kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 NEMŠKI OKUPATORJI V BLEJSKIH HOTELIH IN VILAH BOŽO BENEDIK Bled je postal ob nemški zasedbi središče vse oku- pacijske oblasti na Gorenjskem. Tu so se zbrale vse mogoče službe, ki so služile utrjevanju te oblasti, po- nemčenju in uresničevanju njihovega vnaprej izdela- nega programa. Z začetkom oboroženega odpora, ki je dobil pozneje vse večje razsežnosti, pa se je seveda tudi obseg in dejavnost teh služb večala in dopolnje- vala, predvsem še v metodah dela. Številni prazni ho- teli in počitniške vile pa tudi večje hiše domačinov ter ugodna prometna lega Bleda, so jim bili še posebej dobrodošli. Saj so zato, prav verjetno, tudi izbrali Bled kot svoje središče na Gorenjskem. Kaj vse je bilo od prvih dni zasedbe na Bledu, je bi- lo doslej že večkrat opisano, le da je, posebno mlaj- šim, to malo znano. Zato le v nekaj besedah ponovi- mo, nekaj več besedi namenimo manj znanim zade- vam. Posebno si oglejmo, čemu vse so služili blejski hoteli, polpensioni, vile, kam so se naselili vsi, ki so z okupacijo prišU na Bled. Ko govorimo o okupaciji Bleda in vse Gorenjske, radi pozabljamo, da so nas prvi »presenetili« Italija- ni. Njihov štab se je nasehl v hotelu Toplice, hotelu Jelovica — medtem ko so se morali vojaki s svojo' konjsko opremo zadovoljiti s kabinami v Grajskem kopališču in po starih, že dotrajanih barakah A. Ri- klija. Te so takrat še stale pod kostanji poleg Graj- skega kopališča — danes jih ni več. Kakšno nasprotje nasproti nemški okupacijski vojski in policiji! Kako pa je bilo po nemški zasedbi? Vsekakor pre- cej drugače. V takratni stari Park hotel se je vseli- lo Poveljstvo varnostne policije in varnostne službe. To poveljstvo je imelo več oddelkov, pač za vse de- javnosti, ki jih je bilo treba voditi in nadzorovati. Ta- ko Kriminalna policija ali KRIPO, Varnostna policija ali SD, za nas najbolj pomemben pa je bil četrti odde- lek — Gestapo. Temu poveljstvu je načeloval od prvih dni zasedbe Fritz Volkenborn, ki je isto mesto zasedal tudi v Celovcu. Spomladi leta 1942 ga je za- menjal za krajši čas Josef Vogt, ki se je pozneje zelo »proslavil« v Mariboru, kamor je bil prestavljen. Nasledil ga je Alois Persterer — doma iz Salzburga, bil pa je na Bledu najdlje, predvsem zaradi svojh do- brih zvez s Kaltenbrunerjem. Proti koncu februarja 1945 ga je zamenjal Karl-Heinz Rux iz Bamberga ter ostal tu do zloma. Gestapo je vodil od prvih dni za- sedbe dr. Hans Bauer, zamenjaval ga je začasno Hans kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 1988 97 Kirchbaumer, katerega žena je bila Slovenka iz Zasi- pa, od prve polovice leta 1942 pa je zasedel to mesto Helmut Rosumek. Zaradi svoje odločujoče vloge v borbi z NOV je postal ključna osebnost nemške za- sedbe na Gorenjskem. Njemu so zato posvečali že te- daj največ pozornosti. V starem delu hotela Park je bil tudi Urad za pre- seljevanje, ki je sicer imel svojo nadrejeno oblast v Lodžu na Poljskem. Na Bledu je vodil ta urad, ki je izvedel popis prebivalstva na Gorenjskem, ter pro- gram preseljevanja v Srbijo in Nemčijo dr. Helmut Glaser, njegov namestnik pa je bil Schluifer. Ta je po kapitulaciji Italije prevzel odgovornejše mesto v Ljubljani, urad sam pa je po letu 1942 prenehal pos- lovati. Njegovo področje je prevzel vodja poveljstva ali komandeur, kot so ga tu imenovali. Vzdrževali so tudi svoje taborišče v Št. Vidu, pozneje v Goričanah. Se en urad je bil v tem, nekoč tako priznanem hotelu. Urad za utrjevanje nemštva — Dienststelle für die Fe- stigung des deutschen Volkstums. Ta urad je prevze- mal vse premično in nepremično premoženje vseh preseljenih oseb, talcev in vseh tujcev. Sem so šteli vse lastnike počitniških vil iz Ljubljane in območja ostale Jugoslavije ter Židov. Vodil ga je major Ma- yer-Kaibitsch, znan sovražnik Slovencev še iz časa plebiscita, udejstvoval pa se je že proti nam v povoj- nem času, za las pa je ušel našim enotam ob njihovem prihodu na Koroško. Poveljstvo varnostne službe in varnostne policije je bilo neposredno podrejeno Višjemu vodji SS in poli- cije za alpske dežele (Alpenland), kamor so prištevali Koroško, Štajersko, Salzburg, Tirolsko, Vorarlberg, posredno pa Berlinu. Ob okupaciji je to mesto zase- del Alfred Rodenbucher, nato pa od 15. maja do konca leta 1941 dr. Gustav Adolf Schell. S prvimi dnevi leta 1942 pa je to mesto prevzel Erwin Rösener. Njegov sedež je bil na Gorenjskem do kapitulacije Italije v hotelu Toplice, na razpolago pa si je vzel tudi Bonačevo vilo, danes Počitniški dom »Nova Gorica« na Bledu, nato pa se je preselil v Ljubljano. Rösener je znan pri nas po povračilnih ukrepih na- sproti slovenskemu življu, po vojaških akcijah proti enotam NOV in od leta 1944 dalje po ustanavljanju domobranskih enot in sodelovanju s slovenskim do- mobranskim vodstvom. Končal je pred ljudskim so- diščem v Ljubljani. Novi del hotela Park je služil službenim osebam, ki so prihajale na Bled, tu pa je obratovala hotelska kuhinja. V hotel Toplice se je že v prvih dneh aprila 1941 vselila Civilna uprava za zasedeno ozemlje Spodnje Koroške — Südkärnten — pozneje so to imenovali Oberkrain. Šef civilne uprave je bil takrat- ni Gauleiter za Koroško Franz Kutschera (padel leta 1942 v Varšavi v atentatu), njegov pomočnik pa dr. Franz Marchard, mlad zagrizen pravnik, ki je stranke sprejemal le v črni SS uniformi. V hotelu so si uredili pisarne, ki jih ni bilo malo, saj so imeli vse referate, ki jih upravna služba zahteva. Uradniki in uradnice so bili po večini iz Celovca oziroma iz Koroške ali pa so jih rekrutirali iz »Volksdeutscherjev« iz Ljubljane, manj pa iz Štajerske, predvsem iz Maribora. Številni med njimi so znali tudi slovensko, le da ni bilo dovo- ljeno uporabljati naš jezik, vsaj v prvih letih ne pa tu- di ne v občevanju z domačim prebivalstvom. Le en zanimiv primer: Ko so v prvem letu po zasedbi še obratovali javni lokali na Bledu, je referent za preskrbo, ki je izdajal nakaznice, Franz Schmiedtmayer, izredno rad pope- val koroške nemške pesmi s svojo druščino. In v letu 1944 — prav s takim lepim glasom je pel še slovenske pesmi. Prav zato pa je bil prestavljen na vzhodno fronto in tam padel. Ko se peljete po Ljubeljski cesti na koroški strani proti Podljubelju, je še danes vidna njegova hiša, v dokaj razpadajočem stanju in to na desni strani strmega cestišča. Pa to le mimogrede! Šefa Civilne uprave Kutschera je decembra meseca zamenjal gauleiter Dr. Friedrich Rainer, Gauleiter Koroške in to ostal vse do zloma nacizma. Njegov se- dež je bil v Celovcu in je le redko prihajal na Bled — navadno je širše sestanke skliceval v Kranju. Po pre- selitvi civilne uprave z Bleda je bil hotel Toplice poz- neje na voljo nemškim turistom, saj so se Nemci radi hoteli iti turizem, dalje tistim, ki so prihajali iz bom- bardiranih področij, pa za tiste, ki so službeno priha- jali na Bled — in teh ni bilo malo. Tako pa je bilo vse do jeseni 1944. Tedaj so ga preuredili kljub nasproto- vanju župana Paara v lazaret za vojake in oficirje SS. Lazaret pa je ostal vse do konca vojne in prav zato je bila v prvih povojnih tednih tudi vojaška bolnišnica za naše vojake, ker je bila zelo dobro opremljena. V hotelu Toplice so dalje imeli svoje prostore tudi general-major Karl Brenner, poveljnik žandarmerije in redarstvene policije, in Rudolf Handl, poveljnik orožništva za Gorenjsko. V depandansi hotela Toplice, takoimenovanem »Fraku« aH gospodars- kem poslopju, so ga po vojni zaradi regulacije ceste porušili, pa je bila zobozdravstvena postaja. Bila je zelo sodobno urejena, vodil pa jo je dr. Hans Müller, poročnik WH iz Berlina, ki je preživljal vojni čas z vso družino na Bledu in se prav z zadnjim vlakom od- peljal domov. Stanoval je v počitniški vili, danes Mla- dinska c. 17. Le enkrat po vojni se je vrnil na Go- renjsko. V hotelu Jelovica — preje hotel J e k 1 e r — ni bi- lo službenih prostorov, temveč so ga uporabljali za stanovanja višjih gestapovskih funkcionarjev in nji- hovih uradnic. Del sob je bil na razpolago tudi za pri- ložnostne goste, pozneje pa se je večina višjih gesta- povskih funkcionarjev morala preseliti v hotele tako v Park in Jelovico. Pripomniti je treba, da se v raznih opisih večkrat zamenjuje hotel Jelovica s hotelom Park. Kje pa so se vgnezdile policijske in vojaške enote, ki so jim poveljevali zgoraj omenjeni poveljniki? Policijske čete gorskih lovcev so zasedle hotela Petran in Central na Mlinem ter hotela Tri- glav in Evropa na Rečici. Vendar od teh si je da- nes mogoče ogledati le hotel Triglav last občine iz 98 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 Hotela Petran in Central ter počit- niške vile na Mlinem (Bled) Apatina, kateri služi kot počitniški dom, medtem ko so vsi drugi trije hoteli že zgodovina. Ogledat si jih je mogoče le na starih slikah. Število pripadnikov teh enot se je spreminjalo glede na aktivnost partizanskih enot na Gorenjskem. Tudi so morali te enote primer- no izvežbati in prilagoditi partizanskemu načinu bo- jevanja, česar sicer niso bili vajeni. Tudi so zamenjali enote glede na znanje smučanja, pripeljali so leta 1942 enote, sposobne smučanja, opremljene pa so bi- le z belimi haljami pač zaradi varovalne barve v zim- skem času. Več ali manj so ti hoteli ostali zasedeni z vojaškimi in policijskimi enotami vse do konca vojne. Zanimiva je bila vojaška enota v sedanjih ga- ražah Vile Bled. Tam so imeli enote psov volčja- kov — »Polizei Diensthunde Abteilung Südost« — Ti so jim sluzih pri raznih akcijah, preiskavah, patruljah in zasedah. Enota je bila dobro opremljena, saj so imeli celo veterinarske ambulante z veterinarjem spe- cialistom. V zimskem času pa so jih včasih po štiri, šest vpregli v posebne manjše sani in se tako vozili v snegu po Bledu. Na Bledu so vzdržali do konca vojne. V hotelu Astoria — stal je tam, kjer je danes vojaški počitniški dom »Sloboda« — se je nastanil del regimenta, imenovanega Lehr-Regiment Bran- denburg, Štab tega regimenta je bil v Golf hotelu — današnjem Jadranu — bataljon v vili Justinraj, tri kompanije pa na golf igrišču, v hotelu Zaka in v hote- lu Union. Najbolj znan je bil poročnik Nietschke. Ta regiment je sodeloval v številnih ofenzivah in bojih po vsej Jugoslaviji, pri nas pa se je »proslavil« pri požigu Radovne. Na Bledu pa so ga zadržali vse do konca. V hotelu Troha, tam kjer ima danes svoje pro- store blejska knjižnica, sredi vasi Grad, so nastaniU vojaške enote Vlasovcev, pripadnikov odpadnika ge- nerala Vlasova. Uporabljah so jih v protipartizanskih akcijah, patruljah in zasedah po Bledu in na vhodih na Bled. Obup jih je gnal v vse večjo krvoločnost tudi nasproti civilnemu prebivalstvu, čimbolj so občutiH konec vojne. V hotelu Splendid, današnjem ho- telu »Blegoš«, so dobih svoje prostore starejši vojaški rezervisti, ki so oblikovali »Komando mesta Bled ali Feldkommandantur Veldes«. Tu pa je imela sedež tu- di vojaška policija s svojimi pripadniki. Imenovali so jo »Feld-Polizei«. Tudi blejsko šolo so uporabih dvakrat za po- trebe vojske in policije. Tako je bila nastanjena v os- novni šoU, današnji Gostinski šoli, od 18. decembra 1941 do 5. marca 1942 enota policijskega rezervnega bataljona št. 93. Iz te enote je 27. decembra 1941 pad- lo 13 policistov. Zato je v prvih dneh januarja obiskal policiste v šoli generalni poročnik Schreyer, da bi jim povzdignil moralo. Kaže, da je v tej enoti moralo vla- dati precejšnje nerazpoloženje, da je bila potrebna ta- kšna »tolažba«. Nato pa so vojaške enote zasedle šo- lo sredi avgusta 1943 pa do prvih dni septembra. Sicer pa blejske osnovne šole niso uporabljali za nastanitev vojakov ali poHcistov. Za boj proti partizanskim enotam so uporabljali »metalce plamena«, ali »Flammenwerferje*. Te so imeli v shrambi pri župnišču, saj so za to tako poveča- li dvorišče, vojaki, ki so bili vešči z njimi delati, pa so bili v hotelu Astorija. Na letališču v Lescah so imeli od časa do časa še iz- vidniška letala »Storch« ali »štorklje«, tudi »Lojz- ko«, kot so ga imenovali domačini. Vse te okupacijs- ke sile pa so morale imeti za čimhitrejše in učinkovite- jše posredovanje v vseh akcijah, hajkah ali »Einsat- zih« močan vozni park. Vojaške in poHcijske enote so prevažaU s tovornjaki, pokritimi s plahtami, parkiraU pa so običajno v sklopu hotelov, kjer so te enote sta- novale. Svoje centralne garaže in delavnice pa so ime- li pri garažah bivšega Alp-Avta, kjer je danes mehani- čna delavnica »Alpetura« na Ribenski cesti. Te so bi- le sicer po vojni povečane za en trakt. Garaže za »Ge- stapo« pa so bile v montažnih barakah, ki so bile po- stavljene na sedanjem parkirišču pri hotelu Trst. Vodja teh garaž, za katere so imeli blejski aktivisti v programu, da podtaknejo bombe in jih zažgo, pa so potem, glede na morebitne žrtve, odstopili, je bil Liegi. kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 1988 99 Konec leta 1944 so se pojavili na Bledu tudi domo- branci. Svoje bivališče so imeli v stari bolnišni- ci, Zagorice 75, na Jaršah, danes stanovanjska zgradba na Ribenski cesti št. 24. Na Bledu samem jih ni bilo kaj prida občutiti. Njihovi gospodarji so jih usmerjah bolj proti okohškim partizanskim vasem Ribno, Selo, Koritno in Bodešče. Vsekakor je bila tesna povezava Bleda s temi vasmi, že zaradi ob veš- ^ čevalne dejavnosti na tekočem, zahtevala je več pre- vidnosti pa tudi nekaj žrtev med domačini. To nam i dokazuje spominsko obeležje proti Ribnemu. Domo- ] branska enota je štela okoh 30 mož, ugotoviti pa mo- ramo, da med njimi ni bilo nobenega domačina. i Še na dvoje vojaških poligonov ne smemo pozabiti, i Na kratko smo že omenili, da so bile policijske enote ' tudi na sedanjem golf-igrišču v klubski hiši, ki je že ^ takrat bila povsem enaka današnji. Igrišče pa so upo- rabljali za vežbališče; velik del so ga prekopali s ' strelskimi jarki. Tudi blejskega gradu so se po- lastili. Imeh so zgoraj svoje protiavionske opazoval- nice, le da protiavionskih topov ni bilo, vsaj nikoH ni- ; so z njimi streljali, pa čeprav so zadnji dve leti vojne ¦ jate letal preletavala Bled. Tudi na municijska skladi- i šča je bilo treba mishti. Za te so namenih takratni ' Sokolski dom, današnji Dom TVD Partizana, in l pa bivši ZdraviUški dom. Tamkajšnje dvorane so prav dobro služile za te njihove potrebe. Seveda ne smemo pozabiti orožniške postaje. Ta je ' bila v hiši dr. Ivana Kavčiča, danes Partizan- ska c. 1, tam, kjer je bila žandarmerijska postaja že v stari Jugoslaviji. Žandarmerijsko postajo je vodil ' Eduard Steiner, doma s Koroškega, ki se je po presta- ' ni kazni v Vršcu vrnil domov. Dalje je bil njegov po- " močnik Ludwig Lenninger; ta je končal na Poljskem, ' najbolj pa se je »odlikoval« med njimi Karel Kratky. i Njihova naloga je bila predvsem nadzorovati domače i prebivalstvo, predvsem njihovo gibanje in povezavo ' z enotami NOV ter ta poročila oddajati naprej svojim i predpostavljenim. Zmernejši med temi je bil Eduard , Steiner, ki je le iskal stike z domačini, jih tudi opozar- jal na nevarnost. Pozneje se je prelevil tudi preje tako '¦ zagrizeni Lenninger, le Kratky je ostal isti vse do kon- i ca vojne. Podoben pa mu je bil tudi Karel Jobst. Na | pobudo domačih prebivalcev in njih sodelavcev sta \ Steiner in Lenninger ostala na Bledu; nista zbežala. Odpeljali so ju v ujetniško taborišče, nato pa jima je bilo sojeno v Ljubljani. i Območje te žandarmerijske postaje se je večkrat i spremenilo v teku zasedbe. Kot pomožne vojaške 1 enote naj bi služile okupatorju obrambne enote ali j »Wehrmannschaft«; sem so želeli vključiti mladino | pred odhodom v vojsko, starejše, ki jih niso klicali v j vojsko, pa so hoteli vključiti v samoobrambne enote J ali »Selbstschutz«. V Wehrmannschaft so prvič po-: kUcali blejsko mladino spomladi 1942, zborno mesto \ pa je bilo v Zaki. Podelili so jim uniforme, podobne nemški strankini uniformi. Njihov prvi nastop je bil ! na pogrebu za jeseniškim županom Karlom Lukma- i nom aprila 1942 na Jesenicah. Že poleti istega leta pa so jim uniforme odvzeh, da jih ne bi dobih v roke partizani, za mladince pa so že začeli razmišljati, ka- ko bi jih vpoklical v nemško vojsko oziroma SS. Tudi pripadnikom »Selbstschutza« so podelih črne uniforme, povsem podobne uniformam SS. Vpokli- cali pa so jih na Bledu le enkrat. To je bilo na Silve- strovo 1942—43, da so skupaj z nemškimi orožniki patruljirali po obronkih Bleda, da jih ne bi slučajno presenetih partizani. Tako sta obe ti formaciji bili kaj kratkega veka, saj so Nemci kmalu ugotovili, da so Slovenci v teh formacijah povsem nezanesljivi, da se nanje ne morejo zanašati, nasprotno, da se s tem le še povečuje število udeležencev v NOV. Svoje pa je opravilo tudi vse večje širjenje OF po vaseh in mestih, seveda tudi na Bledu pa tudi v vse večje partizanske akcije. Te pa so dale misliti tudi Nemcem, da pač gre i za organizirano partizansko vojsko, ki ima trdno in i zavedno zaledje. I V vili Zora sredi parka, kjer je danes Krajevni urad in sedež Krajevne skupnosti Bled, je imela svoj sedež blejska okupacijska občina. Tu je bil pred voj- no sedež Zdraviliške komisije in čitalnica za blejske goste. Za župana so imenovali Franca Paara z Jese- nic, ta pa je županoval na Bledu vsa štiri leta, od 18. 4. 1941 pa do 8. 5. 1945. Občina je opravljala posle, ki so običajni za ta upravni organ, le da so se morah posebej zanimati in voditi evidenco o gibanju prebi- valstva, tudi o njihovem političnem razpoloženju in podobno. Za prvega tajnika so postalivi ing. Tilijusa Budau, Volksdeutscherja iz Ptuja, ki se je z družino priselil na Bled. Vendar ga je že leta 1941 nadomestil pravnik Milan Regvat iz Št. Jurja na Štajerskem, ostal pa je na tem mestu vse do konca leta 1944. Zani- mivo je, da je bil Regvat Slovenec, da ga niso vodili niti med nemškimi družinami na Bledu niti med Volksdeutscherje. Tudi mu ni bilo moč nič očitati, saj je bil po vojni sodnik, nazadnje v Murski Soboti, kjer je leta 1983 umrl. Še ena zanimivost z blejske občine. Na občini je bi- la večina zaposlenih domačinov — Slovencev. Ti so pomagah domačemu prebivalstvu, kolikor je bilo v njihovi moči, nastalo pa je na občini tudi pravo ma- njše obveščevalno središče. Zato je zaposhtev na oku- patorski občini Slovencev le opravičljiva. Na drugi strani pa tolikšna zaposlitev Slovencev kaže na poseb- no razpoloženje župana Paara do domačega prebi- valstva, da je v določeni meri zaupal temu uradništ- vu. To pa so mu predpostavljali tudi zamerili in mu ne ravno šteli v dobro. Koroška deželna zveza je imela svoj sedež v vili Ana, last A. Rističa na Ribenski c. 4. Vodstvo je bilo nekaj časa v v vili Beli dvor, skupaj s pisarno NSDAP, ki jo je vodil Dr. Ziegler. Okupator pa si je želel pridobiti tudi mladino, saj si je zamishl, da mar- sikateremu, še šoloobveznemu mladincu lahko ugaja uniforma, mah nožiček za pasom in kljukasti križ na rjavi srajci. Res se jih je v prvem letu nekaj deset zbralo na vajah na tenis-igrišču pod hotelom Jelovi- ca. In kot vse podobne organizacije je tudi ta usahni-^ 100 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 la. Povečini zaradi protinemškega prepričanja, neka- teri pa tudi zaradi strahu. Poskusili so se tudi s športom. Ta je bil na Bledu v predvojnem času dobro razvit, zato naj bi privabili mladino tudi s tem. Za vodjo športa, za »Sportwar- ta« so imenovali Metoda Tomca, sina lastnice hotela Jekler, današnjega hotela Jelovica, za Gorje Lovra Žemvo, za Bohinjsko Belo pa Staneta Stareta. Za ob- jekte je skrbel Rihard Meinel. Za športno dejavnost Gorenjske pa so postavili ing. Alberta Bildsteina iz ^ Vrbe — Velden na Koroškem — znanega avstrijskega j športnega delavca še v povojnem času. Vendar razen i do nekaj nogometnih srečanj v prvem letu 1941 ni { prišlo, tako da tudi s tem niso imeli uspeha, saj je bil nacionalni ponos prednost v vsem, tega pa ni bilo mogoče zamenjati, tudi ne s športnim izživljanjem. Pripomnimo naj, da je to športno izživljanje na Ble- j du zamrlo precej preje kot na Jesenicah ali v Kranju. Okupator pa si je znal zadržati v svojih rokah raz-1 ne ustanove, ki so bile zanj še posebno pomembne, i Tako pošta — vodil jo je nacist Otto Manchart — ki je bila v istih prostorih, kot je še danes, železnice na postaji Bled-Jezero, osnovne šole; ta je bila v prosto- rih današnje gostinske šole, in pa vrtec v prostorih da- našnjega župniSča. Ni potrebno omenjati, da so vse te ustanove držali v rokah Nemci; vsi privrženi člani na- cistične stranke, ki so zatrdno izpolnjevali načela, ka- tere so jim zapisali njihovi nadrejeni na Koroškem. V zgornjih prostorih občine, v stolpu ali »turnčku« so temu rekli, je bil gradbeni urad. Ta je pripravljal načrte za morebitne gradnje na Gorenjskem. Tega je vodil najpreje Mitja Valenčič iz Kranja — pozneje imenovani Sonc — za njim pa arh. Danilo Fürst. Po letu 1942 pa so preselili ta urad v Kranj. »Državni gradbeni urad — Reichsbauamt«, podrejen pa je bil takratni civilni upravi na Bledu. Tu so izdajali grad- bena dovoljenja, projektirali pa so tudi vse javne zgradbe za celotno takratno Gorenjsko — Oberkrain. Poleg načrtovanja je bila dolžnost vsakega projek- tanta, da je opravljal tudi nadzor na določeni grad- nji. To je bila torej njihova naloga — enako, kot je bilo pač tudi po vsej Nemčiji. Ta urad je bil na Bledu le do spomladi (junija) 1942, nato pa se je preselil v Kranj. Kot se je spominjal Mitja Valenčič, so že na Bledu imeli Slovenci, ki so bih tam zaposleni, sestan- ke OF; verjetno bi težko rekli, da so že imeli organi- zacijo OF. Razmišljali so o organiziranem uporu kot zavedni Slovenci, ki se je takrat že širilo po Bledu in vsej Gorenjski. Seveda je bilo treba misliti tudi na zabave tem šte- vilnim policistom in vojakom. Še najceneje so bile kino-predstave. Zato so v bivšem prosvetnem domu uredili kino-dvorano z 266 sedeži, po načrtih arh. Ko- cha z Dunaja. Njen videz je bil skoraj takšen kot da- nes. Na Bledu pa je bil tudi sedež kino-družbe za vso Gorenjsko »Filmtreuhand« so jo imenovali, svoj sedež pa je imela v Vili Ambrožič. Uradniki raznih služb pa so si poiskali tudi svoja stanovanja v počitniških vilah, ki jih ni bilo malo že takrat na Bledu in tudi v hišah pri domačinih. O vsem tem gibanju nemškega življa na Bledu so vodili kaj točno evidenco; kartoteko na občini. Ta pa je zdaj povsem nepopolna, saj so jo po vojni razni naši prei- skovalci in druge službe raznesU. Škoda! Z nemškimi j stanovalci po zasebnih hišah pa so nastali tudi prvi kontakti z domačim prebivalstvom, kar je bilo po ob- veščevalni strani včasih le v korist NOB, pa tudi kak- šne zanimive informacije so tako »pricurljale« na plan, sčasoma pa tudi možnosti za razne intervencije in podobno. Naš namen v tukajšnjem sestavku je bil prikazati, kje vse so se vgnezdili nemški vojaki, policisti in dru- ge službe okupacije. V pomislek pa naj omenimo še tole: Po popisu prebivalstva z dne 31. avgusta 1941, naj bi bilo takrat na Bledu 2.338 prebivalcev v 587 hi- šah. Poleg domačinov pa je bilo okoli 904 ali 28 % Nemcev — žal se točno število ne bo moglo nikoli ugotoviti — kar kaže, da so domačini — Slovenci imeli kaj težko življenje in da je treba njih akcije in odnos do Nemcev gledati pač z drugimi očmi. Prav to pa se Blejcem večkrat ne priznava.