 50 kr.; posamezni sešitki (s 6 listi) so po 0 kr.
Za slovenske šole jih ima pa v zalogi
•Tanes Griontini in Fr. Dubois
v Ljubljani.	v	Ljutomeru.
Zlasti opozorujemo slavne okrajne šolske svete, p. n. gospode šolske ravnatelje in učitelje na naše, izverstno po najnovejših zemljepisnih znanostih ured-jcne zemeljske krogle (globe), luno- inpla-netostroje najnižjih con v slovenskem, hervat-skem in serbskem jeziku. Visoko naučno miui-sterstvo jih je v svojem času kot edino za šolo pripravne priporočilo.
D^f Vzori (obrazci) sc na zahtevanje zaNtonj in Iranko pošiljajo.
l^ellil in Hinn,
1—12	torgovina	s	papirjem v Pragi.
Lastništvo »Učiteljsko društvo za slov. Staj or."
Za tirodii. odgovoren Drag. Lorene. — J. M. 1’ajk-ovu tiskurna v Mariboru.
/