:vJ
Katoliški
j UREDNIŠTVO IN UPRAVA :	Polletna naročnina .	L	1.250
' 1 34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 • tel 3177	Letna naročnina	. . . L	2.500
PODUREDNIŠTVO :	Letna inozemstvo . .	. L	3.500
n 34100 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410	
i
Leto XX. - Štev. 2
Gorica - četrtek 11. januarja 1968 - Trst
Posamezna številka L 50
PR0T0SINHR0TR0N IN SLOVENCI
Brez dvoma je knjižni dar Goriške Mohorjeve družbe za leto 1968 bogat in pester obenem, saj obsega kar pet knjig in sicer: L Koledar za leto 1968; 2. Dr. Stanko Janežič: Tržaški obrazi; 3. Dr. Karel Vladimir Truhlar: Pokoncilski katoliški etos; !• Josip Jurčič: Deseti brat; 5. Ivan Matičič: ftezinka, ki je bila razprodana med tržaške ude ter Franc Lipičnik: Narodopisne črtice, ki so jo prejeli udje na Goriškem. V ponedeljek, 18. decembra je o tem tjižnem daru poročal pod rubriko »Ne ie, toda o vsem« na radiu Trst A urednik injižnih izdanj Goriške Mohorjeve družbe Maks Komac. Po njegovem radijskem Poročilu smo priredili pričujoči sestavek, hi naj opozori zlasti tiste bralce »Katoliškega glasa«, ki knjig še nimajo kakor tudi na splošno vse zamejske Slovence *a rojake v izseljenstvu, da si knjige nacijo in s tem koristijo tako sebi kakor h*di podprejo plemenita prizadevanja družbe.
Letošnje knjige so izšle dejansko iz dveh Httezcl: Koledar za leto 1968 in Tržaške 'raze je izdala Goriška Mohorjeva druž-^ ter so bili tiskani v tiskarni Budin v 1 Wici, ostale štiri knjige pa je izdala Oljska Mohorjeva družba. Da se je odbor Goriške Mohorjeve družbe odločil tudi za httjige iz domovine, je bila želja, da bi Prejeli čitatelji po čim bolj nizki ceni *em večje število knjig.
Cernu knjiga »POKONCILSKI KATOLIŠKI ETOS«? Res je, da se danes o tem Problemu mnogo piše v raznih revijah in Dnevnem časopisju, toda povprečnemu bralcu to ni na razpolago kot bi si želel Slede na svojo razgledanost. Dr. Truhlar, ki je v zadevi koncilskih problemov nedorečen strokovnjak, je v posebni knjigi *bral najbolj različne probleme ter jih °bravnava v kratkih sestavkih na zelo P°ljuden način.
Jurčičev »DESETI BRAT« je izšel ob Prvi stoletnici prve izdaje tega romana, hi je izhajal v Janežičevem »Cvetju iz domačih in tujih logov« od februarja 1866 Do februarja 1867. V teh sto letih je bil r°nran vsaj osemnajstkrat ponatisnjen in šlirikrat dramatiziran. Sama Mohorjeva Družba je Desetega brata izdala že tri-hrat, leta 1911. z znamenitimi Vavpotiče-v'<nl ilustracijami, ki krasijo tudi letošnjo izdajo.
Povest »REZINKA« je delo pisatelja Ivana Matičiča, ki je mohorjanom že dobro dan po raznih povestih. V »Rezinki« opičje Matičič svoje kraje na Notranjskem ler življenje, delo in trpljenje gozdarjev hi vozarjev.
Veliko življenjskega smisla našega ljud-®‘va je v »NARODOPISNIH ČRTICAH«, hi jih je zbral prof. France Lipičnik, ško-Da, da manjka tem črticam kakor tudi “Kezinki« razlaga narečnih izrazov, ki go-l°Vo vsi ne bodo razumljivi našim bral-Ceht na Primorskem.
Ur. Stanka Janežiča bralci goriških rno-horjevk že dobro poznajo. V »TRŽAŠKIH °Brazih« so nanizane razne zgodbe in s*Ute, ki se dogajajo na Tržaškem, tako Da bo marsikdo v eni ali drugi zgodbi od-h*il samega sebe. Knjiga je pisana z lju-^znijo in je spev naši zemlji ter besedi.
Prav posebno pozornost in pohvalo pa ^služi KOLEDAR ZA LETO 1968. Odbor Družbe stremi za tem, da bi bil vsakoletni holedar avtentično zrcalo naše dobe in pri-sten izraz dogajanja med nami. Zato je Dornik v pravem pomenu besede, ki da-presega okvir običajnih koledarjev.
°leg literarnega dela (samo pesmi je 20) du dajejo vrednost številne razprave (opo-^brjamo zlasti na sestavek dr. Klinca ‘Kadškof Andrej Pangrazio in goriškl Slojne!), pregled kulturno-prosvetne dejavnosti na Tržaškem in Goriškem (J. Pe-|erlin in J. Jurak), članka o koncilu (msgr. L- Škerl in dr. J. Ukmar), bogata krotka zadnjega leta ter prikaz osebnosti dogodkov iz preteklih časov, spomln-*hž članki o velikih pokojnih Slovencih File], msgr. L. Novak, A. Gradnik,
a.	KJuder, Jakob Volčič), sestavek
gi poti do cerkvenega edinstva. Originalen in zelo zanimiv je pregled pomembnih dogodkov v letu »Tisočdevetsto« (—er). Koledar poživlja izredno veliko slik, ki so povzete zlasti iz življenja med nami in so priča o naši prosvetno-kulturni dejavnosti.
Da je koledar tako lepo uspel, gre zahvala predvsem številnim sotrudnikom, ki so se vabilu k sodelovanju radi odzvali. S svojo požrtvovalnostjo so podprli delo odbora, ki žal večini sodelavcev ne more nuditi drugega kot besedo zahvale, se pa stalno prizadeva, da bi bilo pomanjkljivosti čim manj, vsa dejavnost Družbe pa usmerjena v vzvišeni cilj, da prejmejo zamejski Slovenci vsako leto čim več in čim boljše pisane dobre knjige v luči katoliških načel.
O protosinhrotronu, jedrskem pospeševalcu, se nekaj časa sem mnogo govori in piše. Z raznimi resolucijami zahtevajo pokrajinski svet, občinski sveti in razne organizacije, naj se protosinhro-tron nastavi blizu Doberdoba. Trdijo namreč, da je ta kraj zelo primeren, kar zadeva varnost delovanja tega stroja, češ da ni na tem področju niti potresnih sunkov nini drugih hudih vremenskih pojavov, ki bi stroju škodovali.
Nastanek protosinhrotrona, pravijo, bo privabil na naše področje kakih 20.000 ljudi, tehnikov in njihovih družin iz različnih evrop-
Jugoslovanski obisk v Rimu
V ponedeljek, 8. januarja sta prišla na dvodnevni uradni obisk vlade v Rim predsednik izvršnega sveta Jugoslavije (jugoslovanske vlade) Mika Špiljak in jugoslovanski zunanji minister Mirko Nikezič. Obisk je veljal kot povračilo za tistega, ki ga je italijanski ministrski predsednik Moro opraivil v novembru 1965 v Beogradu.
Mika špiljak je relativno še mlad, saj ima 51 let; 18. maja lani je nasledil Petra Stamboliča. Še mlajši je zunanji minister Mirko Nikezič. Ima komaj 46 let ter vodi jugoslovansko zunanjo politiko od leta 1965. Prej je bil veleposlanik v Washingtonu in v Egiptu ter se navdušuje za čim večje gospodarsko sodelovanje z zapadnimi državami.
Oba državnika je sprejel tudi sv. oče v posebni avdienci 10. januarja. V Vatikanu smatrajo, da so trenutno odnosi med Sv. sedežem in Beogradom »normalni«, če izvzamemo primer izginulega in nato v Jugoslaviji »odkritega« prof. Draganoviča. še več. Medtem ko papeževa pobuda, naj bi dan novega leta postal »dan miru«, pri velikih državah ni našla posebnega odmeva, je pa Tito nanja reagiral zelo pozorno in naslovil na sv. očeta toplo brzojavko, v kateri je dejal: »V duhu politike, ki si prizadeva ohraniti mir na svetu in teži za mirno rešitvijo vseh mednarodnih sporov in za sodelovanjem med vsemi narodi, mi podpiramo vašo zamisel in se je veselimo, kolikor pomeni novo važno vzpodbudo v naporih za pravičen in trajen mir.«
Doma pa Tita predvsem skrbi uresničevanje gospodarske reforme. On meni, da bo leto 1968 v tem pogledu odločilno. Vsi državljani bi se morali zavedati, da je iz-
vedba gospodarske reforme nujna zadeva in velikanskega pomena za Jugoslavijo. Pri tem ne sme biti nikakega nezaupanja ali omahovanja.
Prav ta skrb za uresničenje gospodarske reforme je bila tudi glavni predmet razgovorov med jugoslovanskimi in italijanskimi državniki v Rimu. Milanski dnevnik »Corriere della Sera« je zapisal, »da je povečanje italijanske pomoči za uspeh gospodarske reforme glavna želja beograjske vlade.« Poleg tega so se porazgovorili tudi o skupnih vprašanjih mednarodnega miru. Saj sta obe državi enako zainteresirani pri mirni rešitvi mednarodnih sporov zlasti v Sredozemlju, to se pravi ob rešitvi ciprske krize in izraelsko-arabskega spora.
Italijanski tisk in tudi radiotelevizija sta Obisku jugoslovanskih državnikov posvetila precejšnjo pozornost. Časopisi so na obeh straneh poudarjali predvsem tesno sodelovanje, ki vlada danes med obema državama, in so pustili ob strani to, kar obe državi loči. To je vprašanje meja. Samo tržaški »Piccolo« je izrazi) misel, naj bi se lotili v Rimu tudi tega vprašanja. Toda ob zavesti, da ta problem danes nima značaja nujnosti in da je za obe strani boljše, da ostane tako kot je, se vprašanja meja niso lotili.
Vprašanje, ki zanima nas Slovence v Italiji, je pa vprašanje položaja narodnih manjšin. Iz časopisnih poročil ni bilo mogoče zvedeti, kaj so o tem sklenili. Le iz pisanja »Primorskega dnevnika« smo zvedeli, da je v torek zvečer odpotovala v Rim posebna delegacija Slovencev iz tržaške in goriške pokrajine, ki se je v sredo poklonila v Rimu g. Spiljaku.
Jubilej
Dr.
Sr*
A. Bratuža o vlogi Gorice v kulturi eDnjc Evrope ter prof. M. šaha o dol-
6.	decembra 1917 je Finska pred petdesetimi leti dosegla svojo neodvisnost. Izkoristila je boljšoviško revolucijo in uspela od Lenina iztisniti priznanje samostojne države. Prej so bili Finci dolga stoletja podložni Švedom, kasneje pa Rusom.
Finci so mongolskega porekla, trd in odporen narod, ki jih je danes pet milijonov. Prva leta neodvisnosti so preživeli v stalnem strahu, da jim južni sosed — Sovjetska zveza — svobodo zopet vzame. Res je Stalin leta 1939 napadel Finsko. Vsilil ji je svoje pogoje in odvzel nekaj ozemlja, toda ko so se Sovjeti zapletli v spopad s hitlerjevsko Nemčijo, so Finci stopili na stran Nemcev'. Z njimi vred so zgubili drugo svetovno vojno, toda še precej srečno rešili svoj obstoj. Sovjetska zveza ni okupirala njih ozemlja, le visoko vojno odškodnino v znesku 300 milijonov dolarjev jim je naložila. Izplačali so jo celo pred rokom do leta 1952. Nekdo je izračunal, da bi bil vlak, na katerega bi naložili vse reparacijsko blago, dolg od
finskega glavnega mesta Helsinki do Ca-petovvna v Južni Afriki.
Iz bolečih izkušenj iz preteklosti so Finci potegnili nauk, da je Sovjetska zveza premočan sosed, da bi iskali zavezništva kje drugod. Zato so z njo leta 1948 sklenili pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči ter jo leta 1955 obnovili. Zadovoljni so s svojo blaginjo, čeprav imajo tudi gospodarske težave in doživljajo brezposelnost. Letos v oktobru je Finska razvrednotila svojo marko za 31,25 odstotka.
Ponos Finske so njeni velikani, ki so jo naredili slavno po vsem svetu, npr. njeni športniki, med njimi tekač Numi ali Si-belius, čigar glasba tako mogočno zajema melanholijo tisočerih jezer in smrekovih ter macesnovih gozdov pod bledim arktičnim soncem, oponaša lomljenje krhkega ledu sredi tulečih viharjev, a tudi žuborenje potokov ob odjugi, ko narava razprostre zeleni mah in se ovenča s cvetlicami čudovitih barv, kot da bi se hotela oddolžiti za dolgo polarno noč.
skih držav, pobudnic in udeleženk tega velikega sestava. Teh držav je trinajst, med temi Italija, Avstrija, Jugoslavija, Nemčija, Belgija, Švica, Francija, Poljska, Češka in druge. Vsaka država udeleženka mora seveda prispevati k stvari z visokimi zneski, ki gredo v milijarde lir, saj računajo, da bo glavnica znašala nekaj sto milijard. Jugoslavija, ki z milijardami ne razpolaga, bi glasovala za to, da bi protosinhrotron dobila Italija. Ta bi za protiuslugo posodila milijarde lir. V ta namen skuša Jugoslavija pridobiti za Italijo še Poljsko in Češko. Najresnejši tekmec proti Doberdobu je francoski kraj Le Luc, ki ima vse dobre lastnosti za sprejem protosinhrotrona. Vprašanje je samo, ali ga je tudi predsednik De Gaul-le voljen sprejeti. So pa še drugi kraji v drugih državah Evrope, ki bi prišli v poštev.
Vsaka država udeleženka bi imela pravico do zaposlitve svojih tehnikov pri stroju, sorazmerno z višino denarne udeležbe.
»Primorski dnevnik« je 30. decembra poročal, da je graditev protosinhrotrona z močjo 300 GEV odložena. Upravni svet mednarodnega odbora za atomska raziskovanja naj bi se namreč naenkrat znašel pred finančnimi tež-kočami. Zaradi tega je svet zvišal proračun od 65 na 197 milijonov švicarskih frankov. V pobudo za zgraditev tega jedrskega pospeševalca pa naj bi do sedaj privolile samo tri države, piše Primorski dnevnik, in sicer Avstrija, Belgija in Francija.
Kaj je zdaj resnice na vsem tem?
Italijanska vlada se ni še odločila za sprejem protosinhrotrona. Zaradi tega so krajevne italijanske stranke in organizacije, z njimi pa še vsi slovenski levičarji od socialistov do komunistov, mrzlično na delu v prizadevanju, da bi protosinhrotron našel svoj prostor in sedež pod Doberdobom, ali, kakor vsi govorijo, v Doberdobu!
Poleg tega slovenskega kraja se namreč za ta stroj poteguje tudi kraj Nar do v južni Italiji. Govorijo, da je zadnje čase Nardo to tekmo izgubil v korist Doberdobu.
Krajevni Italijani in slovenski levičarji očitajo vladi, da se noče odločiti za Doberdob zaradi prisotnosti velikih vojaških obrambnih naprav na naši meji, pri katerih naj bi bila zainteresirana NATO (severno atlantska obrambna organizacija). Obrambne naprave pa so stale kakih tristo milijard lir, in toliko bi jih bilo treba še potrošiti, če bi to obrambno črto morali znova graditi daleč proč od naše pokrajine.
Pravijo tudi, da je sam predsednik Moro dejal 4. novembra v Vidmu, da ni vredno se potegovati za protosinhrotron, ki stane preveč, zaposlil pa da bi le nekaj sto italijanskih ljudi.
Glede vladnega zadržanja krožijo še razne druge verzije: da je vojno ministrstvo pripravljeno žrtvovati sedanjo obrambno črto; da je predsednik Moro za jedrski pospeševalec v Doberdobu, in tako dalje. Vendar točnih Morovih izjav, ki jih je v zadevi dal 4. novembra v Vidmu, nočejo objaviti. Italijani in slovenski levičarji pravijo, da s protosinhrotronom pridobijo naši kraji velikanski gospodarski pomen in seveda velikanski denarni dotok na sto in
sto in še sto milijard lir. Denarja da ne bo manjkala in da se bo med cedil po vseh krajih, cestah in stezah naše zemlje.
Ne gre za gospodarsko potrebo, ampak za prestižno politiko, ki slovenski živelj popolnoma uduši.
V resnici gre za naselitev 50.000 ljudi in ne samo 20.000 (UMANA, sett.-ott. 1967: Si profila un nuo-vo tradimento per Trieste). Načrt predvideva zgradbo hiš, hotelov in drugih gostinskih objektov od spodnjega Krasa do vrh Zgonika in sploh na vsem našem področju. Vsa slovenska naselja bi popolnoma izginila, slovenski značaj Krasa ter slovenski živelj vsega področja pa bi velikopotezne naselitve popolnoma uničile in preplavile.
V sredo 3. t. m. so goriški krščanski demokrati priredili predavanje svojega ing. Vallaurija glede protosinhrotrona in iz poročila, ki sta ga prinesla «Piccolo« in «Gazzettino», izvemo, da so nekateri udeleženci izrazili mnenje, da ima Nardo večjo potrebo zaposlitve kot pa naša pokrajina, in tudi da naj bi država raje porabila tisti denar za socialne namene. Toda, kakor piše «Gazzet-tino» od 5. t. m.: «Kandidatura Doberdoba je samo zadeva prestiža.« Inž. Vallauri je namreč pove-vedal, da zgradba protosinhrotrona nima nobenega industrijskega pomena, ampak samo značaj znanstvenega raziskovanja. Dejal je tudi, da ta naprava ustavi beg »možganov« (znanstvenikov) iz Evrope v Ameriko, da najde ta jedrski pospeševalec prostor v tunelu 15 metrov globoko pod zemljo in da ga zaradi neprimernosti terena ne bo moči niti povečati. To dejstvo da predstavlja redko negativno stran pri izbiri Doberdoba. Ta pa nima velikega pomena, kajti čez trideset let — je dejal inž. Vallauri — bo imela Evropa vse polno takih strojev.
Slovenci nismo proti temu stroju, zahtevamo pa predhodno zaščito z vsemi zakonskimi predpisi za naš obstanek in razvoj.
Ko so v goriškem pokrajinskem svetu razpravljali glede protosinhrotrona in glasovali, naj ga vlada sprejme v Doberdob, je svetovalec SDZ prof, Kranner predlagal istočasno razpravljanje in glasovanje svojega predloga, naj namreč vlada še pred zgradbo stroja z zakonskimi predpisi zaščiti slovensko manjšino pred nevarnostjo, da jo namestitev stroja popolnoma uniči. Vsi so bili proti tej zahtevi in sam predsednik je zagotavljal, da se bo za našo zaščito že poskrbelo, ko bo gotovo, da bo kot kraj zgradbe izbran Doberdob-Zaradi tega se je prof. Kranner glasovanja za izbiro Doberdoba vzdržal. Takoj nato so liberalci stavili vprašanje na župana, ali smatra, da je udeležba svetovalcev SDZ v odboru v levi sredini, spričo Kranner j evega zadržanja, še vedno upravičena.
Do danes jim župan ni še odgovoril ! Svetovalci SDZ pa ne skrivamo, da zahtevamo predhodno zaščito slovenske jezikovne manjšine, ker večnim obljubam, ki jih predstavniki oblasti navadno nikoli ne izpolnijo, ne moremo več verjeti. Sami skočiti v jamo smrti, ali si zadrgniti okoli vratu smrtno vrvico, pa nismo pripravljeni,	(Nadaljevanje	na	2.	strani)
Mesec
katoliški lisk
KDO PRIHAJA K TEBI NA DOM?
Vsako leto je mesec januar mesec katoliškega tiska. Pod besedo »katoliški« je mišljen najprej verski tisk, tisk, ki nas istočasno v veri oblikuje, v načelih utrjuje, versko izobražuje pa še zraven informira o življenju Cerkve in dejavnosti vernikov. Pregovor pravi, da kdor ne napreduje, ta nazaduje. Brez dvoma to drži pri človekovi veri. Vera res ni stvar znanosti, vendar je pa nevednost dostikrat podlaga neveri.
Katoliški tisk pa obsega tudi drugi, svetni tisk, ki piše in razlaga dogodke ter novice v katoliškem duhu. Tudi ta izobražuje, ker se prizadeva, da piše po resnici in pravici. Ce v njem tega prizadevanja ni, ga ne moremo imenovati katoliški tisk.
Dajmo, napravimo v tem mesecu, ko začenja sončna luč zmagovati nad nočjo in začenja zima zgubljati na svoji udarnosti, malo samoizpraševanja:
Kakšen tisk prihaja v moj dom? Slovenski, italijanski? Dnevnik, tednik, revija, knjiga? Ali je med njimi »Katoliški glas«? Ali je v tisku, ki prihaja čez prag mojega doma, strup ali zdravilo? Ali dviga dušo, plemeniti srce, izobražuje duha, ali pa maže domišljijo, tako mojo kot mojih otrok? Ce zahaja v tvojo hišo slab, umazan in lažnjiv tisk, ne pričakuj, da bi v družini vladala sreča, harmonija, žrtvovanje drug za drugega.
»Kakor otroci luči hodite...« pravi apostol. Brez luči bi življenje na svetu zamrlo. Najboljša luč človeku je vera, ki mu nudi pravo spoznanje, najkoristnejša luč, ki posreduje splošno znanje, najsvetlejša pa luč, ki daje široko izobrazbo. Pravo spoznanje, obširno znanje in izobrazbo, to pa posreduje tisk, ki poroča resnico, zagovarja resnico ter služi dobroti in lepoti.
Naš list je eden tistih, ki nudi to luč. Ali si ga vnesel v svoj letni proračun, mu odprl vrata v svojo hišo in ga imaš na častnem mestu? Z njim pa še ostale naše publikacije, kot so knjige Goriške Mohorjeve družbe, »Mladika«, »Pastirček« in »Knjižice«.
Velik božični koncert v Trstu
Ko smo se preteklo nedeljo po božičnem koncertu razhajali in pozdravljali, si slišal od vseh strani le hvalo in priznanje. Po mnenju premnogih je zadnji božični koncert presegel vse prejšnje, čeprav ni bilo mladinskega zbora kakor lansko leto. Veliko pričakovanje so zbudile nove božične skladbe U. Vrabca, A. Vodopivca in S. Maliča. Te odlične nove ustvaritve so bile nagrajene v preteklem decembru in so jih na tem koncertu prvič izvajali. Sedaj vas zanima, katera je bila ruijlepša, katera najboljša. Tu je vsaka dokončna presoja prehitra, ker bi morali vsako zborno pesem večkrat slišati. Če pa bi številne prisotne kdo vprašal, katera nova pesem jim je, prvič zapeta, najbolj ugajala, bi se večina izrekla za Božično pričakovanje S. Maliča, organista z Opčin. V teh besedah ne glejte krajevne simpatije do našega openskega organista; njegova skladba nam je izredno ugajala in nas presenetita zaradi širine glasov, zaradi tople, pristno božične domače melodije, ki je v drugih dveh skladbah ob prvi izvedbi nismo toliko občutili. Sliši se tudi, da so mnogi pevci pohvalili Maličevo kompozicijo in to je že dobro znamenje, da smo v presojanju na pravi poti. Vsekakor naj se oglasi pevski poročevalec in napiše o vseh treh novih skladbah strokovno oceno. Pozdravljamo pobudo nagradnega tekmovanja, še bolj pozdravljamo veliki odziv in uspeh vseh tržaških komponistov, organistov in dirigentov.
Druge že bolj znane božične pesmi ostanejo vedno na svojem odličnem mestu in nam vsako leto bolj ugajajo. Sattner, Harej, Tomc, Gruber, Mav so prvovrstni skladatelji, ki so znali preliti v melodijo božično doživljanje najbolj vernih slovenskih ljudi. Mislim, da je prav tu glavni vzrok, da je bila kljub izredno slabemu vremenu velika cerkev Sv. Antona do kraja polna. Nekateri pripisujejo ogromno udeležbo dobro izvedeni propagandi, zopet drugi prizadevnosti zmožnega dirigenta Mamola in raznih sodelavcev, ki so vsak po svoje izvrstno pomagali pri celotni prireditvi. Organist R. Macri, govornik M. Zivic, recitator F. Žerjal in duhovniki pri sklepnem blagoslovu so skupno s številnimi pevci lepo izvedli letošnjo božično koncertno prireditev. Če bi nastopil še vsaj manjši zbor otroških glasov, če bi bil nagovor za spoznanje krajši, če bi bilo pri oltarju za takšen božični večer več malih strežnikov, če bi pri blagoslovu vsa cerkev res množično zapela, potem bi bil uspeh pri bodočih koncertih še lepši, še večji. Primemo bi bilo, če bi te dobrohotne opombe upoštevali, saj vsi želimo, da bi bili naši skupni prazniki vedno večji, vedno bolj doživeti in tako res koristni.
Za sklep tega poročila vabimo naše zaslužne cerkvene zbore, naj nam tam spomladi pripravijo koncert marijanskih pesmi, na primer v lepi Marijini cerkvi v ulici S. Anastasio ali tudi kje na deželi (Bazovica bi bila zelo primerna). Slovenci imamo toliko odličnih marijanskih skladb in zbornih pesmi, ki jih sedaj po koncilu v cerkvah manj slišimo. Dajte, požrtvovalni odborniki ZCPZ, dogovorite se z vašim članstvom in za 110-letnico Marijinih dobrot v Lurdu (1858-1968) pripravite lep koncert v čast Materi božji.
Vsi številni udeleženci božičnega koncerta se iskreno zahvaljujemo vsem prirediteljem, vsem pevcem. Vaš nastop je velik kulturno-verski dogodek za naše mesto. Vaš letošnji koncert je velik dar, ki
ste ga pripravili svojim rojakom za letošnji božič. Tam majnika pa lepo koncertno šmarnico Materi božji!
Fr. Štuhec
Štandrež
Na Sv. Tri krailje zvečer so naši šolarji in študentje povabili svoje prijatelje in znance v župnijsko dvorano na božično veselico. Vaščani so se temu vabilu radi odzvali in napolnili dvorano. Program je bil pester in bogat. Najprej so mladi igralci prikazali igro v dveh dejanjih: »Ivica in oče«, katero je ga. Ivanka Zavadlav priredila in vodila. Igra je bila kar ganljiva in marsikatero oko je bilo rostno. Nato so nastopili učenci od prvega do petega razreda in pod vodstvom učiteljic peli, recitirali in pokazali lepe božične prizore. Vsi, /lasti mamice in očetje, so bili nastopa malih igralcev zelo veseli in jim navdušeno ploskali ter so hvaležni učiteljicam, ki so otroke tako lepo pripravile.
DRŽAVNI NATEČAJI Ministrstvo za javne finance. Izpitni tečaj za 148 mest inženirja za vodilno kariero pri periferičnih katastrskih upravah in pri davčnih tehničnih službah. Zapadlost natečaja 16.12.1968. Starost: 18-32 let. Doktorat civilne ali industrijske inženierije.
Ministrstvo za javno šolstvo. Izpitni natečaj za 60 mest svetnika 3. razreda za vodilno kariero pri osrednji upravi javnega šolstva in pri šolskih proveditoratih. Zapadlost natečaja: 2.2.1968. Starost: 18-32 let. Doktorat jus, leposlovje, filozofija, politične, socialne in adm. vede.
Ministrstvo za pravosodje. Izpitni natečaj za 130 mest tipkarja pri sodnih uradih. Zapadlost natečaja: 17.1. 1968. Starost 18-32 let. Diploma zavoda prve stopnje.
KASTA
Tržaški občinski odbor
Med prazniki je politično življenje počivalo. V javnosti je imelo širok odmev glasovanje o proračunu tržaške občine za leto 1967. Proračun ni bil niti sprejet, niti odklonjen ker je bilo zanj oddanih 30 glasov in proti njemu tudi 30 glasov. Tilk pred koncem leta ga je potem odobril uradni komisar, ki ga je imenoval predsednik pokrajinskega nadzornega odbora. Za proračun so glasovali krščanski demokrati, socialisti in republikanec, ki je izjavili, da glasuje za samo zato, da ne pride na občino komisar. Vsi ostali so glasovali proti.
Odločilen je bil glas svetovalca Slovenske skupnosti dr. Dolharja, ki je napovedal svoj nasprotni glas, ker zaradi neurejenega spora zaradi razširitve EPIT-a v dolinski občini ni več v večini. Ne glede na posledice, ki bi utegnile biti neugodne za Slovensko skupnost, je treba priznati, da je bil nasprotni glas njenega zastopnika do-sledno dejanje. Kakor je prej Slovenska skupnost pokazala pripravljenost za sodelovanje z levo sredino in še vedno podpira njeno politično linijo, ker se je doslej izkazala kot najprimernejša za reševanje vprašanj slovenske narodne skupnosti, tako je z glasom v tržaškem občinskem svetu pokazala, da je odločna in dosledna pri postavljanju načelnih zahtev za Slovence.
Nekateri italijanski listi so ji očitali nasprotovanje do tovarne Grandi motori, ki bi koristila vsemu prebivalstvu, italijanskemu in slovenskemu in označili njeno politiko za nacionalistično. Toda počasi! Predstavniki Slovenske skupnosti so večkrat ' izjavili, da niso proti tovarni in industrializaciji, ki pa ne sme iti na izključno škodo Slovencev. Obramba slovenskih koristi pa gotovo ni nacionalizem. Slovenski skupnosti bi svetovali, naj se še pogaja in skuša še enkrat premagati težave ter s tem dokaže dobro voljo in prepriča vso tržaško javnost, da je pripravljena podpreti občinsko upravo in pri-štediti mestu komisarja ter nove občinske volitve, kakor tudi krizo leve sredine, ako so tudi drugi pripravljeni pristati na njene pogoje. Ni namreč mogoče, da bi Slovenci samo plačevali in dobili samo drobtinice ali nič.
Tržaški občinski svet bo kmalu glasoval o proračunu za leto 1968. Ce bi svetovalec Slovenske skupnosti glasoval proti, bi nujno nastala kriza leve sredine in župan ter občinski odbor bi morala odstopiti, ali pa sprejeti glasove desničarjev, odnosno komunistov. Po našem mnenju bi bilo prav, da bi Slovenska skupnost še enkrat pokazala dobro voljo in se pogajala. Njena dolžnost je ščititi pravice Slovencev zlasti zdaj, ko je ostala osamljena v obrambi Boljunca. Komunisti, socialisti in krščanski demokrati so, kot je znano, glasovali v dolinskem občinskem svetu za prodajo srenjskega zemljišča EPIT-u za tovarno Grandi motori. Poziv Slovenske skupnosti za enotni nastop vseh Slovencev je ostal pri socialistih in komunistih brez odmeva. Ker bo Slovence še treba braniti, naj Slovenska skupnost po našem mnenju poišče najprimernejšo in najkoristnejšo pot za to nalogo. Ce pa bo leva večina gluha za njene pravične in sprejemljive zahteve, bo seveda morala vztrajati pri odločnosti,
gr.
sr
Kardinal Seper bo vodil rimsko kongregacijo
OKNO V DANAŠNJI SVET
Skupno semenišče misijonskih kongregacij
V Angliji so tri misijonske družbe ob začetku novega šolskega leta odprle skupno semenišče za filozofske in bogoslovne študije. Kakor hitro bodo na razpolago zadostni prostori, se bo pridružilo še pet drugih misijonskih družb. Do združitve je prišlo zato, da se zboljša poklicna priprava bodočih misijonarjev, da pride do izmenjave misijonskih izkustev posameznih misijonskih družb in da so zmanjša število učnega osebja. Združeno semenišče teži tudi za tem, da doseže priznanje misijonske univerze.
Odškodnina za poškodovana svetišča
Izraelska vlada bo plačala en milijon izraelskih lir za povračilo škode, ki so jo utrpela svetišča in drugi sveti kraji v teku junijske vojne med Arabci in Izraelci.
Katehisti nadaljujejo z delom misijonarjev
Leta 1964 so iz Južnega Sudana izgnali vse tuje misijonarje. Ostalo je le 12 sudanskih duhovnikov za pol milijona katoličanov. V zadnjem času so laični katehisti podelili dva tisoč krstov. 148 katehistov
V ponedeljek, 8. t. m. je vatikansko glasilo «L’Osservatore Romano» objavilo vest, da je si’, oče Pavel VI. sprejel ostavko kardinala Aljredo Ottavianija in na njegovo mesto imenoval zagrebškega nadškofa kardinala Franja Šeperja.
Ta kratka uradna novica iz Vatikana je zbudila v svetu in posebno v Jugoslaviji veliko pozornost, saj gre za važno zamenjavo v vodstim rimske kurije. Kardinal Ottaviani je namreč vodil kangregacijo za nauk vere, ki je naslednica prejšnje kongregacije sv. Oficija. Ta pa je ena izmed redkih kongregacij, ki jim načeluje sam papež. Sedaj bo na to mesto kot podpre-fekt prišel kardinal Šeper.
Že pred nekaj meseci je bilo znano, da je kardinal Ottaviani naprosil sv. očeta, naj ga razreši dolžnosti pri vodstvu kongregacije, češ da je še v letih (star je 77 let) in da je bolehen (trpi za slepoto). Sv. oče je takrat odpoved prezrl, sedaj jo je pa sprejel. Tako gre Ottaviani v pokoj, nadomestil ga bo pa mlajši Šeper, ki ima 63 let.
Zamenjava v kongregaciji za nauk vere ima svoj pomen v sedanjem času svete Cerkve, ker ne bo zamenjava samo oseb, temveč verjetno tudi metod in duha te kongregacije. Sv. Oficij je slovel po svoji trdoti in neizprosnosti. Pasti v roke tej kongregaciji je bilo kot pasti v roke starega judovskega Boga, ki ni poznal usmiljenja, ampak samo strogost. Nekaj tega duha je imel tudi dosedanji vodja te kongregacije kardinal Ottaviani, ki je zato slovel kot »konservativec«. Časi in razmere so se po II. vatikanskem koncilu menjali. Treba je bilo misliti, da bi se novemu duhu prilagodili tudi v kongregaciji za nauk vere. Sv. oče je iskal primernega moža, ki naj bi zasedel to mesto. Našel
Kard. šeper pri vzhodni maši v Salzburg* <
ga je v kardinalu Šeperju, ki se je na Ji vatikanskem koncilu uveljavil s svo/trtlMejn umirjenimi, a vendar stvarnimi posegi i« zlasti še na zadnjem zasedanju sinode ° fov, ko je vodil odsek za verska vpraša ( po nja. Vidi se, da je njegov nastop zbudi Dra zaupanje sv. očeta Pavla VI., ki ga je se daj hotel vneti na tako važnem mestu z> razvoj verskega in moralnega življenja pokoncilski Cerkvi.
Franjo Šeper je doma iz Osijeka na H<' vaškem, kjer se je rodil leta 1905. Bogoslovje je dokončal na rimski univerzi Grt' goriani in bil gojenec kolegija Germani' cum. V duhovnika je bil posvečen fe®
1930. Leta 1954 je bil imenovan za pomol' *°Pet nika kardinalu Stepincu in po njegov smrti leta 1960 je postal rezidencialni nad' škof v Zagrebu in primas Jugoslavije.
iiiiiiiiimimiiiiiiiiiimiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHimiiiiiiniiiiiiiiimiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiiiiuiMmiinHiiiiiiiiiiiHmuMiiii11
Protosinhrotron in Slovenci
pa trenutno pripravlja na krst 968 kate-humenov. Te novice so pronicnile preko meje in so jih objavili v Nairobiju, glavnem mestu države Kenia.
Razveseljive številke prihajajo iz Kenije
V afriški državi Kenija je danes en milijon 225.757 katoličanov in 830.000 protestantov. Katoliška Cerkev ima v Keniji deset cerkvenih okrožij. Duhovniško službo opravlja tam 80 svetnih duhovnikov in 507 misijonarjev. Bogoslovcev je 53. Malo semenišče pa obiskuje 978 gojencev.
Redovništvo v Italiji
V Italiji je skoraj 28 tisoč redovnikov, od teh je 21.785 duhovnikov. Redovniških provinc je 280; tako je skoraj v vsaki provinci le po sto redovnikov. Redovniški italijanski provinciali so zborovali v Rimu v prvi polovici novembra. Združenje redovniških provinc obstaja sicer v Italiji že več let, a do sedaj ni še prišlo do resnega in obveznega sodelovanja. Še bolj se pa čuti pomanjkanje povezavo med redovniškimi ustanovami in italijansko škofovsko konferenco. Odločbe koncila se k počasi uveljavljajo. V zadnjem času se je število škofijskih duhovnikov v Italiji zmanjšalo, število redovnikov pa povečalo.
(Se nadaljuje s 1. strani)
Post factum nullum consilium.
Zaradi tega nas vsi gledajo nekam po strani.
Zopet prihajajo na dan z gospodarskimi pridobitvami in z napredkom, ki jih nastanek protosinhro-trona prinese v deželo. Pa mir in dobro sosedstvo z Jugoslavijo (Co-cianni, Piccolo in Gazzettino z dne 5. t. m.). Potem še gotova zaposlitev delavcev in izobražencev. Same lepe besede, ki smo jih že navajeni, katerim smo v dobri veri Slovenci tolikokrat verjeli, potem pa ostali bridko razočarani.
Post factum nullum consilium, pravi star latinski pregovor. Ali, po toči je zaman zvoniti. Ko pride stroj, bodo rekli pa to j »Zdaj ni več časa govoriti o vaših pravicah, o vaši zaščiti.« Ali pa pridejo na dan s kako drugo suho obljubo.
Fašizem nam je hudo škodoval, saj nas je neusmiljeno tepel in uničeval. Po petindvajsetih letih zloma fašizma in neštetih obljub, da nam bodo krivice popravili, moramo Slovenci še vedno terjati vrnitev naših pravic, kot na primer pravico uporabe slovenskega jezika v odnosih z vsemi političnimi, sodnimi in upravnimi oblastmi, kot smo jo že uživali pod Avstrijo. Slišimo sicer lepe besede in obljube, ki so zapisane tudi v ustavi, toda polne zaščite in vseh pravic, kot jih uživajo Francozi v Dolini Aosta in Nemci v Poadiž-ju pa le nimamo še.
Zdaj se je oglasil še provincialni tajnik krščanske demokracije in pravi: »Vendar moramo biti prepričani o potrebi, da nadaljujemo postopoma in z občutkom za ravnotežje s tem, da z ene strani dajemo pobudo za integralni razvoj slovenske manjšine, z druge pa, da ne pride do umetnega spreminjanja italijanskega značaja dežele.« (NOVICE. Tiskovna agencija Italija 16.12.1967).
Vidite? 2e več kot sto let vlada zanika Slovencem v videmski pokrajini jezikovne in druge pravice, saj jim ne nudi niti slovenskega vrtca.
Še pred fašizmom so izgnali naš jezik iz javnih uradov, naše uradnike pa premestili v notranjost ali odslovili.
Obljubljali so nam velike kori-
sti, ko pride dežela s posebno avtonomijo, za katero smo se vneto borili. Ko pa je dežela prišla, s vzeli v službo samo šest Slaven- h r,
cev na 1250 uradnikov, kolikor pvei jih dežela danes ima!
Zaporedoma zasegajo velike komplekse zemlje slovenskih last' nikov, pa pravijo, da dajejo pobudo za integralni razvoj sloveD' ske manjšine.
Tako bo, če pride protosinhrotron : izgubimo svoje domove ifl ostanemo tudi brez kruha! Značilno je že samo dejstvo, da ko razpravljajo o protosinhrotronU in ga zahtevajo, o položaju Slovencev po njegovem nastanku ne zinejo niti besedice!
Najprej Slovence raznarodujejo in poitalijančujejo ter jim zasegajo zemljo, potem pa rečejo, da morajo paziti, da ne pride do umetnega italijanskega značaja dežele.
Nismo slepi, da ne bi tudi v tej stvari, kakor že v sistematičnert1 zaseganju zemljišč slovenskih lastnikov, videli sovražno politiko ufli' čevanja slovenske stvarnosti v naši deželi.
Odtod naša pravica do obrarfl; be in naše previdno zadržanje pri odločitvi. Prej zaščitni zakon z vsemi garancijami za naš obstanek in razvoj, potem protosinhrotron v Doberdob. Hiše in vse druge ob* jekte pa naj gradijo v Furlaniji/ kjer je dovolj prostora na razpolago.
Državna ustava pravi, da sffl° vsi državljani, ne glede na jeziki ki ga govorimo, enake socialne dostojanstvenosti in enaki pred zakonom. Ustava tudi ukazuje, da nas republika mora varovati s posebnimi zakonskimi določili.
Slovenci prebivamo v teh kra-jih že polnih štirinajst stoletij; saj so se naši predniki tu naselil leta 568 po Kristusovem rojstvu-Tu smo doma, tu hočemo ostat' in naprej živeti.
Graje in obsodbe vredni pa so vsi tisti Slovenci, ki slepo silij0 v gotovo nacionalno smrt, ki nart1 jo je že fašizem prisodil.
Jugoslovanski komunistični vladi pa gre le za materialno korist Ono se za naše pravice in za nas obstanek niti ne zmčni.
Gorica, 6. januarja 1968
Dr. AVGUST SFILIGOJ
F
Pojasnilo g. Šiškoviču in drugim
trisok jubilej, 85 let, je te dni prazno-a vaščamka Ferluga Antonija, po do-Če Tončka Zajčeva, iz Konkonela. Leta Pa je ne težijo, kajti še vedno z vso vne-fro skrbi za čiščenje podružne cerkve na Kankonelu im za širjenje katoliškega tiska, ^stitamo ji iz srca in ji želimo, da bi jo Bog ohranil pri zdravju, da bi laihko še veIiko dobrega naredila v božjo čast.
Umrl Ciril Divjak
Projšnji teden je v našem mestu umri star 77 let Karel Ciril Divjak, ki je dne junija 1914 šofiral v Sarajevu avto, v Starem sta se peljala avstrijski prestolo-i^lednik Franc Ferdinand in njegova že-i0®. Tistega dne je Gavrilo Princip streljal 'g*(® ubil v avtu prestolonaslednika in nje-jtovo žano.
flejni prehodi
podatkih statističnega urada obmej-policije naj bi bilo na našem področju ’ preteklem letu skoraj 53 milijonov pre-■jodav. Od teh naj bi jih bilo nad 29 mi-^ionov s potnimi 'listi, ostali pa s prednicami.
upokojeni uslužbenci na županstvu
S 1. januarjem so na občini upokojili ' uslužbencev. Med njimi tudi nekaj Slo-jtacev. Ali bodo pri novih nastavitvah i£^°Pet sprejeli Slovence?
'Franc Slama
■Va zadnji dan preteklega leta je v glav-41 bolnišnici umrl v starosti 73 let Franc fcma iz Zgornje Marije Magdalene. Dolgo 'fsto let se je ukvarjal z vrtnarstvom, "fcd nekaj leti pa so obširni vrt, na ka-'m je taiko skrbno in lepo delal pogini »Francesco«, pozidali. Dokler so mu dovoljevale je vsaiko nedeljo zahajal ^ slovenski službi božji k salezijancem. o|^adnja ]0ta pa je pretežno preživel doma rad prebiral Katoliški glas. Bil je šaljivega značaja in se je zelo rad pogovar-lal ter obujal spomine na prvo svetovno 'Qjno. Iskreno sožalje ženi Mariji, hčerki Lidiji, sinovoma arhitektu Karlu in Pepetu tef ostalim sorodnikom.
t Ladi Zavadlal
Na praznik Sv. Treh kraljev smo pojemali k večnemu počitku 58-latnega Ladislava Zavadlala. Pokojnik je bil do-iz Klanca pri Gorjanskem in zelo upo-^an in priznan zidarski mojster.
^e*nafori na trgu Baiamonti
%činski odbor je na priporočilo občin-
s^ega sveta sklenil postaviti semafore na prometnem in nevarnem trgu Baia-^nti. Semafori sami bodo stali 3 milijone 700 tisoč lir, skoraj tri milijone pa °do porabili za druga dela.
Ječanje ob meji
Že več let je navada, da se za novo leto 'Viejni funkcionarji in uslužbenci srenjo na prijetni zakuski in si voščijo. Pednja slovesnost je bila na bloku pri ernctičih, katere sta se poleg drugih
»Ulil
udeležila s slovenske strani šef bloka Fa-bijančič, z italijanske pa dr. Patarino.
Nova avtobusna proga
Z novim letom je podjetje Acegat vzpostavilo novo avtobusno progo, ki bo povezovala Kolonkovec s trgom Stare mitnice. Na novi progi št. 22 bodo vozili avtobusi od 6. do 21. ure.
Upravni svet turistične ustanove v občini Devin-Nabrežina
Uradni vestnik dežele Furlanija-Julijska krajina z dne 29. decembra vsebuje med drugim odlok predsednika deželnega odbora Berzantija o imenovanju upravnega sveta avtonomne turistične in letoviščair-ske ustanove v občini Devin-iNabrežina. Poleg predsednika ustanove Lenarduzzija je v upravnem svetu še 10 članov, od katerih je samo 1 Slovenec, in sicer devin-sko-nabrežinski župan Dratgo Legiša.
Prometna nesreča slovenske učiteljice
Zadnji petek prejšnjega leta je postala žrtev hude prometne nesreče gospa Adri-jana Cok por. Škrinjar, učiteljica na slovenski osnovni šoli pri Sv. Barbari. Pri prečkanju ceste na Katinari jo je podrl avto. Želimo ji, da bi čimprej okrevala.
Nerazumljivi kriteriji RAI-a
Iz tržaškega lista »Gospodarstvo« z dne 22. decembra je slovenska javnost zvedela, da sta s koncem leta 1967 bila upokojena zaradi dosežene starostne dobe časnikarja na slovenski radijski postaji v Trstu in sicer dr. Teofil Simčič in g. Franc Vrčon.
Razumljivo je, da je slovenske kroge zanimalo, ali misli vodstvo radijske postaje omenjeni mesti ohraniti oziroma kakšne pogoje in kvalifikacije bo zahtevalo od kandidatov, ki bi se potegovali za namestitev. To zlasti še zaradi tega, ker se jih je baje prijavilo precej.
Toda zdi se, da je vodstvo RAI-a ubralo drugačno pot, kajti ni razpisalo natečaja, kot bi bilo povsem naravno, čeprav izgloda, da bosta omenjani mesti ohranjeni. Kot se sliši, so bili tudi že izbrani kandidati. S tem v zvezi se slišijo komentarji in tolmačenja na račun odločujočih krogov RAI-a.
Da se to dogaja, je predvsem krivo dejstvo, da niso znani točni kriteriji in pogoji, po katerih RAI kot jarma ustanova nastavlja svoje nameščence. Za tako pomembno javno ustanovo je takšno postopanje, če odgovarja resnici, zelo nerazumljivo.
Zato sem mnenja, da je razpih natečaja najbolj pravilna in pravična pot. S tem se že v kali preprečijo vsa nepotrebna namigovanja. Mislim, da kakor drugim tudi vodstvu RAI-a ni vseeno, kakšno razpoloženje ustvarja v javnosti, kateri je njegovo delovanje predvsem namenjeno.
Radijski naročnik
Za slovenske politike vseh barv in vseh teženj je obstoj in značaj »Katoliškega glasa« vedno problem, ki ga ne znajo rešiti, oziroma bolje rečeno, ki ga vedno rešujejo v luči naših preteklih slovenskih razmer. V preteklosti smo namreč med Slovenci imeli vedno le politične ali verske liste. Politični so bili zmeraj glasilo kake stranke, verski pa so bili odvisni od cerkvene oblasti. Neodvisnih informativnih nepolitičnih in nestrankarskih listov nismo nikoli imeli. Zato naši politiki še danes ne morejo razumeti, da je možen kak tednik, ki ni glasilo kake stranke, ki pa poroča tudi o politiki. Zato so tudi o »Katoliškem glasu« že ponovno zapisali ali trdili, da je glasilo neke določene stranke. Prej da je glasilo Slovenske demokratske zveze, zdaj da je glasilo Slovenske katoliške skupnosti ali morda še kake druge politične skupine.
V to zmoto je zašel tudi g. šiškovič, ki je med razpravo v deželnem svetu dne 21. decembra 1967 na račun »Katoliškega glasa« zatrdil naslednje: »Po zanesljivih podatkih je dala dežela za slovenski tisk do 1. novembra letos (1967 ) 900.000 lir, in sicer 500.000 lir za "Katoliški glas" in
400.000	lir za "Mladiko”. Dežela ne dela diskriminacij le do Slovencev kot celote, marveč jih dela tudi med Slovenci samimi.« šiškovič je rekel, da nima nič proti temu, da dobita »Katoliški glas« in »Mladika« prispevke, toda opozoril je, da ni res, da sta neodvisna, saj je »Katoliški glas« glasilo Slovenske katoliške skupnosti..; (»Primorski dnevnik«, 22.12.1967).
G. šiškoviču moramo ponoviti to, kar smo pred njim povedali drugim iz drugačnega tabora: Katoliški glas rti glasilo nobene stranke, ne slovenske ne italijanske, temveč je neodvisen katoliški tednik, ki ga izdajajo in urejujejo slovenski duhovniki na Goriškem in Tržaškem in ki zanj tudi odgovarjajo. Njegov namen je slovenske ljudi v zamejstvu informirati in tudi formirati v ocenjevanju dogodkov v luči nauka katoliške Cerkve. V ta namen sega »Katoliški glas« na vsa področ-
ja človeške dejavnosti, tudi na politično polje, poroča o vsem in vse vrednoti v luči krščanskih in slovenskih izročil. Kajti ta namen so si postavili slovenski duhovniki že leta 1945, ko so začeli izdajati v Gorici »Slovenskega Primorca«, in temu so ostali zvesti, ko so se leta 1949 združili s tržaškimi sobrati in začeli skupno izdajati »Katoliški glas«, če pa naš list poroča tudi o politiki in ima tudi na tem polju svoje mnenje, zato ni še glasilo kake stranke ali kake politične skupine. Poslužuje se le tiste pravice, ki jo italijanska republika nudi vsem državljanom, da smejo imeti lastne politične ideje in jih širiti. Če se na žalost ne more ujemati s političnimi idejami g. šiškoviča in tovarišev iz Komunistične partije Italije, ni njegova krivda. Če torej g. šiškovič trdi javno, da je »Katoliški glas« glasilo Slovenske katoliške skupnosti, se ah moti, če je v dobri veri ali pa grdo obrekuje, če je v slabi veri. Vendar bi kot jurist moral vedeti, da duhovniki v Italiji ne morejo in ne smejo biti člani nobene stranke, kaj šele da bi izdajali in urejevali kako strankarsko glasilo.
Slutimo pa, kaj muči g. šiškoviča, namreč vprašanje, kako more naš list finančno izhajati, če nima podpore nobene stranke, nobene organizacije. Tudi v tem oziru ponovimo, kar smo že ponovno javno izjavili: Katoliški glas izhaja s pomočjo naročnin in prostovoljnih darov in s pomočjo brezplačnega sodelovanja večine so-trudnikov. Prvo in do lani edino podporo je dobil od deželnega odbora, kot je omenil g. šiškovič.
Zaključimo po latinsko: Sapienti sat. Za pametnega človeka je dovolj.
UREDNIŠTVO
Bodoči narodni evharistični kongres v Španiji
Od 17. do 23. junija 1968 bo v Španiji narodni evharistični kongres. Tema kongresa bo: Evharistija in krščanska skupnost.
Spremembe na tržaškem radiu
Zadušnica za kongoške žrtve
V Bruslju so opravili sveto mašo za pokoj škofa Wittebolsa in 51 misijonarjev ter evropskih civilistov, ki so bili pobiti leta 1964 v bivšem belgijskem Kongu s strani podivjanih domačinov.
Na časnikarskem oddelku tržaškega radia je nastalo z novim letom precej sprememb. Spremembe so precej občutljive zlasti pri slovenskih radijskih poročilih. Nekatere so že izvedene, druge pa še napovedujejo. časnikarski oddelek ima tri odseke: Gazzettino giuliano in Venezia Giulia (v italijanščini), slovenska radijska poročila z raznimi rubrikami in televizija. Glavni uradnik časnikarskega oddelka je dr. Guido Botteri. Njegov prednik Franco Decleva je že od meseca decembra v Grčiji. Pri slovenskih radijskih poročilih je odpravljeno mesto namestnika glavnega urednika. To mesto je zavzemal dr. Licio Burlini, ki je postal s 1. januarjem glavni urednik poročevalskega odseka RAI-a v Benetkah. S 1. januarjem sta šla v pokoj dolgoletna urednika slovanskih radijskih poročil dr. Teofil Simčič in Franjo Ver-čon. Dr. Simčič je tudi znan slovensKi katoliški politični delavec. Iskreno mu želimo, da bi se tudi dalje dobro počutil. Ker je še mladosten in čil, bo zdaj gotovo še bolj posvetil svoje znanje in sposobno sti vprašanjem slovanske narodne manj-
šine v Slovanski katoliški skupnosti, ki ji predseduje, kakor tudi v okviru Slovenske skupnosti. Tudi g. Franjo Verčon je zaveden slovenski rojak, ki je vedno spremljal in podpiral naše javno življenje. Oba sta zapustila za seboj veliko vrzel pri radijskih poročilih. Kot smo še omenili, je bilo mesto dr. Burlinija odpravljeno, namesto dr. Simčiča in g. Verčona pa sta bila nastavljena g. Saša Martelanc (prejšnjo nedeljo smo slišali, kako dobro je pripravil oddajo »Kdo, kdaj, zakaj?«) in g. Alojz Abram, dosedanji urednik »Primorskega dnevnika«. Službo bo nastopil s 15. januarjem. Kot smo že omenili, so delno že izvedli, delno pa še napovedujejo razne druge spremembe. Ker nočemo izreči prenagljene ali pristranske sodbe, bomo o njih poročali pozneje, ko bomo videli, kako se bodo obnesle, če bi hoteli izreči neko splošno mnenje, naj omenimo bojazen, da bodo slovenska radijska poročila s sedanjimi spremembami zgubila še tisto rahlo zunanjo avtonomijo, ki so jo doslej imela.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 14. do 20. januarja 1968
Nedelja: Pivi: 10.00 Sv. maša. 11.00 Verske novice. 14.30 Po evroviziji iz Švice: Svetovno prvenstvo v zimskem športu.
21.00 Moje ječe, drugo nadaljevanje. — Drugi: 22.15 Kam meniš, da greš. Pestra oddaja.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 Noč brez konca, amer. vvest film. — Drugi: 21.15 Sprint.
22.00 Pogled v letu 1968.
Torek: Prvi: 18.45 Verska oddaja. 21.00 Drama. — Drugi: 21.15 Umetno telo. 22.15 Pestra oddaja.
Sreda: Prvi: 21.00 Serijska oddaja. 22.00 šport ob sredah. —- Drugi: 21.15 Kri v areni, amer. film.
četrtek: Prvi: 21.00 Serijska oddaja. 22.00 Politična tribuna. — Drugi: 21.15 Konec Habsburžanov.
Petek: Prvi: 21.00 TV 7. 22.00 Izbira, serijski film. — Drugi: 21.15 Pripovedi maršala, nadaljevanje.
Sobota: Prvi: 19.35 Verska misel. 21.00 Pestra glasbena oddaja. — Drugi: 21.15 Velika Izidora-plesalka. 22.15 Kapitanova hči, nadaljevanje.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 14. do 20. januarja 1968
Nedelja: 10.40 Mokedajeva matineja. 11.55 Wengen: Slalom za moške - prenos. 18.45 TV kažipot - ponovitev. 19.10 Bonanza -serijski film. 20.45 Cikcak.
Ponedeljek: 18.00 TV obzornik. 18.30 Epilepsija v otroškem obdobju. 18.50 Modna revija. 19.15 Kuharski nasveti. 19.45 Vokalno instrument, solisti: Lado Leskovar. 20.30 Cikcak.
Torek: 17.35 Modna revija. 18.00 Obrežje - oddaja za italijansko narodnostno manjšino v Jugoslaviji. 18.25 Torkov večer (narodni). 18.50 Svet na zaslonu - Naši delavci v tujini. 19.30 TV obzornik. 20.00 Cikcak. 20.10 Veliki McQuinty - omer. celovečerni film. 21.40 Bera slovenske kulturne tvornosti v letu 1967.
Sreda: 18.00 TV obzornik. 19.05 Ples skozi čas. 19.45 Cikcak. 20.30 (Ne)znana Talija - d naga oddaja. 21.30 Zadnji dan, prvi dan - serijski film.
četrtek: 17.15 Hrestač - mladinski balet.
18.00	TV obzornik. 18.35 Modna revija. 18.45 Po sledeh napredka. 19.45 Zoo. 20.30 Cikcak. 20.35 Na poti od Kamnika do Radovljice.
Petek: 17.30 Moj prijatelj Fricka - serijski film za otroke. 18.00 TV obzornik. 19.05 Na sedmi stezi. 19.35 Srečanje z Lidijo Vizijakovo 20.35 Paisa - italijanski celovečerni film. 22.05 M. Bravničar. Kralj Matjaž; Čajkovski: koncert za klavir in orkester v B-molu.
Sobota: Kitzbuhel: Smuk za moške -prenos do 14.00. 16.25 Modna revija. 16.35 TV kažipot. 19.00 TV obzornik. 19.20 Sprehod skozi čas. 19.45 Zoo. 21.50 Gideon -serijski film.
★
VATIKANSKI RADIO V SLOVENŠČINI
Na k.v. 48,47, 41,38 in na s.v. 196 m: v ponedeljek in petek ob 21.30; v torek, četrtek in soboto ob 18.15.
Na k.v. 41,38, 31,10 in na s.v. 196 m: v nedeljo ob 11.50.
Naslov: Radio Vaticana, Via Concilia-zione - Slovenske oddaje - Vaticano.
        imunimi niniinii mn  ...........................................
Mesec januar, mesec katoliškega tiska
^uiiiiuiiiniuiiiiinniiniiiniinuiiuiiiiiiinininiuiiiiiiinnuiuiunuuuiiiiiiniiiMininiiniinniiiMtiiiiiiiiiiinnnininni.
'0SEFINE STEGBAUER Prevedel J. P.
											
47
la Iftcvilc
•Lare, ali si že prepisala zadnje poglavje Avstraliji v album?«
Sicer ga še ni prepisala, a obljubila je, a bo čimprej oddala album Inge, da ilu-r‘ra še to poglavje.
pa bo izšel tvoj roman?« je vpra-a*a Senta spoštljivo.
j^ega se ni mogoče natančno povedati,« odgovoril malomarno. »Vsa stvar za-namreč od več faktorjev: uredništvo, ®a romana, ki pravkar izhaja in po-
Hsi
“olži
'lob,
N
no. Bom že z očetom govoril o vsem
aradi svojega romana je tako zrastel .^jihovih očeh, da so ga gledale polne udovanja. Komaj so si upale še kaj kaj predlagati. Samo Melanija se ni
feči
‘Jai:
^1:
a Preveč zamotiti. Kar vstala je in za-
a brez posebnega spoštovanja in ob-
čudovanja :
»Ta reč s tvojim romanom je že imenitna, pa se lahko ponesreči. In zdaj pride najprej cirkus. Da hi jo kar tako pobral iz ”Mysteria” to pa nikakor ne gre. Saj smo to šele pri zadnji seji spet za pol leta izvolile kot predsednika in ti si izvolitev sprejel. Torej!«
Zdaj so se ji tudi druge pridružile.
»Prav ima!« se je prva oglasila Lore. In koj nato še Senta: »Meni se zdi popolnoma nemoško, če bi nas sedaj pustil na cedilu. Tvoje delo v našem krožku "My-sterium” bo šele takrat dokončano, ko borno našli Gretičine starše.«
To je razvezalo še ostalim jezike:
»Čisto prav, nemoško in proti vsem pravilom!« je pritrdila Inge.
Kar zahrumelo je, tako so se začele oglašati. Mirko je moral svojo moško čast na vso moč zagovarjati, a nazadnje so ga še preglasile. Končno je obljubil, da bo počakal, kaj bo prinesel cirkus in bo šele potem odložil službo in čast predsednika. * * +
Ko so se Lore, Inge, Senta in Melanija vračale od seje, so doživele veselo pre-
senečenje. Tam na oglu ulice, kjer so Hel-lerjevi stanovali, je bil nalepljen velik, pisan plakat. Okrog velikanske levove glave je bil napis: »Cirkus Alberti pride!« In pod levjo glavo je stalo v velikih črkah: »Izbran, prvovrsten program! Nastopajo umetniki v jahanju Edgar Carotti, umetnica na trapezu Alma del Vares, krotilec divjih živali Henrik Hergart, bratje Li-Hong in svetovnoznana klovnska skupina Svvipps! Poleg tega boste občudovali dresirane slone, leve in opice. Kdor obišče predstavo dobi tudi vstopnice za ogled živali!« Okrog plakata so bile slike posameznih cirkuških igralcev.	1
»Cirkus pride!« je začela Lore že od daleč vpiti. Tako so se še ostale spustile v dir in zasople začele zijati v plakat. Dvakrat so ga prebrale. Nazadnje so si ogledale še slike igralcev.
»Ti!« Prav občutno je dregnila Senta svojo prijateljico Lore pod rebra. »Ti, tale Edgar Carotti je pa Gretici podoben!«
»Misliš?«
»Slišiš no! Le poglej ta nos. Prav tako ozek in rahlo upognjen. Pa oči! Te še posebej!«
»Oči ima res podobne!« je dejala Inge. Njena sodba je precej veljala. Kako ne, saj je bila priznana slikarica. »Tale posebna oblika obrvi je naravnost očitna! Pa tudi lase ima plave kot Gretica.«
»Ne morem si pomagati, a zdi se mi, da ga zdaj imamo!«
»Koga pa?«
»Gretdčinega očeta vendar!«
Še isti večer se je pri Hellerjevih trikrat oglasil telefon. In vselej je moral Mirko tja.	'
»Halo! Tu Lore! Pomisli, cirkus Alberti pride! Brž pojdi ven. Tam na oglu vaše hiše je plakat!«
»Halo! Tu Senta! Mirko, pomisli, cirkus pride! In na plakatu je neki jahač čisto podoben Gretici! Inge sama je to potrdila in ona se razume!«
»Halo! Tu Inge! Kar brž ti moram povedati, da bo cirkus Alberti vsak čas prišel! Pa glej, da boš tudi Marti vsak čas povedal!«
Melanija je imela najdelj do doma, zato se je zadnja oglasila.
»Halo, Mirko, ali že veš?«
»Da, že vem,« je ta ves zbegan odvrnil.
»2e pol ure stojim tu pri telefonu in poslušam isto novico. Lore, Inge in Senta so me že klicale.«
»Čudovito, kajne?«
»čisto trd sem že, docela neobčutljiv,« je odgovoril.
»Jaz pa čisto iz sebe od veselja. Jutri se do kraja zmenimo! Na svidenje!«
»Kaj praviš, da si vsa iz sebe?« se je za hrbtom oglasila njena mati.
»Cirkus pride, mama, cirkus! Saj bom smela iti, kajne mama? Prosim, prosim!«
»Če bo teta Emilija imela čas, da gre s tabo, potem že. Jaz ne morem pustiti Jurčka samega!«
»Krasno, izvrstno!« je navdušeno zavpila Melanija.
»Daj no, bodi pametna!« je mama skušala Melanijino veselje krotiti.
Ta pa se je le parkrat zasukala na peti, poljubila bratca, odhitela v kuhinjo, objela tam služkinjo, pa spet letela v sobo nazaj, se tam vrtela in plesala, vmes pa ponavljala eno in isto pesem: »Cirkus pride! In jaz sem zelo pametna!«
»Videti pa tega ni!« je menila gospa Kersten.	(se nadaljuje)
K
Osmina za zedinjenje
Kot prejšnja leta se bo obhajala tudi letos povsod med kristjani od 18. do 25. januarja molitvena osmina za zedinjenje vseh kristjanov v eni Cerkvi. G. nadškof naroča naj se v vseh župnih cerkvah vrši ta osmina. Če je združena z mašo, naj se molijo pred darovanjem posebne prošnje in po maši pa posebna molitev v ta namen. Primerno je tudi, da se med inašo na kratko razloži posebni namen vsakega dneva.
Prošnje in namene dobite lahko v Aloj-zijevišču.
V STANDRE2V v župnijski dvorani v nedeljo 14. januarja ob 19JO
PESTER ZABAVNI VEČER
DVE ŠALOIGRI MODERNA GLASBA NASTOP PEVSKEGA ZBORA
Vljudno vabljeni!
Božičnice na goriških slovenskih šolah
Božični prazniki prevzamejo vedno znova brez razlike vse ljudi. Še posebej pa pritegne čar božične skrivnosti otroke, ki v teh dneh zaživijo v posebnem prazničnem vzdušju. Zato so tudi naiše šole poskrbele, da nudijo manjšim in že večjim otrokom ter dijakom nekaj pravega bazičnega razpoloženja.
Najmanjši so imeli svojo božičnico v goriških otroških vrtcih, kjer so bili malčki tudi lepo obdarovani. Osnovna šala v ulici Randaccio je pripravila božičnico v lepo okrašeni učilnici ob jaslicah in dre-veščku, kjer so otroci nastopili s petjem, deklamacijami ter uspelimi božičnimi prizorčki. Ob koncu prireditve, ki so ji prisostvovali tudi mnogi starši in prijatelji otrok, so učenci prejeli še božične zavoje.
Tudi slovenska enotna srednja šola je priredila svojo božičnico. Dijaki so nastopili s petjem in deklamacijami, še prej pa so poslušali božični nagovor. Dijaki sami so pod vodstvom svojih profesorjev za to priliko okusno okrasih telovadnico z božičnimi motivi.
Svojo božičnico so imele tudi slovenske višje srednje šale v ulici Croce.
Nadškof obišče zavod sv. Družine
V nedeljo, 14. januarja bo goriški nadškof msgr. Cocalin obiskal omenjeni zavod na ulici don Bosco 66 in tam ob 8" zjutraj opravil sv. mašo. Vabljeni vsi okoliški Slovenci in prijatelji zavoda, da se te sv. maše in srečanja s svojim nadpa-stirjem polnoštevilno udeležijo.
Goriška občina mora priznati slovenskemu jeziku mesto, ki mu gre
Občinska svetovalca SDZ v Gorici, dr. Bratina in dr. Bratuž sta vložila na župana Martina interpelacijo, v kateri izražata globoko nezadovoljstvo, ker ni gori-ška občinska uprava poskrbela za božična in novoletna voščila občanom tudi v slovenskem jeziku. Slovenska svetovalca nadalje obžalujeta, da občina še ni namestila na mednarodnem obmejnem prehodu pri Rdeči hiši pozdravnega napisa v slovenskem keziku »Dobrodošli!«, kot je občinski odbor že sklenil januarja 1967. Svetovalca SDZ se v svojem pismu med drugim sklicujeta na republikansko ustavo, ki priznava vsem državljanom enake pravice brez razlike na jezikovno pripadnost, ter na določbo deželnega statuta, ki predvideva enakost v pravicah in postopanju z vsemi državljani brez ozira na jezik. Goriška občinska uprava pa ne smatra slovenskih otočanov za vredne, da bi prejeli voščila v svojem jeziku!
Istotako se občinska uprava ne zmeni za jugoslovanske goste, ki v vedno večjem številu prihajajo v naše mesto in nam tudi prinašajo občutne gospodarske koristi. Slovenska svetovalca na koncu obso
jata tako diskriminacijsko politiko in vprašujeta župana, kaj misli v tem oziru ukreniti. Pridržujeta si tudi pravico, spremeniti interpelacijo v nujnostmi predlog, o katerem naj glasuje občinski svet.
Opomba ured.: Goriški nadškof msgr. Cocolin je izrazil božična voščila vernikom tudi v slovenščini in prav tako je goriška nadškofija natisnila poziv za dan miru v slovenščini.
Otroški vrtec v Števerjanu
V Števerjanu je pretekle dni zaključil delovanje občinski otroški vrtec, ki sta ga letos na splošno zadovoljstvo vodili dve šolski sestri iz Trsta, Silverija in Kristina. Ker je občinska uprava poskrbela za prevoz otrok iz vseh zaselkov, je obiskovalo vrtec nad 30 otrok. Za zaključek otroškega vrtca je bila božičnica, na kateri so otroci nastopili s petjem in raznimi božičnimi prizori. Ljubka nedolžnost in prisrčnost nastopajočih otrok je prevzela vse številno občinstvo, ki se je prireditve udeležilo. Občinska uprava je vse otroke tudi obdarila.
Če pregledamo enoletno delovanje vrtca v občinski režiji, moramo ugotoviti splošno zboljšanje na vseh poljih, tako da bodo morali tisti, ki so se protivili prihodu sester vsekakor pripoznati, da so vodniki občine ubrali edino pravo pot. Vse priznanje gre seveda tudi sestrama Silveriji in Kristini, ki sta res z veliko ljubeznijo vse šolsko leto skrbeli za naše malčke.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Oscar Wilde
KAKO VAŽNO JE BITI RESEN
(komedija v treh dejanjih)
Prevod: Mira Miheličeva — Scenograf: inž. arh. Niko Matul — Kostumograf: Anja Dolenčeva — Režiser: Jože Babič Premiera: V petek, 12, januarja ob 21h. Ponovitve: V soboto, 13. januarja ob 21. uri; v sredo, 17. jalnuarja ob 20. uri; v četrtek, 18. januarja ob 21. uri; v nedeljo, 21. januarja ob 17. uri; v ponedeljek, 22. januarja ob 21. uri; v nedeljo, 28. januarja ob 16. uri. Prodaja vstopnic za predstave v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA
V ponedeljek, 15. januarja ob 15. in ob 18. uri
v Katoliškem domu v Gorici
Marija Holkova P E P E L K A
»Beneški fantje« v Gorici in v Štandrežu
Zaradi nastopov na ljubljanskem radiu in zaradi številnih plošč, ki so jih že izdali, so »Beneški fantje« dobro poznani slovenski publiki v Sloveniji in tudi izven Slovenije v zamejstvu. Zato je bilo kar primerno, da jih spozna naše občinstvo tudi v živem nastopu na odru. Tržačani so imeli to priložnost v mesecu decembru, v Gorico so pa prišli preteklo nedeljo in imeli dva nastopa: prvega ov 16. uri v Katoliškem domu, drugega ob 19.30 v župnijski dvorani v Štandrežu.
Čeprav je bila propaganda za njih nastop nekoliko skromna, je prišlo k popoldanski predstavi v Katol. dom še dokaj lepo število občinstva, posebno mladih. V Štandrežu pa je bila dvorana nabito polna. Verjetno bi jih bilo v Gorici še več, ako bi ne prav vse popoldne šel hud dež. Sumili smo da v hribih sneži in da bodo imeli »Fantje« težko pot iz Ljuhljane v Gorico, To je bilo res, saj so prav zaradi izredno težko prevoznih poti nekoliko zamudili, kar ni običaj pri »Beneških fantih«. Njihov nastop je publika pozdravila z močnimi aplavzi, ki so se potem ponavljali od pesmi do pesmi. Če ljudje to skupino radi poslušajo po radiu in na ploščah, jo je še prijetneje poslušati, ko nastopa na odru. To se je videlo prav v nedeljo v Kat. domu in v Štandrežu. Saj je bil povsod stik s poslušalci živ in neprisiljen. Dobro poldrugo uro je trajal nastop, pa je bilo ves čas zelo veselo. Kar težko se je mladina po končanem nastopu poslovila od prijaznih muzikantov, o katerih upamo, da jih bomo še kdaj slišali in videli na Goriškem.
* * *
»Beneški fantje« so skupina, ki jo sestavljajo trije igralci na istrumente in dva solista; pridružuje se jim še napovedovalec. Med godali je harmonika in dve kitari. Ansambel je nastal pred kakimi 15 leti, ko so na ljubljanskem radiu začeli z oddajami za Beneško Slovenijo. Od vsega začetka je pri njem Edi Bukovac, domačin iz Šenit Lenarta v Benečiji. V sedanji zasedbi nastopa skupina kakih sedem let. Njem program je precej obširen. V Gorici in Štandrežu so pa izvajali predvsem pesmi in muziko iz Beneške Slovenije in slovenske narodne motive v priredbi Igorja Habeta.
Po občnem zboru SKAD-a
Med božičnimi počitnicami se najlaže zbirajo akademiki, ki so raztreseni pa različnih univerzah. Zato je ta čas tudi najbolj primeren za občni zbor Slovenskega katoliškega akademskega društva. Vršil se je 27. decembra in udeležili so se ga njegovi člani akademiki in starešine. Vendar bi bila zaželena večja udeležba zlasti novih akademikov, ki so letos prestopili prag vseučilišča.
Na občnem zboru so bila na sporedu poročila posameznih odbornikov o delovanju društva, nakar se je razvila debata o nadaljnjih načrtih. Sledile so volitve novega odbora. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Emidij Susič, v odboru pa so še Marilka Koršič, Helena Knez, Emil Valentinčič in Branko Blažič. V nadzornem odboru sta dr. Karel Brešan in Vladimir Šturm, razsodišče pa sestavljajo dr. Ninko Černič, dr. Silvan Kerše-van in dr. Andrej Bratuž.
Bilanca lanskega delovanja SKAD-a je bila kar bogata. Obsegala je več kulturnih večerov, predavanj, sestankov ter sodelovanje pri raznih študijskih prireditvah zamejskih Slovencev. Za letošnjo sezono ima društvo v načrtu že razna predavanja, kakor ciklus o sodobni slovenski zgodovini. Poleg tega se skupno s koroškimi in tržaškimi akademskimi organizacijami pripravlja mladinski zamejski tabor.
RADIO
TRST A
Spored od 14. do 20. januarja 1S68
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih). 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenia: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: »Poslednji Mohikanec«. Drugi del: »Napad ob zori«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. 14.30 Sedem dni v svetu. 15.30 »To pojde na vaš račun«. Radijska igra. 17.30 Prijatelji zborovskega petja. 20.30 Iz slovenske folklore: »Pratika za drugo polovico januarja«.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole (za srednje šole). 17.40 Radio za šole (za srednje šole. 20.50 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. 22.30 Slovenski solisti.
Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: »Pratika za drugo polovico januarja«. 17.20 Slovenščina za Slovence. 17.40 Radijska univerza: Veliki pomorščaki: »Začetki plovbe. 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. 20.35 L. v. Beethoven: »Fidelio«, lirska drama v dveh dejanjih.
Sreda: 11.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol). 12.10 Brali smo za vas. 17.20 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. 17.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol). 18.30 Poglavja iz glasbene zgodovine: »Razvoj renesanse v Sloveniji«. 19.10 Zdravniška posvetovalnica. 19.20 Razkuštrane pesmi. 20.35 Simfonični koncert.
Četrtek: 11.35 šopek slovenskih pesmi. 12.00 Tri in ena -Sobotni variete. Besedilo Danila Lovrečiča. 17.20 Pregled zgodovine
(pravljična igra v štirih dejanjih)
Zgradili bodo nov »Marijin dom“
Sedanji Marijin dom v ulici Risorta 3 bo v kratkem praznoval 56-letnico obstoja. Na tem kraju so leta 1912 zgradili dvorano, hišo pa tako uredili, da je služila namenom Družbe. V njej je sedaj zavod sv. Marte, ki ga vodijo šolske sestre. Tudi majhna kapelica obstaja, družba pa ima svoje pobožnosti kar v dvorani.
Marijin dom je ves čas svojega obstoja lepo vršil svojo nalogo. Vzgajal je dekleta in matere, da so ostale zveste Bogu in narodu. Veliko jih je Marijina družba obvarovala, da jih življenje v mestu ni skvarilo. Zavod sv. Marte je služil tudi tistim, ki so bile brezposelne in bolehne, dokler niso mogle znova na delo.
Sedanje razmere zahtevajo od Doma dejavnost, ki bo primerna sedanjim potrebam in zahtevam. Vedno bolj se kaže potreba po prostorih, kjer bi dekleta in žene prejemale nasvete, se vzgajale, se pripravljale na ustanovitev družine in druge življenjske naloge, imele kuhinjske, gospodinjske in šivalne tečaje ter menzo za vse tiste, ki nimajo časa ali sredstev za lastno gospodinjstvo.
Vse to pa je v sedanjem poslopju nemogoče. Manjka primerna kapela, prostori za sestanke, higienske naprave so zastarele, ogrevanje neučinkovito, kanalizacija neurejena. Tako je dozorel sedanji načrt, ki sta ga izdelala inž. Sosič in Carli. Javna oblast je novi načrt že potrdila. Z deli naj bi se začelo prihodnjo spomlad.
V prvem nadstropju bodo živele šolske sestre. Dvorana sama bo obsegala dve nadstropji. V drugem bo tudi prostorna kapela, poleg nje pa bodo prostori za sestanke, pevske vaje in za čitalnico. V tretjem nadstropju bo deset sob, ki se bodo oddale proti določenemu odplačilu ženskim osebam v dosmrtno bivanje. V četrtem nadstropju bodo še štiri sobe in terasa.
Težo bremena bo pri gradnji novega Doma seveda nosila Marijina družba, ki že nekaj let zbira sredstva v ta namen. Ker pa je Dom namenjen tudi bodočim rodovom, je prav, da bi Marijini družbi priskočilo na pomoč čim več naših rojakov ter jo podprlo v plemenitem prizadevanju, da se zgradi primeren dom za tržaško žensko mladino.
SLOVENSKO KAT. AKAD. DRUŠTVO V GORICI
priredi v nedeljo 14. januarja ob 20. uri v Katoliškem domu v Gorici
KULTURNI VEČER na katerem bo nastopila
Branka Verdonikova
članica reškega gledališča z recitalom
GOSPA JUDIT
Ivana Cankarja
Njen sobesednik bo Aleksij Pregare, član gledališča v Novi Gorici. Vsi, posebno dijaki in izobraženci, prisrčno vabljeni!
SLOV. KAT. PROSVETNO DRUŠTVO 12 GORICE
priredi v četrtek, IS. januarja ob 20.30 v dvorani Katoliškega doma v Gorici
KULTURNI VEČER
s skioptičnimi slikami. Predaval bo Tone Sezonov o temi »OD M. BLANCA DO MATTERHORNA« Vsi lepo povabljeni!
341
341
Ob zaključku tečaja o plačah in socialnem zavarovanju ^et(
Takoj ob ustanovitvi našega krožka sffl1 poverili komisiji za strokovno izpopolni vanje organizacijo predavanj in tečaje'' ki naj bi nudili našim članom tisto, ka jim zgolj šolsko znanje ni moglo dat Tako je odbor sklenil, da uresniči želj nekaterih članov ter organizira tečaj plačah in socialnem zavarovanju. Pred« vateljsko vlogo je sprejel dr. Drago Gal tar, znani tržaški komercialist in bivi profesor na trgovski akademiji.
Tečaj se je začel 9. novembra v pr< štorih Kulturnega doma ter se zakljufi 21. decembra. Vpisanih je bilo 29 osel pretežno bivših dijakov trgovskega zavod
Določanje plač in socialnih prispevki »nisi.
Širite »Katoliški glas'
Sl
Bo je k žrtve niko
gale
delo
Ra
času
OBVESTILA
la i 'nisi dri j; Prišl *afe;
se v
Sede
Slon
*ašči
Usta
‘tjai
je dokaj zapleten posel in ni veliko tistit ki so v tem izvedeni. Zato je bil teča toliko bolj dobrodošel.
Dr. Gaintatr je smotrno obdelal vse pr° bleme, ki nastanejo pri izračunavanju pI4 in socialnih prispevkov. Vse te pa je ^ izpopolnil z jasnimi praktičnimi primeri vajami.
Tečaj ni bil nikakor lahek, posebno v za tiste, ki so se s to snovjo prvič sp° | prijeli.	Bl.
Smemo trditi, da je tečaj dobro usp in vodstvo KA.S.T.E. si bo prizadeval® n^ai da bo še organiziralo tečaje o temah, % najbolj zanimajo naše člane in uradnih
sploh-	cepi
dela °dct Prep nila ženj
SKPD »Fr. B. Sedej« - Števerjan
na kulturni večer 12. januarja 1968 Ba Križišču. Posvečen bo nadškofu Fr. Sedeju. Predaval bo prof. Rado Bednarik Vsi iskreno vabljeni!
DAROVI:
italijanskega slovstva. »Značilne poteze 17. stoletja. 18.30 Sodobni slovenski skladatelji. 19.10 Pisani balončki. 20.35 »Siesta krokodilov«. Radijska drama. 22.30 Skladbe davnih dob.
Petek: 11.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol). 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 17.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol). 18.00 Zbor »Prosek-Kontovel«. 18.30 Koncerti v sodelovanju z deželnimi glasbenimi ustanovami. 19.10 Novele 20. stoletja: Italo Calvino: »Noč števil«. 20.35 Gospodarstvo in delo. 20.50 Koncert operne glasbe. 22.30 Komorne skladbe deželnih skladateljev.
Sobota: 11.35 šopek slovenskih pesmi. 12.00 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. 15.00 Glasbena oddaja za mladino. 16.00 Oddaja za avtomobiliste. 16.10 Pomen Antona Medveda v razvoju slovenskega dramskega pesništva. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.40 Lepo pisanje -vzori in zgledi mladega rodu. 18.00 Zbor »Jacobus Gallus« iz Trsta pod vodstvom Ubalda Vrabca. 19.10 Družinski obzornik. 20.50 Tri in ena - sobotni variete. 22.40 Za prijeten konec tedna.
Za Zavod sv. Družine: družine Doktorič Podbersig in Drozgič namesto cvetja n5 grob inž. Josipa Rustja 7.000 lir
Za Katoliški dom: N. N. 10.000; Marini Milka 2.000; družina Vrtovec 10.000; drui' benica, namesto cvetja na grob Katarin1 Prašnik 5.000 lir.
J.
*asi
brez
neg;
#ani
kaže
*rga
Slov
blizi
Mm
»ašt
«iol
"ejš
kral
•nol
fan,
*<na
rodi
Vq
Za Alojzijevišče: V spomin na inž.
Rustja prof. St. Soban 10.000 (in ne 1.000) družina Vrtovec 10.000 lir.
Za Marijanišče: Družina Zahar iz što v spomin duh. Vidmarja 5.000; v sp^l min pok. Borivoja poklanja Marko Kranjc s<! i 5.000; N. N. iz Trsta v spomin duh. V^' marja 10.000; v spomin istega M. M.
Trsta 2.000; mesečni prispevek M. M.
Trsta 3.000; N. N. iz Sv. Križa v sporni15 duhovnika Vidmarja 2.000; za revne dijak6 N. N. z Opčin 5.000 lir.
Vsem dobrotnikom iskren Bog povrni-
OGLASI
Za vsak mm višine v širim enega stolpe3 trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več M* davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnih Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
M :
■on
Ves
resi
Kje,
8rel
obr
t>ro
vaš.
Globoko ganjena nad dokazi sočutja ob izgubi ljubljenega moža
ing. JOSIPA RUSTJA
se iskreno zahvaljujem vsem. Zlasti som dolžna toplo zahvalo pevmskemu župniku g. Rutarju, g. Komjancu in g. župniku s Placute, duhovnikom, ki so se udeležil’ pogreba, govornikom od odprtem grobu prof. Bednariku, g. Dragu Legiši, g. Francetu Gorkiču, pevskemu zboru, čč. šolskim sestram, dr. Milaniju in osebju splošne bolnišnice, darovalcem cvetja in vsem številnim osebam, ki so mi izrekle sožalje in spremile mojega moža na njegovi zadnji poti.
Sv. maša zadušnica bo 26. januarja ob 19. uri pri Sv. Ivanu.
žena Marica
Gorica, 9. januarja 1968
!ko v r tov Mi, "sti Sirj *ak (lite
kot
<lov
^an
Sov
Uei
»U|
Ce,
Cei
"Ul
kai
1
fa*
**Ja