28 Po sledeh vidre Besedilo: Petra Draškovič in Miha Krofel Ura se počasi približuje deveti, pred gostiščem Mlakar v Markovcu v Loški dolini pa že diši. Po pomladi? Tudi! Čeprav se pred nami vzpenja še veli- častno zaledenelo obličje Snežnika. Pomlad bo njegove vrhove dosegla precej kasneje kot travnike v doli- ni ... Vonj sveže pečenih flancatov in vročega čaja, ki ju iz kuhinje prinese Mlakarjev Miha, je naravnost oma- men in v kratkem času se okoli sla- stnih dobrot zbere več kot 40 članov društva Dinaricum in njegovih sim- patizerjev. Pa niso bili samo flancati vzrok temu nedeljskemu zborovanju ob svetovnem dnevu voda 22. marca. Pravi vzrok je bila karizmatična mala zverinica, ki bi si po vseh značilnosti, z izjemo velikosti, zaslužila uvrstitev med velike zveri. Govora je seveda o evrazijski vidri (Lutra lutra). Vidrino življenje in življenjski prostor nam je zelo dobro predstavila sloven- ska poznavalka vidre biologinja Marja- na Hönigsfeld Adamič z inštituta Lutra, ki se ukvarja z raziskovanjem vidre v Sloveniji. Po uvodni predstavitvi smo se urno preobuli v škornje in se podali ob obrežje Obrha proti ribogojnici. Vsaj zase lahko rečem, da sem komaj čakala, da bi ob kakšni skali ob potoku z bogato obrežno zarastjo ali pa na kupu nekoli- ko dvignjene trave zasledila vidrine iz- trebke. No, priložnosti za to je bilo več kot dovolj: bližje smo bili ribogojnici, več je bilo z iztrebki markiranih loka- cij. Zdaj izpostavljena skala, spet drugje odlomljena korenina, nekoliko privzdi- gnjena nad zemljo, pa je bila le dovolj izrazita, da je vidra pustila tam svoje sporočilo: ta teritorij je moj! Nekatere lokacije so bile kot prava oglasna deska. Ne samo po količini informacij (iztreb- kov), pač pa tudi po močnem ribjem vo- nju. Kako vendar ne, če se je nekaj 100 metrov proč nahajalo na tisoče slastnih sulcev tako rekoč na dosegu rok. In kaj je lepšega za oportunista, kot je vidra, ki ujame, kar ji je najlažje, najbližje oz. se najmanj upira, kot poseči po njih. Ni čudno, da so bili nekateri iztrebki še polni lusk, srti in vretenc, predvsem pa močnega izrazitega vonja po ribah. Po krajšem sprehodu do ribogojnice in nazaj do gostišča Mlakar smo spoto- ma preverili tudi, kaj se skriva v foto- pasteh, ki sta jih Mlakarjev in Kroflov Miha nastavila že pred časom na različ- nih lokacijah ob potoku Obrh. V prvo se je poleg vidre in dihurja ujela še lisica, v drugi pa smo občudovali tudi priso- tnost divje mačke. Prvi del izleta je bil tako za nami. Mnoge so čakale druge obveznosti, oko- li 20 navdušencev pa nas je še ostalo. Nikakor se nismo mogli upreti nedelj- skemu soncu, ki je vabilo k obrežju po- tokov Loške doline, nežnemu valovanju mačic ob njihovem bregu in seveda že- lji po odkrivanju novih lokacij vidrinih sledi. Med malico smo se razdelili v pet skupin. Vsaki je pripadel določen odsek Obrškega vodotoka, GPS in popisni list. Z Mihom, Gregorjem, Darkom in Pri- možem smo obdelali predel od Pudoba proti Kozarščam. Medtem ko sta Miha in Gregor prečesavala levi breg, smo s Pri- možem in Darkom oprezali za vidrinimi iztrebki na desnem. Od časa do časa ka- kšen majhen kup iztrebkov na šopu tra- ve. Na eni lokaciji pa še rakove klešče. Kako se je mogla mastiti z okusnimi do- brotami! Frajerka! Pravzaprav ji niti ne zavidam. Za svoje gibanje v mrzli vodi se mora pošteno potruditi, nam pove Marjana, in tako dnevno pospraviti vsaj kilogram rib, ki so okoli 10 kg težkemu in 120 cm dolgemu samcu že tako bolj postna hrana. Samica je ponavadi bolj drobna in ustrezno lažja. Gremo naprej. Pod grmovjem majhna luža, stranski odtok glavne struge. Iz nje vodijo že nekoliko zabrisane sledi petih prstov, po katerih je razpoznava vidrina govorica odtisov … Valovanje vode postopoma odnaša sledi … Kar predstavljala sem si jo, zverinico malo, kako igrivo se vrti v vodi. Prevrača ko- zolce, išče rake in ribe … Pravo igrišče si je ustvarila, poligon, ki se je od luže raztezal tudi na okoliški travnik. Zno- traj slabih 2 m2 pa tudi 8 jasno ločenih kupov iztrebkov. Na drugem bregu po- toka Miha in Gregor odkrijeta njen br- log. Veselje je nepopisno in se razleže še na našo stran brega. Lokacija je na- ravnost čudovita. Če bi bila jaz vidra, bi si verjetno izbrala prav tak kotiček. Prava mala nebesa vidrinega sveta. Evrazijska vidra (Lutra lutra) (foto: Marko Masterl). Popisovanje vidrinih »teritorialnih sporočil« (foto: Miha Krofel). 29 Počasi se vrnemo proti stari lipi pri cerkvi v Pudobu, ki je hvaležno čuvala naša avtomobila. Popisa pa še ni konec. Pogledati smo želeli, kako je z vidrino prisotnostjo ob pritoku Viševski breži- ček. Lenobno se vije njegova struga. Na kamnitem mostu posedata srednješol- ca, ob vonju cigaretnega dima verjetno tketa vezi pomladne ljubezni in pre- pričana sem, da jima prav nič ni jasno, čemu se nas pet z nosom sklanja k tlom pod smrekami in z budnim očesom pre- česava vsako ped brega levo in desno od struge pritoka. Zadeti, pa nikakor ne od cigaretnega dima, pač pa od pomladnih božajočih žarkov sonca, nežnega šepe- tanja vetra, utripajočega leta postovke nad nami in veselja, ki ga je izžareval prav vsak od udeležencev, se počasi vrnemo na zbirno mesto pred gostišče Mlakar. Vonj opojne kave tokrat nazna- nja zaključek popisa. Najdena nekoliko zmečkana (najbrž povožena?) lobanja pusti sicer grenak priokus. Med poglavitne vzroke upada- nja populacije vidre se štejejo tudi po- vozi. Zaradi iskanja ustreznega mesta za markiranje svojega teritorija je vidra vse pogosteje primorana prečkati ceste, saj mnogi mostovi žal nimajo urejene ustrezne suhe brežine, ki bi vidri omo- gočala prečkanje mostu po suhem, in tako postane žrtev prometa. Vendar 115 lokacij vidrinih iztrebkov zagotovo ni številka, ki bi jo lahko zane- marili. Najden brlog tudi ne. Še posebej ne ob novici, da bi se naj v neposredni bližini gradilo golf igrišče. Ob tem se vedno znova vprašam, kje je meja člo- Rezultati popisa vider v Loški dolini – najdeni vidreki (iztrebki vider), njene stopinje, ostanki plena in brlogi. KONČNI REZULTATI POPISA Skupaj smo prisotnost vidre zabe- ležili na 115 lokacijah v Loški doli- ni. Znaki prisotnosti so bili najbolj pogosti ob Loškem obrhu južno od Nadleska in v okolici ribogojnice. Na največ mestih smo našli iztrebke, odkrili pa smo tudi dva brloga, na sedmih mestih ostanke plena (pre- vladovali so ostanki rakov) in na 17 lokacijah sledi vidrinih stopinj. Za markiranje teritorija so vidre najpo- gosteje izbirale privzdignjene šope trave (36 %), v približno šestini primerov so uporabljale rob travni- ka, krtine, skale oziroma kamne in podrta debla, le izjemoma pa ostala mesta (štor, kup peska, kup sena). V približno polovici primerov smo na istem mestu našli 2–5 vidrinih iz- trebkov, v 23 % po enega, 17 % 5–10 in v 7 % po več kot 10 vidrekov na istem mestu. Zahvaljujemo se vsem članom dru- štva Dinaricum, ki so sodelovali pri popisu, in Marjani Hönigsfeld Ada- mič za strokovni uvod v popis. Mesta, ki so jih vidre uporabljale za markiranje teritorija z iztrebki. veškemu pohlepu po uničevanju lepih kotičkov narave. Veselje ob obetajočem se dobičku od načrtovanega golf turiz- ma najbrž prevlada nad veseljem, ki ga prinaša novica, da si je tudi Loško do- lino vidra izbrala za svoje domovanje. Vidra, ki velja za ambasadorja čistih voda, brez dvoma uživa v vodah Obr- škega potoka in njegovih pritokov, se masti z raki in ribami, dvoživkami in še čim, kar ji je tisti hip najlažje ujeti. Prav vidra je zagotovo dober pokazatelj, da so vode Loške doline še relativno čiste. In prav bi bilo, da take tudi ostanejo. Pa ne samo zato, da bo lahko v njih pod močnim sijem Snežnika kraljevala vidra s svojimi členi prehrambene verige, pač pa tudi zaradi nas samih, ki bi nam po- membnost čistih voda morala postati vrednota in prioriteta. Marjana Hönigsfeld Adamič med uvodno predstavitvijo vidre (foto: Miha Krofel).