„ in PoStnfna plačana v gotovini. v Ljubljani, dne 8 marca 192B. rleseCna priloga ..Novice v slikah". Leto 41.
1» . ,. . ... ...... . , ... i .

i n Imunski! kmetske zvi'7.c. - 4'cun ilS lliu r.a cclu Iclo. — Za inozemstvo (Ml Dim. - l'o»»	Izluja »Kako sreiln oti ft cjutroj. - S|>ul m ttojlsi n».| se pMlU:i|o Crednijtra ..Domoljubu". narofalua
|l,i!'. .«(■"« |»>w»'	, ,„„ _ v UtoralneiM delu >»aka ilrubua vitUn ali nje |>ro»ter 10 lllu. ' ' reklamacijo lil iitsrnli pa »(»rarnlštni ..Hoinoljuha" v l.jnbijMil, KopHaijem ulica čley. C,
Največje preganjanje.
V srednjeameriški državi Mehiki se še -edno pred očmi celega sveta vrši eno lajkrvavejših in najkrutejših preganjanj iristjanov, kar jih pomni zgodovina. Predsednik Kalles hoče prekositi svoje učite-je ruska boljševike in jih je tudi prekosil. ! krvjo in mečem hoče izbrisati slednjo led krščanstva ne samo v javnem življe-iju, temveč tudi v privatni hiši ter v člo-_reškem srcu samem. Teden za tednom Pa-lajo nove žrtve, dan za dnem se polnijo eče z nedolžnimi žrtvami.
Kar pa je pri tem najhujše: svet s svo-tm tiskom in svojo diplomacijo molči o vsem tem. In reči moramo, da krivda osta-ega sveta, ki molči k tem vnebovpijočim lasiljem aH jih celo olepšava ali zagovarja, ti nič manjša, kot jc krivda Kallesova.
Vsem nam je šc dobro v spominu, kak-ino donebesno kričanje je nastalo v sve-ovnem časopisju, ko je šlo za smrtno ob-lodbo dveh laških anarhistov v Ameriki, ti s-ta se pisala Sacco in Vanzetti. Dva icpridiprava, pa naj sta bila v zadevni ožbi nedolžna ali ne, toda ves svetovni isk z malimi izjemami jih je v vseh po-Irobnostih opisaval kot dva največja mu-Senca, Ves ta tisk se je skliceval na vest n pravičnost, da se nikdo ne sme obsoditi, -toraur ni zločin dokazan (dasi so vse ameriške sodnijske instance trdile, da je zločin dokazan). Ko pa v Mehiki teče kri tisočerih žrtev, katerih edini zločin je, da trdno vztrajajo v veri v Boga in Kristusov nauk, tedaj svetovni tisk pozabi na vest in Pravičnost ter s svojim molkom odobrava to prelivanje krvi. Naravnost ostudno pa je, kako se n. pr. žerjavovsko »Jutro« naravnost norčuje iz velike žaloigre, ki se odigrava v Mehiki, na sledeči način:
»Tam v Mehiki pa Calles nuni in patre ven čez mejo sune. Novice strašne .,. Sveti oče se v Vatikanu bridko joče.«
(Jutro 1. jan. 1927.)
Pretekli mesec jc papežev državni tajnik kardinal Gasparri prav z ozirom na ntolk svetovnega tiska k mehikanskim dogodkom, izročil ravnatelju severnoameriškega velikega lista »The Comonvveel« naslednje pismo, iz katerega je razvidno,
kaj sv. oče misli o sokrivdi ostalega sveta pri mehikanskem preganjanju katoličanov:
»Prav mnogokrat je sv. oče v slovesnih nagovorih in okrožnicah dvignil svoj glas, da pove svetu resnico o Mehiki, toda zviti načrti preganjalca Cerkve so preprečili, da svet papeža ni popolnoma slišal.
Časopisje Zedinjenio držav je v izvrstnem položaju, da temu zlu odpomore. Sv. oče bi ga z veseljem pozdravil, ko bi mu pomagalo omikanemu svetu razglasili vso sveto resnico in bi tako olajšalo bedo ene velike države, celega naroda, ki ga tlači najkrvavejše preganjanje.
Zgodovina ni še videla kaj podobnega kot je to preganjanje, niti v prvih časih krščanstva za Nerona, Kaligule in Domi-cijana, ko vere po privatnih hišah, katakombah in pokopališčih niso preganjali. Ali sedaj v Mehiki ne trpe ničesar, kar je le malo katoliškega, niti tihe sv. maše, niti podeljevanja svetih zakramentov ter so ta dejanja v brezštevilno slučajih kaznovali s smrtjo, a vedno vsaj z denarno globo, ječo in sramoto.
Umori so na dnevnem redu. Najrazličnejši zverinski napadi na katoličane se vrše brez vsake kazni Z najbolj zločinskimi krutostmi jih silijo na odpad od vere, da jih tako privedejo v dušno in nravno propast.
Kljub svojemu junaškemu odporu — ki ves omikani svet sili k občudovanju, v kolikor so mu ti dogodki znani — ne najdp to ljudstvo nikogar, ki bi mu pomagal in bi tako ves svet oprostil sramote, ki obstoji v tem, da se dopušča tako preganjanje v sredi 20. stoletja, ki ga toliko slave radi njegove kulture in napredka.
Ko bi moglo časopisje Zedinjenih držav in ko bi moglo vesoljno človeštvo najti uspešno sredstvo proti taki socialni nesreči, bi si priborilo nevenljivo slavo v zgodovini kulture in vere.
Peter kardinal Gasparri.
Ženske obleke in rute
v največji izbiri samo Uobre kakovosti.
Cene nizke.
R. MIKLAUC - PRI ŠKOFU - LJUBLJANA
V Belgradu se zopet dela.
Nova vlada je zopet krepko vzela vajeti v roke in hiti z delom. V prvi vrsti je sedaj treba do 1. aprila sprejeti proračun. To bo tem lažje, ker so žerjavovci in radičevci iz same jeze, ker ni prevzel vlade general, kakor so sklenili predlagati pri proračunski debati čisto molčati. To je bil vendar enkrat pameten sklep. Vsa država se bo prepričala, kako lahko in hitro je mogoče delati v državi, če ni radičevskih in žerjavovskih cokelj.
Korošec obiskal Glavnjačo.
28.	februarja. Ker so radičevci in žerjavovci vložili na notranjega ministra dr. Korošca ostro vprašanje radi grdega postopanja z ujetniki v zloglasni belgrajski občinski ječi Glavnjači, je dr. Korošec sam prišel v ječo, da si jo ogleda. Našel je, da so prostori mnogo pretesni in nezdravi, da vse celice natrpane z ujetniki in da ječa v nobenem oziru ne odgovarja modernim in zdravstvenim zahtevam. Pripominjamo, da so žerjavovci, ki so leta in leta sedeli na vladi in imeli svojega notranjega ministra, to stanje čisto mirno trpeli in niso nit i s prstom mignili, da bi se ječe zboljšale in postopanje z ujetniki napravilo človeško. Dr. Korošec pa je v prvih dneh svojega ministrovanja osebno prišel v ječo, se takoj razgovarjal z belgrajskim županom dr. Kumanudijem ter mu dal navodila, da naj se ječa takoj razširi in razmere izboljšajo, kar je župan tudi obljubil.
Ministrski svet je sprejel načrt zakona za poinoč krajem, ki trpe pomanjkanje.
Glavnjača v skupščini.
29.	februarja. Narodni skupščini sta bila predložena dva predloga: Žerjavovci in radičevci so predlagali komisijo, ki naj preišče razmere v Glavnjači, vlada pa predlog za pomoč stradajočim krajem.
Najprvo je bila sprejeta nujnost zakona za pomoč stradajočim v znesku 150 milijonov dinarjev.
Nato so govorili radičevc' o grozotah Glavnjače. Zlasti divje je govoril zopet Radič, ki je napadal kar vsevprek ter tudi kralja omenjal na način, da je skupščina izključila Radiča od treh sej. Zelo mirno pa je govoril zemljoradnik dr. Kostič, ki je izrazil upanje, da bo dr. Korošec z železno metlo razčistil razmere v Glavnjači.
Nato ie odgovarjal dr. Korošec ter opisal razmere v Glavnjači, kakor si jih je sam osebno ogledal ter naglašal, da je že storil vse potrebne korake, da se belgrajska občinska jeca preuredi tako, da bo bivanje v njej človeško. Vse slučaje krivic pa, ki so se zgodile v < ilav-njači bo dal preiskati in bo krivce strogo kaznoval.
Med govorom so radičevci neprestano ponev no izzivali radikale. Nastal je pretep, ki ga je skupščinski predsednik omejil s tem, da je sejo prekinil. Ko se je seja zopet otvorila, je dr. Korošec svoj govor končal, na kar mu je večina priredila veiike ovacije.
Radič je bil radi svoje ponovne blamaže tako poparjen, da je predlagal svojim tovarišem zapustiti Belgrad, česar pa le-ti seveda niso hoteli storiti, pač pa so sklenili, da bodo z Radičem vred izostali cd treh skupščinskih sej.
Preračun v načelu sprejet
1.	marca. Ker žerjavovcev in radičevcev li bilo k seji, da bi delali kravale in izzivali pretepe, je skupščina hitro delala in je bil proračun v splošnem sprejet z vsemi glasovi preti dvema.
Odbor za razpravo zakonskega predloga za pomoč stradajočim je pod predsedstvom dr Kulovca razpravljal o načrtu ter predlog
sprejel.
Preračun v pedrobnem.
2.	marca. Skupščina je sprejela proračun pravosodnega in prosvetnega ministra. V skupščini je bilo tudi nekaj poslancev iz opozicije. Eden izmed njih je hotel s sile preprečiti. da bi skupščina sklepala o proračunu ter ie hotel 6tigati vse spise. Tedaj pa je pristopil poslanec Zebct in s svojo močno roko tako stisni! drobnega gospoda, da je kar zaječal.
Nato je skupščina končneveljavno sprejela zakon za pomoč stradajočim v znesku 150 milijonov dinarjev.
Bridke solze.
3.	marca. Tri dni so se posvetovali žerjavovci in radičevci, kaj bi ukrenili, ker vlada tako hitro dela. Ker so uvideli, da ne morejo nikjer blizu, sc izjavili, da ne bodo sodelovali pri proračunski debati. Dalje so si izmislili debelo laž, da vlada nalaga prečanskim krajem nova milijardna bremena, ko je baš nasprotno resnično, da je vlada z novim davčnim zako-
STKHMKCKI, CEf.sE
Želim, d i jc vsakdo v Jugoslaviji deležen nerodni ga nakupa v moji veletrgovini radi tega razpošiljam naroČila čez Mn Din počtnlne prosto, pr: on-lmcin nakupu pa povrnem vožnjo v pntne. u nakup... No sledim konkurenci lei-lic vod m cenenega lilaora, kalem še (c težke £V"® nVil r,,'laJ''nl zajamčen« dobro k?	sm' nlh t»v»rn- 'ierimnn,
nuno I vektnu zveze s tovarnarji i/ v< h in-
7a'o-'o ^ "Z4" V ,1:V0P, Vi' mil' ionsko za.pKO, Jen se nahaja v priil čjn prvem it.i.lsl. opjji „, v podsl • ih skladiščili Ccle T "nJ"S»e;*H"Klela in v„r„'a \'n r»7 l	b)1 I"' 'noran Kaj kupil...
Na razpolago jc vedno n do mi slrekovn , na-obrazemh in nr, az- I, nsl.Ubei cev? kal^i
}«»')'«. torba,..:,i, no4argUl H (£nfft »»•.
lan e'ZKi^,c.l a|kW6ip,k/-, vczc"
Mii... Konici ..»u oddelek) gotove olrcin ski	";' '» otro',0 in\Kki Ceveij-
'aoi'i levili	1 1»MUM« in
STERMECK1, CELJE.
R1 p.
nom bremena znatno znižala. Govoril, so tudi o nasiljih in to žerjavovci, k. so svoj cas uganjali s pomočjo oboroženih band najhujša nasilja in krvave pretepe po državi.
Nato se je obravnaval proračun za vete,
ki je bil tudi sprejet.____
Red in varnost v državi.
Uradnik je zavoljo ljudstva.
Pretekli ponedeljek se je v narodni skupščini obravnaval proračun notranjega ministrstva. Ob tej priliki je govoril tudi dr. Korošec, ki je v prvi vrsti povdarjal, da je letošnji proračun radi strogega varčevanja nižji za 37 milijonov Din.
Dalje je naglašal. da morajo uradniki od najvišjega do zadnjeea orožnika na deželi iti ljudstvu povsod na roke in mu pomagati. Biti pa morajo obenem nepristranski zaščitniki zakona.
Ko je še odgovarjal radičevcem, da je danes veliko manj občinskih gerentov kot v dobi, ko so bili na vladi žerjavovci in jadieevci, je govoril
o redu in varnosti v državi.
Glede javne varnosti se lahko ugotovi zboljšanje od leta do leta na podlagi statističnih podatkov. V letu 1923. je bilo uporov proti oblastem 924, 1. 1927. pa 4H3, umorov I. 192«. 1013, 1. 1927. 519, ubojev 1. 1923. 651, I. 1927. 545, težkih telesnih poškodb 1. 1923. 4047, 1. 1927. 4199, razboj-ništev 1. 1923. 910, 1. 1927. samo 350, veliki!. tatvin 1. 1023. 80(51, 1. 1927. 2426, navadnih tatvin i. 1923. 12,90°. 1. 1927. 7503, goljufij 1. 1923. 1590, 1. 192,. 307. Mislim, da se iz tega jasno v id i. kako v naši državi javna varnost raste od leta do leta. V naši državi postaja vedno sigumejše. Od zaostalih odmetnikov jih je bilo 1927. ubitih 46, ujetih 0. Ostalo jih je samo v požarevački oblasti 4, užički 1, Črni gori 6. V ilijan-skem okraju — edinem okraju Južne Srbije, kjer so še kačaki — 5. Ujetih je bilo nekoliko razbojniških tolp. Ukrenilo se je vse, da se ostanek odmetnikov ujame in raztepe. Od večjih zločinov so sc nekateri izvršili v Južni Srbiji in so izzvali največje razburjenje in ogorčenje v na.ši državi, posebno znani atentati, ki so organizirani iz inozemstva, na znane osebnosti, železniške proge in javna poslopja v Strumici, Gjevgjeliji in Kolačinu.
Nato je še govoril o četaških napadih v Južni Srbiji, pri katerih pa so sodelovali skoro samo trije državljani, dočim je domače ljudstvo državi zvesto in pridno pomagalo pri preganjanju banditov. Ker so komiti v zadnjem času naperili svoje napade na železnišk proge, ki niso dovolj zavarovane, je bilo nastavljenih v Srbijo še 800 orožnikov za čuvanje prog, da se bo ljudstvo varno vozilo.
Dr. Korošcev govor je v pkupščini napravil najboljši vtis iu mu je večina živahno ploskala.
t	- w	wrr t/ t \tffr ^v^ t* g
z dvema njivama, travnikoma in gozdovoma, vse v ravnim _ p0 dogovoru tudi z inventarjem — ceno prodam *„ 50 do 75.000 Din. - More se rediti 4
LEOPmn % nr r itTd Cerl<Ve °:]d«'i<=no 20 minut, LEOPOLD KOCUTAR, posestnik, Hotemež, pošta
Kadeče pri Zidanem mostu.
Uspehi ministra SLS
v socialni politiki.
Zadnje mesece ni minil dan, da bi žerjavovski in socialistični časopisi ne zale tavali v dr. Gosarja, bivšega ministra za so! cijalno politiko, češ, da je bil na svojem me stu le v škodo delavstvu. Zato naj osvežimo žerjavovskim in rdečkarskim zabavljačem spomin s sledečimi le najvažnejšemi dejstvi'
1.	Dr. Gosar je rešil s svojo uredbo o posredovanju dela in zidanju delavskih hišic jugoslovanskemu delavstvu 32 milijonov di-narjev. S tem je postavil tudi za bodoče trden in trajen temelj posredovalnicam za delo zasigural brezposelnim podporo in tisoči de-' lavcev bodo prej ali slej lahko prišli na najlažji način pod streho k lastnemu ognjišču.
2.	Dr. Gosar je zagrabil tudi težko vpra. šanje delavskih zaupnikov, katerega se ni upal lotiti noben njegov prednik. Izdal je dva pravilnika tako, da bo lahko zavedno delav-stvo ustanovo obratnih zaupnikov povsod spravilo v življenje.
3.	Dr. Gosar je postavil temelj zgradbi Delavske zbornice v Ljubljani s tem, da je dovolil v ta namen Delavski zbornici upora« biti 1.500.000 Din. Odobril je nakup in ure-ditev hiše za Delavsko zbornico v Celju. — Odobri! je zidanje velike moderne stanovanj. ' ske hiše Pokojniskega zavoda v Ljubljani. — Dal je mariborski občini 2,000.000 Din, celjski pa 500.000 Din brezobrestnega posojila za zidanje delavskih stanovanj. Ponudil je 2,000.000 Din tudi ljubljanski občini v ta namen, ki jih pa ni sprejela. Dal je izdelati načrte za delavske hišice, po katerih bi bilo mogoče priti do lastne hiše tudi treznim delavcem na dolgoročna mala mesečna odplačila. Dr. Gosar je potrdil za Delavsko zbornko v Ljubljani nov volivni red, na podlagi katerega bo omogočeno prihodnje leto našemu delavstvu svobodno in tajno voliti svoje odposlance v Delavsko zbornico.
4.	Dr. Gosar je spravil v življenje vse Delavske zbornice v državi in inšpekcije dela so se oživele in začele pod dr. Go6arjem z doslednejšim in živahnejšim delom v zaščito in korist delavstva.
5.	Dr. Gosar je hotel urediti delovni čas privatnih in trgovskih nastavljencev; je že pripravil uredbo, po kateri bi dobili okrožni uradi svojo samostojnost v bolniškem zavarovanju; je pripravljal zakon o zaooslenju tuj;h delavcev; začel se je pogajati s tujimi državami za enakopravnost naših delavcev na tujem glede zavarovanja in starostne preskrbe in je sestavljal zaken o varčevanju mladih delavcev itd.
Ali je hotel dr. Gosar z navedenimi »a-icdbami in načrti demontirati (razbiti) ministrih o za socijalno politiko, kot so lažnivo pisali žerjavovci in rdečkarji? Ali ni bilo kratkodobno ministrovanje c!r. Gosarji, ako upoštevamo silne težave in nerazumevanje gotovih srbskih krogov za socijalne zadeve, nad vse uspešno in v največjo korist vsega delavskega stanu? Žerjavovci in njih radičev-ski in rdečkarski pomagači so krivično ruvali preti bivši vladi in proti c!r. Gosarju. Izpolnila se jim je želja, dr. Gosar ni več minister za socjjalno politiko. Kakšen drbiček pa ima danes od tega delavstvo vseh strank? Slovenski proletaree, premisli in sodil
POLITIČNI ZAPISKI
c«' ssobim:tccshks3
p Hrvatski časopis »Narodna obrana«
, dr. Korošcu piše takole: »Dr. Korošec je v zadnji krizi ostal v zvezi z radikali, a 011 je ostal to, kar je bil, zvest svojemu narodu in svoji deželi, za katere dobrobit jc že toliko storil, da tudi nasprotniki to priznavajo. In kar je važnejše, ni se odrekel svoji preteklosti, ne programu svoje stranke, niti se ni prodal.« Vse to pa ne moti gg- radičevcev, da bi ne obmetavali dr. Korošca z najgršimi priimki. Ciganski brezobrazneži! Tudi radičevski vodja je bil petkrat v zvezi z istimi radikali. Pri tem je zatajil in izdal vse zahteve hrvatskega naroda, svojo preteklost in program svoje stranke. In ko hrvatski narod po toliki sramoti in ponižanju ni ničesar bil na boljšem, so radičevski mutci sebe in svoje mamili z neumnim izgovorom »Šti-pica žc ve, kaj dela.« Ako bi kdo mogel, da dobro zasnovani in modro vodeni politiki dr. Korošca kaj predbaciva, ne more kaj takega niti en radičevec. Ako pa vendar to dela, pljuje v veter, ki mu izmeček vrača.
p »V državi mora vladati poštenost,« zahteva danes -Domovina«, tista »Domovina-, ki za liberalne uzmoviče propadlih žerjavovskih bank ni našla ostre besede obsodbe.
p Glavnjača sc imenujejo policijski zapori v Belgradu. Stavba je stara, pa tudi za sedanje razmere premajhna, tako da zaprtim v Glavnjači rožice res ne cveto. Žerjavovci in radičevci, ki danes o Glavnjači zelo mnogo pišejo in govore, so bili v vladi skoraj vso povojno dobo, in bi bili zapore že davno lahko modernizirali. Seveda jim kaj takega še na misel m prišlo. Zdaj je dr. Korošec kot notranji minister zloglasne zapore osebno pregledal in se z belgrajskim županom dogovoril glede razširjenja in zboljšanja zaporov, tako da v kratkem žerjavovskih in radičevskih glavnjačev pred belgrajskimi zapori ne bo več tako — strah.
Pa še nekaj o belgrajski Glavujadi. — Ko so bili žerjavovci v vladi, so zahtevali, da se srbska zakonodaja raztegne na {."•ečansko kraje. Tudi naša samostojna gospoda je bila za to. Vslc.il odpora poslancev SLS se to ni -zgodilo, kajti z raztegnit-> 'jo srbskega kazenskega zakonika bi prišlo glavnjaško izsiljovalno postopanje tudi k nam, ali drugače povedano, žerjavovci "<' le (ln niso ničesar storili za preureditev bi'grajske Glavnjače. temveč so hoteli Ohivnjačo vpeljati tudi v naše kraje.
P Sami naj se primejo za nos. Radičevci in žerjavovci se silno jeze, da je nova Vukičevičeva vlada sestavljena pred vsem iz Srbov in da Hrvatov v njej ni. 'udi g, poslanec Pucelj prepeva v uvodniku zadnjega »Kmetskega lista« take in Podobne žalostinke, čeprav dobro ve, da bi tudi Hrvatje bili lahko prav številčno zastopani v vladi, ako bi g. Radiču ne
bil v napotje g. Pribičevič. Pa še nekaj. Ustava pozna sicer enakopravnost vseh državljanov, ne pozna pa žal, razen v naslovu države nobenih paragrafov, ki bi določevali, da morajo biti narodi naše države sorazmerno zastopani v vladi. In za tako ustavo, kakor jo imamo, so glasovali z žerjavovci vred tudi samostojneži, zato naj primejo za nos — sebe,
p Predavanje o Društvu narodov je
imel 27. febr. g. Radič v Ljubljani, Taka predavanja se smatrajo za izvenstrankar-ska, zato je bila unionska dvorana polna pristašev vseh strank. Seveda se Štipa ni mogel premagati in je tudi politiziral. »Kmetski list« je silno ponosen, . da sta prišla k predavanju tudi dr. Žerjav in dr. Kramar in piše, da je dosegel g. Radič v Ljubljani nad vse veliko politično zmago. Bomo že videli, kakšna bo ta »zmaga«, ko se bodo zopet metale volivne krogljice.
p Kdo je komu vpadel v hrbet. »Kmetski list« piše, da je dr. Korošec s svojo politiko vpadel Hrvatom v hrbet, kar je seveda popolnoma iz trte zvilo in le narobe res. Evo dokaza! Prvič so pustili radičevci Slovence na cedilu, ker niso prišli v Belgrad, ko se je obravnavala ustava, ki je zato taka, kakršna je. Drugič so radičevci, da rešijo svojega voditelja ječe, padli v hrbet Slovencem tedaj, ko so stvorili zvezo z rajnkim g. Pašičem in pustili svoja zaveznika Davidoviča in dr. Korošca na cedilu. In tretjič je dokazano dejstvo, da sta se pri zadnji krizi ravno g. Vukičevič in dr. Korošec nad vse trudila, da pridejo Hrvatje v vodstvo države. Kdo je torej in kdo še vpada Hrvatom v hrbet?
p »SLS predstavlja takorekoč ves slovenski narod,« priznava g. Pucelj v glasilu slovenskih radičevcev. Doslej je bil »Kmetski list i- zelo hud, kadar smo mi kaj takega povedali.
p »Doslednost« g. Puclja v zabavljanju se kaže tudi v tem, da se v >Kmet-skem listu« zaletava v dr. Spaho, ker je baje organizirana njegova politična stranka samo na verskem temelju, obenem pa zameri dr. Korošcu, ker je baje opustil misel na politično združitev katoliškega življa v državi po zgledu nemškega cen-truma. Pucljeva »doslednost« je torej — občudovanja vredna.
p Svojih volivcev so se zbali. Med pristaši komunistične stranke je nastalo veliko nezadovoljstvo, ker sta oba njihova zastopnika v ljubljanskem občinskem svetu glasovala z žerjavovskimi kapitalisti. » Enotnost« spokorno izjavlja: »Na tej seji je bila z naše strani storjena napaka.« Velika načelna napaka se ne po-pravi s hinavskim obžalovanjem. Če bi bila dr. Lemež in inž. Gustinčič moža pravih komunističnih načel, bi morala p o« vsem, kar se je zgodilo, in o čemer piše tudi njuna »Enotnost«, odborniški mesti v ljubljanskem občinskem svetu odložiti. Tega seveda ne bosta storila. Zakaj, vesta sama najbolje in upamo, da tudi njuni dosedanji volivci,	_
Dvajset koles po 10 dinarjev v Stadionski loteriji!
Vatikan.
s Vatikan ho najel posojilo in sicer poldrugi milijon dolarjev (ca 75 milijonov Din) pri neki ameriški banki. Sveta stulica hoče zgraditi veliko novo stavbo za osrednji zavod misijonskega delovanja.
s Papež Pij XI. katoliškim organizacijam v Mostam. Na brzojavni po..drav, M '■o ga poslale katoliške organizacije o priliki šeste obletnice papeževanja, je došel sledeči odgovor: Sveti oče katoliškim nio-starskim društvom, ki so proslavila dan njegovega kronanja in mu izrazila čestitke, pošilja apostolski blagoslov in jih objema z vsem srcem.::
s Kardinal Cerretti pokrovitelj frančiškanskega reda. Po smrti kardinala Bon-zana je imenoval sv. oče pokroviteljem frančiškanskega reda kardinala Cerrettlja, ki spada po sposobnostih in širokem obzorju med prve kardinale sveta.
Italija.
s Žaba sc napihuje. Zadnjič smo poročali o odločnem nastopu avstrijskega državnega zbora in kanclerja dr. Seipla zatirane Nemce na Tirolskem. Ves svet je začel pisati in govoriti o nečloveškem iaši-stovskem zatiranju italijanskih manjšin, kar g. Mussoliniju seveda ne gre v politične račune. Poklical je italijanskega poslanika v Rim in vse jo pričakovalo z zanimanjem, kako bo fašistovski glavni kolovo lja odgovoril na avstrijsko »izzivanje::. Več dni je premišljeval g. Mussolini, kaj naj reče. 3. marca je vendar prišel do sape. Z orožjem ne rožlja, ker ve, da bi bil pošteno tepen, pač pa očita najprej Avstriji nehva-ležnost, češ, da se ima Avstrija Italiji zahvaliti za uspešno ljudsko štetje na Koroškem. po katerem je Jugoslavija izgubila to slovensko deželo. G. Mussolini, ki skrbi za vsakega Italijana po svetu, da se 110 izgubi svojemu rodu in ki hujskaško vtika svoj nos v drugorodne manjšine tujih držav, noče poznati manjšinskega vprašanja v svoji domovini in čisto hladnokrvno priznava, da hoče fašizem vse neitalijanske narode v Italiji zatreti. Hoče, pa jih ne bo!
s Izdajalci slovenskega naroda. Divjanje fašizma je neznosno pred vsem tudi zato, ker ima pomočnike v slovenskih odpadnikih, med katerimi je primeroma največ učiteljev in učiteljic, v zadnjem času pa. so zašli mod izdajalce svojega naroda tudi številni trgovci in obrtniki. Kruho-borstvo!
s Kadar bodo govorili slovenski fantje. V nedeljo 4. t. m. so italijanski karabinerji v obmejni vasi Breznici pri Žireh (na italijanski strani) več ljudi zaprli brez vzroka. Nastalo je razburjenje. Ko so proti večeru trije italijanski karabinerji hoteli zapreti še neko posestnico, mater nedoraslih otrok, so se navzoči fantje uprli in po kratkem boju — padali so tudi streli iz italijan. pušk — razorožili kara-binerje, orožje pa deloma skrili ia z dvema karablnerskima klobukoma došli na naše
3l
,UOUOI.JMi 1028
ozemlje. Eden fantov je bil ranjen, kal. j so opravili knrabinerji ni znano.
s Slove:iske duhovnike zcpet izganjajo. Poleg Jakoba Sokliča, župnega upravitelja v Klancu, ki mora zapustiti Italijo v teku 10 dni, morajo oditi s Pnmorskega še duhovniki: Knavs Jožef, vpokojeni župnik v Dragi, Podržaj Ciril, župni upravitelj v Bazovici, škoda Jožef, župni upravitelj v Pregarjih in J. Soklič, župnik v Klancu. V kratkem pridejo še drugi na vrsto. Le tako naprej! Gospod Mussolini si spleta strašen bič.
s Razne novice. V bližini Praprota na Krasu so odprli več kamnolomov rjavega i marmcrja. — Tatovi so vlcmili v davčni | urad v .Miljak ter odnesli COCO lir. — Itali-janski komisar -.Zadružne zveze-* je odpo- j vedil službo inž. Josipu Rustiji in inž. Fran- ! cetu Peganu. — Franc Lujin iz Škrbine je j prišel kupovat v Idrijo cb Bači krompir. .Med porio ga je zadela kap in je obležal mrtev. — Politični tajnik Caccese je priporočil goriških trgovcem naj pospešujejo prodajo slamnikov, da se tako dvigne i:.du»trija slame v Jtejji. — V Vipavi ie 23. februarja umri znani gostilničar Ivan Lefcan v starosti 69 let. — V gozdnem nasadu Antona Renca iz Vitovlj je povzročil pc žar veliko škcdc. — V šem-p su so začeli izterjevati zastareli vinc!<i da-vek iz leta 1923. Ljudstvo je obupano, ker ni Jenarja. — V vas: Pristavi pri st. Petru na Krasu je uničil pozar pet gospodarskih p slopij last Roliha in Cerkvenika". Deloma so pogorele tudi hiše Frana Bratoša, Frana Trente in Ignaciia Valenčiča — Do 31. okto bra 1927 ie bilo izplačanih za Gorico in okolico 154 milijonov lir vojne odškodnine De-
Ssteija.
s Bclgari in minister dr. Korošec. Vstop voditelja slovenskega naroda v vlado je izzval v bolgarskih političnih krogih najlepši vtis Boleari upajo, da bo vloga dr. Korošca k^ ministra za notranje zadeve mnogo pripomogla k temu, da bo ponehala žalostna napetost med Srbi in Bolgari radi obmejnih napadov v Južni Srbiji.
Albaniia.
s Pcpolen suženj Italije. V Albaniji, zla-. sti v severnih krajih vlada huda lakota, zato se je albanska vlada obrni'a na Društvo na-! rodov za pomoč. Ker pa bi bila taka prošnja : i3«>n dokaz, da Italija albansko ljudstvo s i s. Jim vojaštvom sicer kroti, ne skrbi pa za j ljudske potrebe, je morala albanska vlada na zahtevo Italije prošnjo nri Društvu narodov i umakniti. Albanci torej ne smejo povedati, da so lačni, ako Mussolini nc dovoli. Višek suženjstva!
Susjia.
s Zakcni v Rusiji. Profesor Orsiin^ki je sestavil podatke o zako -kih razmerah v sovjetski Rusiji. Izračunal je, da ie prišla v Rusiji i. 1926 na vsa'»e štiri poroka ena ločitev. V letu 1927 sta na prišli na štiri poroke že dve j ločitvi. Povprečno so trajali zakoni od šest 1 do osem mes;cev, a v decembri' lanskega ' leta se je zaznamovalo 4S zakonov, ki sc trajali le eden, kvečjemu dv» dni.
g- .nega zapora. — V irstu ;e bilo preteklo leto 2'0 avtomobilskih ne.reč. .Mrtvih ie bilo 33 eseb, več ali mani poškodovanih pa 400
—	K;o ie zadela pri deiu v vinogradu lo-zefa Gob na iz čemotic So našli rrtvega.
—	v Prešnici opravka !vui .Men: -n že štiri-ceset let službo cerkovnika, lubilej so Dra-slo esno nrcsl~vili v cerkvi in izven nie -Od -mrasa do Trnovega nad Gor .-o je pecorelo mnogo borovih nas-drv _ v Komnu plačujejo Po 36 lir (ca. 108 Din) ob-črnske -a davVa oc! v; keca živinskega reoa
—	v SKrbmu je uničil ogenj del občinskega
stran!.
Prefv
k t za
rta dornberš'i
btro je ukazal, da se vsa živina popiše in
JJ ;/:an znak obč,ne. - Aiba, Avr, in
7-Ti?p Se	Kanalu, skrili? in VV ike
Kc^bvfdlrT ^ Knžu Pri Ajdovščini ncl jeglava in Gabene
pa Štanjelu.
mokratski kandidat pa je guverner Njujorka Smith. Zadnji je katoličan in rujejo proti njemu zlrsti protestantov ka združenja, češ, da ni primerno za Ameriko, če bi dobila za predsednika člana katoliške vere. Vendar ie g. Smith za bližajoč« se volit.e nasprotnikom zelo nevaren tekmec.
Drobne novir*.
Naprava za dviganje je odrekla v
premogovniku Ewald pri Recklintfshause-n 1	13 mrlvih' 35 ranjenih.
1-7 nesre-i je ps^el z električne lo-,"ve v -^unehenu ra Nemškem stro-J)a. k 1 ie som vodi! stroi in se ubil Lokomotiva je zancPala v dv drla dva zHu in ranila
tr
KC1K iev
Nove
se
v dvorano, la več oseb.
I dri v starosti 120 let, njegova žen., -119 let, najmlajša hči pa 80 let 'ma
66 letal za rdečo armado je bilo jenih v Rusiji iz prostovoljnih zbirk \ ^'t protesta proti Angliji.	zna*
300 menihov so zaprli v samostan ; nato poslopje zažgali kitajski vojaki deželi Honan.	v
Grški ognjenik Santorin zopet brul Iz glavnega žrela se dviga 30 m otfnieM steber.	s 1
329.133 vpisanih radioaparatov
imela Švedija v preteklem letu, 2e * vsakih 54 Švedov pride en aparat
Zlata na celem svetu se jc produtiraln v letu 1927. za 82 milijonov funtov j|er. lindov (cirka 22 milijard dinarjev).
Najtežji Dunajčan, gostilničar Svoboda ki tehta 1=0 kg, je zbolel V bolnici somu morali odtočiti tri četrt litra krvi. %
Pred vojno je prišlo v Avstriji na osebo ISO šilingov davka, /daj pa 430. (| <jjjn£/ 3 Din.)	"
Dva močna potresa sta bila 22. iebruan ja v Palestini. Velika škoda in okrog 200 Iju. di ranjenih.
Inozemstvu dovoljena posojila v Amt-riki so dosegla v zadnjem tasu 100 milijonov dolarjev na teden; računajo, da bodo dosegla v letošnjem letu 2 milijardi (okrog 114 mili-iard dinarjev).
Vseh Nemcev na svetu je okoli 94 milijonov.
Potopil se je v bližini Nove Zelandije
norveški parn:k -Larsen-, ti je vozil 78.000 sodčkov kitovega olja. »kode okrod 138 milijonov dinarjev.
V	grških Atenah ie te dni padlo 30cm snega. Ze 20 let ga ni bilo.
V	trgu Moriago na Beneškem je zgorelo kinematografsko gledališče. 3S oseb mrtvih, zelo mntgo ranjenih.
število brezposelnih v Moskvi je znašalo v preteklem letu 129.000 oseb. največ 1 kovinski industriji.
izgiedi za zaposlitev tujih delavcev t Turčiji so t čas zelo zlabi.
Cene železu so poskočile na rrediiarcd-nem trgu v zadnjem četrtletju za 20 odst.
Kijmrn n moške
se dobro kupi pri
5. MIKIAUC - PRI $KOFU • uubijam
po-
Avstrfa.
C diiraantsko po'ie so odkrili rri ustni reke Orange. (Otočje Filbini južno '•»ponske.
s Slovenski Korotan. Število podpirani' brc :rosein,h na Koroške,:: znaša ta čas l'
tisoč 44 ! so
anili
v ,	------- ... ^dS 10
„-■ , ,.a ciruS° Predp ;tno nedeljo p.::redV: v Vogrcah igro ^ - lata kron!
fanti So 'V -n Pliberru «> "Priborili
tant e burko »Začarane gosli-. - V Z Vrekn ^Izobraževalno društvo priredbo 12. febru-
bo ne brigajo, dasi Sluibuieio
od
, Rudarska' stsvka v Čehoslovaški ie
oncana. Na terrciiu sporazuma bedo no-vilane mezde za 5 do 6 odstotkov. 1
Kitajska ima nad 436
tnvalcev.
Italijanski parnik »Michelina« ver n c i7nn iZ • ,. lna ' nato- i or,cn s 1300 tonamt soli se ie potopil I
Oh ani.no trnolo nekega duhovnika
r*:;»ionov
pre-
kujejo med ŠlovoicT I Feld''^Gi!^?' ^^ židov;ki <rg0v
v 0).davT na Poliskem. Umrl
ec j e te i
Frostoyoiina ravna dražba
MLINA i rodro nr-cio. dveh gospodarskih poslopi v Bc-ifovem it. 45 pri Ljubljani, -Ciohov m'iii<, ii
50 zt-mtj. pare si (njiv, travnikov, pašnikov), se "i
dne 20. in 21, marca 1928 ob 9. uri dop
V BcričeTetn Jt. 45. Parccle se b do prodaialc tudi po<i—cmo. — Draibcni po^ii 50 na \-po.ic<i po clninem »odiiču v Ljubljani, foba it. 37. in Pj M", triku dr. Grablcvicc, Tavča-icva ulica it.
pc-bite pisarni odvetnika dr. Gr»blcv;ca. t» 9 aBBKBjj IBBE 8EBWBIBMBBHBEMB3BBM^
\m opeko „PrsoersSiG"
pove, da je isto svetovno znano n . boliša. naifineila, torej tudi n^icenejša. Vseh vrst Ut« se dobi pri Janko Korča.jn. Litii« in Jos. Suman". ^nvartno, kjer je vedno stalna zalo^ ^
NOVICA


d Ali si so že naročil na Dru?bo sv. Mohorja. Zadnji čas jc. Ne odlašaj!
,1 VI. akademija Jugoslov. orlovske /vezo SO jo vršila preteklo nedeljo v Ljubljani. Velika unionska dvorana je bila natrpana do zadnjega kotička, mnogo ljudi jc moralo oditi, zakaj vstopnice so bile žc dva dni preje razprodane. Akademije so se udeležili mnogi najvišji dostojanstveniki, cerkveni, svetni in vojaški. Izvajanje je bilo ros lepo in sijajno in je bilo v dvorani veliko navdušenje. Orli, krepko naprej v notranjem delni
d Pridile na pomoč ubogim ljudem. Ponovno smo že opozorili, da slovenski na-f seljenci na Kosovem polju zidajo cerkvico, • kjer bi v velikih gmotnih stiskah, v kate-

rih se nahajajo, prejemali vsaj dušno tolažbo. Tudi slovenski vojaki, ki jih je dosti tam doli, si prisrčno žele hiše božje, kjer bi mogli zadostiti svojim dušnim potrebam. Cerkvico so z velikim trudom dozidali do vrha, naprej pa ne morejo, ker nimajo niti za skorjico vsakdanjega kruha. Nevarnost je, da začne zidovje razpadati. Potrebujejo en vugon lesa za strešno ogrodje. Mislimo, da ne bi bilo pretežko ta vagon spraviti skupaj. Prosimo verne Slovence, naj pomagajo. Darove sprejema uredništvo Domoljuba" bodisi v denarju, bodisi v lesu.
dTečaja v Črnomlju in Metliki. V nedeljo 18. t. m. in ponedeljek 19. t. in. bo v Črnomlju poučen tečaj za one, ki se zanimajo za politično delo. Predavatelji pridejo iz Novega mesta in iz Ljubljane. Prideta tudi poslanca dr. Kulovcc in prof. Jarc. Ob istem času sc vrši enak tečaj tudi v Metliki. Vabimo na tečaj meže in odrasle fante, ki hočejo delati v naših občinskih odborih, zadrugah in političnih organizacijah.
d Mariborski oblastni odbor je prevzel te dni kmetijsko kontrolno postajo v Mariboru in semenopoljsko postajo v Beltincih.
d Pri Borzi dela v Mariboru dobifft
delo: 10 hlapcev, 14 viničarjev, 4 vrtnarji, 1 mizar, 1 brivec, 1 tapetnik, 1 mlinar (mlajša moč), 2 strokovnjaka za barvanje porcelana, 3 majarji, več vajencev (pekovske, mizarske, kovaške, kamnoseške in natakarske obrti, trgovske stroke), 3 kmečke dekle, 5 kuharic, 5 služkinj, 1 gospodinja, 4 šivilje za perilo, 1 podnatakarica, 2 vzgojiteljici, 1 varuška, 1 sobarica, 2 slikarici, 2 likalki za belo perilo.
d Srbske junaške pesmi je prepeval
2. marca v nabito polni veliki dvorani hotela Union v Ljubljani črnogorski guslar Tanasije Vučič. Bil je že na Češkem, v Nemčiji in drugod. Sedaj se vrača v svoj domači kraj, odkoder bo po kratkem od-
MMMKHi.rjuujMn-tara&gmrre rsau'jrrji.'.: Ejsrt.ti sfe
moru odpotoval v Ameriko, da čujejo tudi tam pesem junaštva.
d Novo šolsko poslopje bodo sezidali v Trbovljah na njivi pred Weinbergerjem.
d Dnevno poštno vožnjo so uvedli med Kokro in Jezerskim. Iz Kokre odhaja voz ob 13.15, iz Jezerskega pa ob 12.
d 10 vagonov koruze po znižani ceni je nakazal ljubljanski oblastni odbor po vremenski nesreči prizadetim nekaterim občinam brežiškega in sevniškegu. okraja.
d Volitve za madžarske občine v Slovenski krajini bodo to pomlad.
d Da obstoj gledališča v Mariboru ne bo za to leto ogrožen, mu je nakazal oblastni odbor primerno podporo.
d Živinorejci so zborovali 26. febr. v Kamniku. Zanimiva je prošnja, ki jo je ta zbor naslovil na vojaško oblast, da bi se za prehrano vojakov rabilo mleko namesto prežganke ali kave. Za dvig živinoreje in pomoč našemu kmetskemu ljudstvu bi bila ugodna rešitev predmetne prošnje zelo važna.
d Nadloga. Piše se nam: Kakršna nadloga je danes prebivalstvu po deželi pros-jačenjc raznovrstnih sumljivih ljudi, presega že vse meje. To občutijo posebno stanovalci ob večjih cestah. Dnevno pri-roma 5 do 15 prosilcev in naj se vsakemu le nekaj malega da, se jako občutno pozna. Teh prosjakov je več vrst. Nekaj jih je, ki so res podpore potrebni in ki niso vsled svoje lastne krivde prišli na beraško palico. Večinoma so pa postopači, ki vedno »dela iščejo«, ampak ga najti nočejo, ker se jim delati ne ljubi. Pa to še ni vse. Ko prosjači in nadleguje ljudi po dnevu, se napravi kot invalid in skrije eno roko pod suknjič, obenem pa opazuje, kje bi se dalo ponoči vlomiti in ukrasti. Da je to resnica, potrjuje slučaj v Šmihelu pri Žužemberku. Podnevi je prosjačil po vasi s skrito roko pod suknjičem, zvečer pa vlomil v župno cerkev. Ko bi ga ne bili slučajno zasačili, bi gotovo okradel vso cerkev. Kaj sledi iz tega? Dolžnost orožnikov bi morala biti, da bi vsakega potepuha, ki se sumljivo obnaša, ustavili in preiskali, li nima kakega vlomilskeg£i orodja pri sebi. Ako se dela invalida ali kaj podobnega, se mora takoj aretirati in izročiti sodišču. Koliko tatvin in ropov bi se na ta način preprečilo! — Kar se pa tiče drugih prosjakov, je deloma že »Domoljub« v zadnjem času razpravljal. Vsekakor pa bi bilo potrebno, da bi oblastni odbor posvetil pozornost tej nadlogi in uredil potrebno, da bi se to vagabundstvo kolikor moč omejilo, zakaj to spravlja deželo v socialnem oziru v jako slabo luč.	A. L. M.
d Gospodinjski tečaj, ki ga je organiziralo Slovensko kat. izobraževalno društvo v Prečni pri Novem mestu, so zali ljučili 27. febr. Tečaj je obiskovalo 24 deklet. Vsa čast gospodičnam učiteljicam, ki ,o tečaj vodile!
d Porok na Brezjah v letu 1927. je bilo 259, v letošnjem predpustu pa 47.
d Avtobus vozi vsako nedeljo in praznik na progi Brezje—Žirovnica—Jesenice, in sicer dvakrat, zjutraj ob 5 in dopoldne ob 9.
d Običajni sredpostni živinski in kra-marski sejem v Celju se vrši 17. marca, d Redni letni pomladni semenj v Ču-
šperku pri postaji, občina Račna, ki bi se imel vršiti 11. marca, se bo vršil v soboto, dne 10. m a r c a. — Županstvo občine Račna.
d Slovesna blagoslovitev nove šole bo 19. marca v Žažaru pri Vrhniki. Tudi ! vaščani Velike in Male Ligojne že vozijo materijal za svojo novo šolsko poslopje, d Učni uspehi na srednjih šolah za
2.	tromesečje niso kaj razveseljivi, kar je i dokaz, da se mladina še vedno preveč
peča z vsemi mogočimi stvarmi, premalo pa posveča časa učenju.
d Pasji kontumac je proglašen za ljubljansko in mariborsko občino.
d Zagrebški oblastni odbor je sklenil ustanoviti posebno društvo, ki bo uvedlo promet z avtomobili po vsej zagrebški oblasti.
d Srbski dolgovi Franciji. Med raznimi dolžniki iz svetovne vojne dolguje Franciji bivša kraljevina Srbija 1 milijardo 780 milijonov frankov. Ako bo Amerika zahteva od Francije, da ji vrne dolgove v zlatu, bo morala storiti isto tudi naša država. Vtem slučaju bomo plačali Franciji v današnji naši valuti 19 in pol milijarde dinarjev.
d Ljubljanska oblastna skupščina je sklicana na redno zasedanje na dan 12. marca 1928 ob 10 dopoldne.
d Šestdeset let starosti je dopolnil
3.	marca vojni minister general Hadžič, eden izmed najmerodajnejših osebnosti naše armade.
g Ugovor proti resoluciji! Piše se nam: Kmetijska družba je sklicala v nedeljo 19. m. m. na Jesenicah sestanek, ki se naj posvetuje o korakih, ki bi jih bila ukreniti, da se omeji v mlekarstvu in njenih izdelkih današnja kriza. In so se sklenile resolucije. V četrti, da naj se nastopa proti krošnjarenju z mlekom in mlečnimi izdelki. Proti tej vsi prizadeti ugovarjamo, ker tukaj ne bo samo živinorejec prizadet, ampak tudi stranke, posebno dojenčki, če bi se omejevalo krošnjarenje z mlekom. Več prizadetih.
d Zlato poroko sta obhajala v ponedeljek 27. febr. v Gornjem Logatcu Franc in Marija Verbič iz Cerkovske vasi.
d V Starem trgu pri Kočevju je umrl-2. marca ondotni župnik gospod Anton Kreiner.
Krajevne skupščine
I. delavskega ftonsumnega društva v Ljubljani v mesecu marcu se bodo vršile v sledečem redu:
11. marca ob 8. uri v Poljčanah, 18. marca ob 9. uri v Tržiču,
18.	marca ob 3. uri v Križal),
19.	marca ob 9. uri v Škof ji Loki, 19. marra ob	'/„3. uri v Kranju,
25. marca ob	'1,8. uri v Dev. Mar. v Polju, 25. inarca ob 4. uri v Ljubljani.
Dnevni red je razviden iz vabil na poslovalnicah, ftlant pridite vsi!
Poročata predsednik nadzorstva Jos. GostinJar in ravnatelj Alojzij Kocmtir.
Odbor.
e1
G
d V Ljubljani je umrl 29. febr. nadarjeni profesor ljubljanske realke g. Adolf Robida, ki je veliko let z vso vnemo pel v frančiškanskem cerkvenem zboru.
d Franjo Ser. Vilhar, znani skladatelj, rojen v graščini Kaleč pri St. Petru na Krasu, več let bivajoč v Zagrebu, je 4. t. m. tam umrl.
d U mrl je na Dovjem 28. februrja in bil pokopan L marca ugledni posestnik Anton Smclej. Bil je dolgo vrsto let občinski odbornik, predsednik kraj. šol. sveta, cerkveni ključar ter je zvesto stal v taboru SLS Mnogoštevilna udeležba domačinov in drugih pri pogrebu je kazala, da je bi! pokojnik splošno čislan
d K Gospodu je odšla po večno plačilo učitcljica gdč. Marija Tome v Ljubljani. Pokopali so je 4. marca. Bila je vzgojiteljica po božii volji.
d Umrla je \ Veliki Nedelji Terezija Košar, vdova po nadučitelju. Bila je velika dobrotnica dijaštva.
d Na devici je umrl 24 letni Gustav Gert v Mariboru. Redko se zgodi, da se oprime ta nalezljiva bolezen starejšega človeka, a kadar se. jc napad skoraj \cdno smrten.
d Smrtno se je ponesrečil pri izkla-danju jamskega lesa rudar Vinko Polak v Trbovljah. Zapušča ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok.
d S slamo si je ranila roko ter vsled zaarupljenja umrla M. Grohar \ Mošnjah.
d Veliki tatvini so prišli na sled v modni trgovini Šinkovec v Ljubljani. V tej trgovini je bilo ukradenega raznega blaga za 55.000 Din. Zaprli so štiri uslužbenke.
d 100,000 Din je zapustil berač Stebri Leskovič v Novem Sadu. V smislu oporoke dobi njegova sestra 20.000, pravoslavna cerkvena cbčira pa 80.000 Din.
d Ko sta lomila in razstreljevala kamenje v Dobjem pri .Šmarju pri Jelšah je strel poškodoval prav občutno delavci -1.ihaela .Mrak in Jurija Leskovšek.
d Bukev se je nenadoma prevrnila na.
):• /upnika Franca Agreša iz Sirja pri Zidanem mostu, ko je šel pogledat k delav-
0..U,	kako podirajo drevesa. G. župnik je V bolnišnici v Celju, kamor so ga takoj odpeljali, ves čas ležal v nezavesti in je
1.	marca umrl.
d V roko se je ranil in si zastrupil kri
jeseniški župan g. Andrej Čufer. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici.
d Skrlatinka še vedno razsaja v Trbovljah. Te dni so v občinsko bolnišnico pripeljali g. učitelja Omersuja in njegova dva otroka.
d Tatvine koles so v Ljubljani na
dnevnem redu. Torej pozor pred uzmo-
V1C1 I
d Vino sta vozila Ivan Cvetko in nje-gov srn od Lovrenca Kelharja v Bojsnem pri Brežicah. Med potjo se je voz pre-brml. Oče si je zlomil desno ' nogo.
^ 07_D0i^_0 VjN J J | gj
Jezica.
Orlovski odsek sv. Jakob. Ljubljana gostuje v nedeljo lh marca 1928 s krasno življensko kometi,o Zemlja spisal K. Schonncher, prevedel .M. SkrbinJek, v J dejanjih. 1'redprodaja vstopnic na dan predstave od ireh dalje v dvorani društvenega doma.. Priporotama, da poselile predstavo v obilnem številu, ker je vsa prt pletena popolnoma domačega kmečkega življenja. Začetek ob 7 zvečer.
KRŠKI OKRAJ.
Pravijo, da Dolenjci radi plešemo. l'a ne vemo. ce ie res ali ne! Statistika kaže, da je tekom letošniega predpusta bilo v celem okraju prijavljenih samo 18 nlesov. To ni veliko, če se pomisli, da ima cel okraj .'0 občin. ozir. '.'-t župnij. — Drugo vprašanje je pa seveda to. če so bili vsi javni plesi res prijavljeni. Po statistiki je bilo 14 župnij brez plesa, dočim je bilo prijavljenih največ v občini Radeče (pel). \a drugem mestu s prijavljenimi plesi stoii obema Krško; na tretjem občina Velika dolina. — Zanimivo jc tudi lo. kdo plese prireja? Solrolska in gasilska društva imajo največje številke, potem pridejo gostilničarji. — (Kdor ve to. Ia lahko razume obnašanje in govorjenje oblastnih poslance-. i/, napredneg.i tabora kol so se pokazali, ko se je sklepali v obla? i ni skupščini laksa na ples.)
ML n IK V
Društvo viuogradnikov (kol podružnica vi-narskeganarskega društva v .Mariboru) /a Belo. krajino sedežem v Aletliki priredi dne 15. marca I. 1. vzorčni vinski -ejiieni in sicer pri 'ireh iaralt v prostorih soseskine hiše. žele/ui'ka |*>siaja Ko-salni«. sejmišče je oddaljeno k- 5 minut od /eicz-niš K' postaje. Otvoritev seima in jiokuševanje vin
se ol vor i po prihodu dopoldanskih v)a|,0 otvoritvijo bodo važna predavanja o |r,„, vinoreji icr kletarstvu. Vina bodo razstavli ^ različnih vinskih goric metliške okolice bet. ,v¥ " največ iz leta 1927. Vabijo se gostilničarji f0^
Prepri-
ski prckupci, naj ne zamude prilike ter se 'ajo o dobroti našega vinskega pridelka. Cenelw. :mernc z ozirom na dobroto vina. K obiln t leibi valn društveni odbor. Za odbor \nton Bi*
t. č. načelnik.
tiru i> l'0l% več nameni) lit.
zmerne z ozirom na dobroto vina. K
or
\ IDKM OB SAVI.
Angel snirli je obiskal na Libni dobro vi šekovo nxlbino in jej napravil vvliko j,?., Umrla jim je ljubljena hčerka Frani!;«, kinu-bila kakor solnce v liiši. Dokončala jeniešL'16 šolo in bila nekaj časa v službi, a proti lloiif je pa bolezen priklenila na bolniško 1-knla je zdravja, toda Bog ji n ljenja med nami, auijiali jo je v cvetu mladostj. 21. leto presadil v svoj nebeški vrt. Njen ],0|(4 kol Marijine hčerke, ji« bil kot slavnostni ker jo je spremljala Maiijin« družba in wlo n,n«! go drugih župljanov. — V Dolenji va-i je j,a im;rij \ -tar.»li S7 let stara mati g. bognslovea \(i,'u Ivana. Naj počiva v miru!
VRIIMKA.
Srečke za (ljlov<!;j i..ii se bodo dobile fo iiidiijngu dno ži' banja \ glavni prodajalni lii,-™. dar.-keg« društvu na Vrhniki. Motam so m-lc. I jene tudi fotografije Vile Sladion in drugih ,;.). bilki.v. Posegajte pridno po njih. Gospodarsko dr«. sivo ima v zalogi umetna gnojila tet \-a vrtita in jHiljeka semena. — \ hiši glavne |irodajaljie lio--podarsk. ga društva -»• nahaja llranilnira in jni:> iilniea, katera jioslujo v>*k dan.

i lorgošu brt/. potnega lista na Madjarsko, Bogoljub steianovič, trgovec iz Kumanovega.
d Velik mlin je pogorel te dni v Vrbasu. Bil je last vdove Kleinove. Zgorelo ie za SO tisoč dinarjev žita in moke.
d Vso tobačno zalogo, v vrednosti 3000 Din. ?o ukradli doslej ncizsicdeni ziikovci g. Tereziji Hajder v Novem mestu.
d Zaradi nekega pota sta bila že dolgo v sporu dva posestnika, eden iz Bu-hevja, drugi iz Drenov ca na Bizeljskem. Ko se je drugi 26. febr. zvečer vračal iz Bukovja, ga jc sin prvega iz zasede napadel in ga z okovano palico večkrat tako močno udaril po glavi, da je le-ta drugi dan umrl. Zapušča ženo in 6 skrbljenih otrok, d Peka in
njegovo zeno so neznani roparp zadavili z vrvjo v Kuli v Bački
d Vagon je skočil s tira na btlgraj-skem kolodvoru in
dela pred poroto Jože Slapšak, rudar iz Tržišča in Anton Skomina, hlapec v Dti-lah, ki sta roparsko umorila Franca in Terezijo Pucelj, da bi se polastila denarja, Obsojena sta bila v smrt na vešalih. — Na 31eta težke ječe jc bil obsojen Anton Bohtc, 20 letni posestnikov sin v Dolenjih Kandiji pri j Lakov nicah, ker je v prepiru smrtno zabodel z nožem Franca Zupančiča. — Dr.e 1. marca je bil pred porotniki Jože Tajč-man iz Bušinje vasi, ker je s kolom do smrti pobil starega Marka Stepana. Prisodili so mu tri leta težke ječe.
d Kcparski napad na dolenjski poštni voz izvršen lansko leto se bliža razjasnitvi. Kot osumljenca so 1. marca zaprli Ivana Kk-mer,-eiča, ki je imel svoj čas gostilno na Bledu, pozneje pa gostilno v Kočevju.
nepr:
iiico trgovske
sin pa levo
d Motor zrakoplova je eksplodiral,
ko sta se vozila v zraku podporočnik Bo-nvoje Vučičevič in narednik Milan Simič. Aeroplan zgorel, oba vojaka mrtva.
U Od nase obmejne straže je bil ustreljen ker se na klic n. ustavil in je hotel pri
se prevrnil na učite-:e šole v Zenuinu Milko La-hovic ter ,o ubil. Poleg tega so bile poškodovane še tri druge osebe
d Svetovnega sleparja nekega Matija Mdtmca so zaprli 28. tebr. v Zagrebu izsleditev je razpisala francosk tisoč frankov nagrade. Mož. Franciji, Nemčiji in drugod kar na^bdo v Zagrebu se )c pa ujel.
d Novomeška porota. 27. febr, je hil ie 1» obsojen na 3 leta težke ječe Frane
e", ^ op,:rprirCerk!^h
«er )e zabodel /. nožem Franca. Urbančiča ~ Is i dan jc dobil t mesec zapora ii hn moral plačati 7810 Din globe Toif Ho
fu GioUc rd rlep,in ^* i -
"'°tevniku uho. - 2«. lebr. sla sc
Za
a oblast 10 )'c sleparil po
d Skrbna mati, ki še ne pozna Žikc, naj je ne pozabi kupiti. Dobi jo v rdečih /a\ itkih po 1L. in po ' , kg. Otroci, ki pijejo Žiko namesto prave kave, so zdravi kakor dren.
d Zdravo in lepo sadje je najbogatejše I plačilo sadjarja, ki je pravočasno mazal in škropil svoje drevje z Arborinom. ; Ivrdke Chemotechna, Ljubljana, Mestni
I '"-g 10.
d Pri poapnenju arterij m o žgan ia I srca z dnevno uporabo male množine
naravne Franz-Josef«-grenčice doseže oddajanje brez večjega napora. Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegli s F r a n z - J o s c I« vodo na;; . boljše uspehe za čiščenje črev celo p» polstransko ohromelih bolnikih. Dobiva sc
lekarnah, trgovinah.
drogerijah in specerijs
siah


SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU.
Neizprosna jetika je ugrabila Franca Kranjca . unmiigover, mladeniča najboljših let. Kal božal si io prinesel il vojne in italijanskega ujet-Iiifelva Mnogo si je prizadevni, da l)i oasdravel. »Uja "volja pa je ukrenila drugače. Naj v raju uživa večno plačilo.
SIRI) G E.
Dne 2H. svečana je nalagal pos. Franc Ktrnad v0; voz bukove hlode. Pri tem delu se je pri-uetila nesreča, da so 11111 je zadnji hlod, ki ga je Lel ie naložiti, zvalil na nogo in jo zlomil nad članom Ker ni bilo nikogar v bližini, je revež v strašnih bolečinah ležeč na ecsli s hlodom na nogi žalosluo klicat na pomoč. Dolgo je klieat zasloni, slabost i so ga ž,e obhajale, slednjič je pomoč vendarle prišla in ljudje ho zvaliti težki bukov hlod •/'noge, obvestili domače, ki so prišli z. vozom ponj in ga odpeljali v bolnišnico v Ljubljano.
NAKLO.
Gasilno društvo je priredilo 11). febr. ve>c'o i^ 1,i v dveh dejanjih, namreč »Hribovci« in burko v enem dejanju : Bueek v strahu«. Na pustni dnu ko pa imeli orodno vajo na Pivki, bili so silno hitri iu sprotni. — Kruta sinil nam jc '20. febr. ugrabila 20 letno dekle Marijo Luznar. — Od 25. pa do 29. febr. smo imeti duhovne vaje. Pri vsakem govoru je bila polna et rkev. Sv. zakramente so prejcii skoro vsi, razen delavcev, ki 11101 ajo na delo.
ŠT. RUPERT.
Zlato poroko sta obhajala dne 13. t. ni. g. Leopold Sad ar in njegova žena iz Prelesja pri St. Rupertu na Dolenjskem. Jubilej, ki ga doživi malokateri zakonski par, se je praznoval zelo slo-Hio. Oba zakonca sta še dokaj čvrsta. Mož je bil in je velik prijatelj »Domoljuba-'. Krščanskima star-šiina iskreno častitamo.
BOROVNICA.
Pustni čas jc minul brez vsake ohccli«. Za (aro, ki ima 2800 duš, je tudi znamenje časa. No, jc pa (oliko več ostalo za ples in veselice, ki so bile zelo ]x)lnoStevilno obiskane iu so trajale dosledno do belega jutra. O pepelniini noči je v neki gostilni
med sicer resnimi fanti prišlo do spora. Posledice — kot vedno — žalostne, linega so težko 1 ..njenega odpeljali v bolnico, dva pa v preiskovalni zapor.
ZNOJILE PRI KAMNIKU.
Javna zahvala! Podpisani sc uajiskrenejc zahvaljuje g. narodnemu poslancu Janezu štreinu, da mu je izposloval kot pogorelcu znatno podporo 5000 Din. Bog živi delavnega in požrtvovalnega poslanca in vse njegove tovariše! — Znojilo, dne 5. marca 1028. — Jakob Kadunc.
, Jutru" na pot.
n.
se davno nismo predstavili svobodomiselnega »Jutra« tako, kakršno je v resnici. Zadnjič smo iz njegovih lastnih besedi povedali, kako misli in sodi o verskih resnicah. In ker žerjavovci kaj radi povdarjajo, da niso proti veri in Cerkvi ter celo »pobožno« »Jutro« drzno trdi, da se »našim naprednim slojem ne more očitati najmanjše animozno-sti (sovražnosti) zoper cerkev« (»Jutro od 19. decembra 1916), je prav, da danes pogledamo, kako »Jutro« misli o sv. očetu, ki je poglavar sv. krtoliške cerkve.
Vsak veren katoličan ve, da je sv. oče naslednik sv. Petra, ki ga je Kristus sam postavil, da nezmotljivo vodi sv. Cerkev mimo svetnih zmot in zablod tako, da človeštvo obdrži edino pravo pot v srečno večnost. — Rimski papež — pa naj bi stanoval v Rimu ali .Moskvi ali Pekingu -- je pa poglavar te Cerkve, ki jo je ustanovil Kristus, Cerkve, ki edina oznanja nepokvarjen nauk Kristusov, ki deli po sv. zakramentih Kristusovo milost, Cerkve, ki nezmotno vodi človeštvo do večne sreče. Kot taka je sv. Cerkev najnujnejša po-
treba človeški duši, pa tudi največja uobrot-nica, čeprav niti ne omenimo tega, koliko ogromno dobrega je izkazala sv. Cerkev človeštvu v svetnih ozirih. Papeževa beseda v verskih in nravnili stvareh — kadar jo izpre-govori kot učitelj vesoljne Cerkve — velja torej prav toliko kot bi jo i/pregovoril Kristus sam. »Kdor vas posluša, mene posluša,« je govoril Kristus apostolom, katerih nasledniki so papež in škofje. »Tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva ... karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih« itd., to so besede Gospodove, ki so bile izgovorjene prvemu papežu in vsem njegovim naslednikom.
Jasno je, da bo vsak veren katoličan nad vse spoštoval sv. očeta, da bo poslušal njegovo besedo in se po njej ravnal. Katoličan pa, ki zaničuje sv. očeta, ki mu ob vsaki priliki pljuje na njegovo čast in poslanstvo, ni katoličan, ni niti slab kafoličan, temveč sploh katoličan ni.
Kaj pa »Jutro«? Kar mrgoli v nJem mest, ki pomenijo vse kaj drugega kot spoštovanje, ki ga je katoličan — kaj katoličan! sploh olikan človek — dolžan glavarju Kristusove cerkve.
Poglejmo!
Vsi vemo, da sv. oče vzdržuje z darovi, ki prihajajo s celega sveta, obsežne misijone v vseh poganskih krajih. To je na tisoče misijonarjev in redovnic, na stotine šol, bolnic, sirotišnic itd. čisto po zapovedi Kristusovi; oznanujte vsem narodom.
»Jutro« seveda o vseh teh ogromnih izdatkih za misijonstvo in dobrodelnost noče nič vedeti, temveč opisuje papeža kot straš-neka kapitalista, ki ga redijo »največ siromaš-
45
Razno.
Nenavadni gr»luiri. Nekateri Angleži so bili kaj čudni ljudje, še po smrti so holeli imeli svoje kapric. Tako pripovedujejo, da je leta 1S(H). major l.abellv v oporoki določil da ga morajo pokopati na precej visokem griču, kjer ga naj v jami postavijo na glavo. — Neki Mr. Hali pa si je že por lel pred smrtjo postavit stolp na visokem hribu, odkoder je lep razgled iil šest let potem so ga tudi položiti tem v grobnico. — Neki poljedelec v Su-"\vu se je »udi dal pokopa 11 na griču in sicer v "'•din konja z glavo navzdol, tako, <la lio kadar se svet presuče , ta-li(>j 1 pravem položaju lia nogah. — Lord Dncre je »d na pokopališču v Sa-jdonu pokopan, jahajo na ko»jii, in leta 1801. jo grobar rr s zadel na čre-l"".i" konjske glave, ko Jn preblizu kopal nov grob. Peterson, izumi-,c'i železobelona, si je iz ''JRa materin In postavil visoko močno zgradbo, da pokaže svetu, kako izvr-i'1 železobeton, obenem pa je sebi napravil Rrotmieo, kamor so ga
letnega položili k več-
Slavko Savinšek:
V gcSiikih plazovih
Povest z gorenjskih planin
Vidiš ga, zdaj tuli, prej je pa hčer od hiše podil 111 jo hotel pobijati! Nič srca nimaš! Oče tak s hčerjo! Toda, kaj ti bom zdaj pravil, ko si pijan, da jutri trezen ne boš vedel več! Domov sc spravi in skrij se, skrij, da te nikdo videl ne bo! bruha Janez iz sebe, pa dvigne starega Jermana, ki mu brez odpora sledi ter ga pelje po temi proti donni.
Vso pot 110 spregovorita besede. Ko ga hoče Janez peljati v hišo, se 11111 Jerman izpuli iz rok, omahne med vrata in pogleda v kamro na Mano, potem pa se zaleti v vežo in odtod naravnost v ske-
denj. Ko gre čez čas pogledat Miha za njim,
sliši
*<V-UJ. Jiv	vvu v**~ X--o-------	"v '
pritajeno ihtenje, potem pa nič in zopet močno smrčanje. Starega je premagalo žganje in pekoča vest 111 zaspal je.
Pride zdravnik iz trga, stari gospod, in si ogleda Mano. Ko zve, kako in kaj, zmaje z. glavo 111 napise recept. Takoj mora pastir v trg znova po zdravila
v lekarno.
Je nevarno? vpraša Cilka. Je, zelo! Toda, četudi preboli, kakor upam, ker je močne narave, je v nevarnosti! in pokaže z roko na čelo.
Mati niso slišali lega zadnjega in ne videli, ko jc na čelo pokazal, pač pa je slišal 111 videl Trne. Ni čakal, da bi bil zdravnik orlšcl, ampak je takoj vstal, omahnil skozi vežo in izginil v noči. Zjutraj so Razingarjeva mati dobili Tinctovo posteljo nedo-
taknjeno, 111' ga bilo ponoči ne v hlevu, ne na skednju. Samo gmajna je videla in slišala besede in solze, ki jih je zaupal samo Ioni in vetru...
Cilko samo pa je Manina usoda zadela tako globoko, da je za tisti čas povsem pozabil svoje lastne nesreče in Matevževe usode. Tako se je trudila okrog Mane, da so jo oče komaj spravili domov. Doma pa, v samotni kamrici, se je tem huje oglasila zopet zatrta in od burnih dogodkov večera prevpita bolečina. Legla je v posteljo, toda zaspati ni mogla. Nekaj časa so ji tekle solze, potem pa so tudi te usahnile in bolečina v srcu je bila tem hujša, ker se ni mogla izliti, ni mogla najti izhoda. Ko ji je postalo prehudo in je mislila, da v resnici obnori v strašni negotovosti, se je spomnila Boga in Marije. Na kolena se jc vrgla pred Njeno podobo in pričela moliti, moliti, da ji je duša izgorevala. In res ji je Marija pomagala. Solz ji je dala, novih solz, in mlado jutro je dobilo Cilko na kolenih spečo ob robu postelje. Ko se je zdanilo, se jc Cilka prebudila, legla v posteljo, ker ji ji; nov, težak spanec pokril oči in so jo šele mati, ko je bilo solnce že visoko, zbudili.
Zdaj so šli dnevi, dva, trije, ne da bi mogla Cilka kaj novega zvedeti o Matevžu, ali o tihotapcih sploh. Kakor da so sc v zemljo udrli! Hodila je k Bregarjcvi Lizi, pošiljala Janeza v Lipovškovo gostilno, pri Lov-račevi Loni je bila vsak dan parkrat, celo gospoda župnika v farovž je šla povprašat, toda o tihotapcih ni mogla zvedeti ničesar, "tretji dan je pregovorila Lovračevega Šimna, da je obljubil iti v Golico in sosednje planine pogledat, če se mu posreči kaj iztak-niti. Tudi jc šel in skušal priti ponoči čez mejo na Koroško. Ali zavrnili so ga obmejni stražniki, ker ni imel potnega dovoljenja in kmalu bi ga bili radi suma tihotapstva priprli, da mu ni po materi podedovana
8*
ni kristjani.« Takole piše 22. maja lanskega leta: »Bodi mu (kristjanu) pojasnjeno, da je panež kot upravitelj katoliške cerkve tudi velik kapitalist. Cerkev je bogatejša od vseh držav na svetu. Njeni dohodki so ogromni, izdatki pa malenkostni... Presežek letnih dohodkov je znašal povprečno 20 milijonov lir Seveda je v tem znesku zapopaden le neznaten delec papeževega premoženja, ki se od lela do leta množi in veča in za katerega žrtvujejo največ siromašni kristjani.«
Drugič zopet piše: »Petrov novčič, ki se steka v vatikanske blagajne kot miloščina vesoljnega sveta, je očividno ustvaril v krogih papeževega dvora tako obilno blagostanje, da sv. Oče ne ve več, kam bi s tolikim denarjem... Denarja pa seveda tudi papež ne za-metava, zakaj tudi on ve ceniti dobrote »poglavitne stvari < v življenju«. (»Jutro, 9. januarja 1927.)
Kdor čita taka enostranska in zato krivična poročila, se mu bo rodil v srcu gnjev proti papežu — kapitalistu, ki »izžema žulje revnih kristjanov -.
Dalje, če priobči -vemo« »Jutro- naslednje poročilo: Rim, 7. dec. Za osebno siužbo pri papežu in za oskrbovanje njegovo kuhinje je bilo iz Nemčije poklicanih v Vatikan pet mladih kuharic«, potem se vprašamo, kakšen namen iina »Jutro« pri takem poročanju, tembolj ker je znano, da kuha sv. očetu ne pet mladih nemških kuharic, temveč pet bratov tretjerednikov iz Waldbreitbacha v Trieru, ki imajo v Rimu že 25 let svoj hospic.
-Jutrov« čitatelj se ob taki mastni notici seveda hudobno namuzne in si misli: aha, tudi sv. oče ne more biti brez mladih kuharic, in kar pet jih je dobil.
Nadaljnje preobilne dokaze »Jutrovega« spoštovanja do Cerkve in njenega poglavarja bomo priobčili prihodnjič.
Verni Slovenci, katerim »Jutro« dela dnevne obiske, pa naj vse to točno in tehtno premislijo.	______
!zpraševan?e vest!.
(Konec.)
»No, Henrik, sedaj mi moraš povedati vse, kar si naredil, ničesar ne smeš izpustiti in jaz bom vse pravilno napisal,« tako sem rekel nežno, a vendar resno.
Siničke je prikimal. In začel sem izpra-Ševati po desetih zapovedih: »Ali si to naredil? Ali si to naredil?« Šmicke je prikimal ali odkimal, kakor se jc pač čutil krivega ali ne. Hitro sva šla dalje. Tudi preko šeste zapovedi, ki vsebuje vse grehe proti sramežljivosti, sva gladko prišla. Naš dobri učitelj, oče Spiske, je bil vzgojitelj starega kova; o fiziki in kemiji nam ni znal mnogo povedati, a imel je nepokvarjene otroke. Mene, ket vaškega fantalina je bilo po vseli cestah dovolj; pozna! sem najmanjše skrivnosti vseh otrok in z gotovostjo si upam danes dvigniti roko in reči: o grehih, ki povzročajo danes naši mladini toliko škode, ni imel nihče izmed nas niti pojma. To rečem v čast stari šoli očeta Spiskeja in to mu polagam v svojem imenu in v imenu vseh svojih tovarišev in to-varišic ket venec na njegov častivredni grob.
No, in prišla je na vrsto sedma zapoved. »Ali si kradel?- sent vprašal Šmickeja. Tedaj je jezno pogledal, stegnil roko in rekei: »Ali hočeš, da ti eno primažem?«
>'ja-Pa še
sem na-
je rekel
Videl sem, da je šmicke užaljen, užaiie„ od mene, svojega spovednega pomeni! Zdelo se mi je to nezashšno, toda uvidel sem da s strogostjo ne bom ničesar dosegel ■' rekel setn tako mimogrede:	n
»No, jaz, na primer, sem kradel jabolka« Tedaj se je Siničke umiril. »Oh,« je rekel bolka sem seveda tudi jaz kradel, mnogo!«
»In suho meso sem si odrezal,« daljeval.
»Mi nimamo suhega mesa,« Šmicke.
V tem oziru me je moralno prekašal.
Ob pol treh sva končala z izpraševanjem vesti. Vse, kar je bmicke zakrivil, sem z velikimi, lepimi črkami zapisal na papir, mu dal ta seznam in rekel:
»To so tvoji grehi. Te moraš prebrati v spovednici. Potem bo vse v redu
Smicke je prikimal. »Hvala,« ni rekel. Kmalu so prišli tudi drugi in ob treh je prišel župnik, si dal okoli vratu modro štolo in sedel je v spovednico.
Naj povem odkrito: to jc bila ena najožjih ur v mojem življenju. Zavest, du moram dajaii račun o svojem življenju. Zavest, da moram dajati račun o svojih mislih in dejanjih, se je globoko zarezala v moje srce.
Drug za drugim so stopali otroci k spovednici in odhajali s tiho srečo v očeh. Bil sem med prvimi in bi lahko odšel iz cerkve. A sem ostal. Siničke, moj varovanec, še ni prišel na vrsto. Prav zadnji se je postavil v vrsto, ubogi cestninar. Stal sem tako, da sem lahko videl spovednico. Končno je bil Smicke na vrsti. V levici je držal list, ki sem ga -spi-
zgovornost in prekanjenost pomagala izviti sc. Ko se je vrnil v Dobravo in povedal Cilki, ki je nestrpno čakala njegovega povratka, kaj je bil opravil, je bilo dekle čisto potrto.
-Janez je videl ves ta Cilkin obup in v svoji ljubezni je sklenil, da poskusi še on. Stur je in nadležen, ne bodo ga preveč po strani gledali orožniki in financarji; pozna pa tudi dobro vsa pota po go-liškcm in m^rda se mu posreči priti na koroško stran v dravsko dolino, da tam povpraša.
Res je prišel čez, spraševal na Matevževem domu, na Mohorjevem, pri Anžetovih se oglasil, ali nikdo ni vedel v Matevžu in Tilnu ničesar.
Tako je .Janez, no da bi bil kaj opravil, moral iti nazai.
,Ko 'e priše! domov. se skoro ni upal povedati Ulki, da ji tudi on ničesar novega ne prinaša. Ali (ekle je ze po njegovem obrazu ugenilo, da nima dobrih novic zanjo. Samo tega ga je prosila, naj ji pove takoj m odkrito, če bi morda zvedel, du je Matevž mrtev No, to pa je moral Janez odkrito in naravnost reci, da nikdo ne misli na to, ampak vsi trdijo, da
Da hi sp nV^T' CCr ni 0 Ti,nu ^bene sledi, »laleka ni mislHi.	P°neSre*ila'
l.ii it sof^anczu' Tk0 se je vrnil, povedali, da je b i medtem financar Ivan že dvakrat ukaj in je tudi njega vprašala C ika, če kaj ve o MatevževVusod Ah tudi fmancarjii ni bilo ničesar znanega, četudi našf r;]°,0b0ii finaricarii i" orožniki, n^mŽ in
In ko l T„dVeh' a*nf morej° niti ^edi dobiti o njih oLnJ r začel Pisano Sedati, ko so mu na
n	ea brž potolažili, da so se že
n nu iih S1031' gl?.da"	Postopanje za Cilko
5» Jlh take nasull> ^ bo zdaj za neka časa
pred njim. Cilka pa je bila tisti dan zvečer čisto obupana in ni spala žo peto noč. — Shujšala je in bledela in četudi ni tožila na glas, so se vendar vsi trije, mati. oče in Janez bali za njeno zdravje. Tedaj se je drugi dan zjutraj raznesla novica po Dobravi, Ja je prišel domov Šinkovcev Matija in brž jo segla tudi do Hribarja. Ko jo Cilka zvedela o tem, je tekla k Bregarjevi Lizi, ker se jc nadejala, da bo Matija tam. in res ga je dobila.
Pa ji je povedal Matija, da o Matevžu ničesar nc ve. Pravil je, kako se mu je godilo. Videk je Cilka, da sepa še zdaj. Liza ji je zaupala,, da ji je obljubil, nikdar več ne tihotapiti, ker jo je dovolj skupil. Razložil je tudi Matija, čemu ga ni bilo toliko časa nazaj. Kana na nogi mu ni dala, da bi mogel varno stopiti aomov. Šele v srodo so ga spustili iz postelje. Potem pa jo moral v orožniški postaji odsedoti dva dni za-&« p 16 b!l P"sel čez mei° brez potnega dovo-rin l«r V pi;0Ktanern zaporu so ga danes v jutro feznioi t F™ C° T- orožnikom skozi Predor po že-mu tudi iT %ki?r 80 ga šele izPU3tili. Naši so
enkrat nkmf m!' da g\ne bodo' Ka ^obc še se varuip nrfti t sPustili tako brez kazni in naj se varuje pr u zopet njim v roke. Sumijo ga pač, da
LttiZJTf1'^' ker nc morejo prav aokazati, ga zaenkrat puste. Zato ne bo več rinil v
Tisto^noč jMe °bita strašno'h Upa"jC S,° P° vodi. znoreti ji U M spala ^io n^0' ^ da !6 mislUa> - oknu in
neiuu počitku. Mol vojno so bili Angleži posebno hvaležni 1'etersonu n njegovo iznajdbo, kajti v-dovje iz Železobetona je bilo najvarnejše prod nemškimi bombami. -sali na London. — Neki Samuel ttaklwin pa se je pustil pokopati zunaj pristanišča na morje. Io P» zato, ker mu je njegova žena zagrozila, da bo veseljem na njegovem grobu plesala in je mogel le na ta način preprečiti njeno nakano.
Ribja moka vsebuje <10 do 70% fosforokislcgii apna, 10-15% tolšfe m 1—3% soli. Ribja inokn. prav pripravljena, je izborilo krmilo za vse minile živali, za piščela. teleta, pujske itd.
Kit na suhem. Zadnje velike nevihte na oceanu so vrgle nekega kito n» cornvvalliško obal. ka žival je bila vržena med čiri in se pri nastopajoči oseki ni mogla yw rešiti. Osem metrov dolgi velikan je otepaval » svojim repom in rusn kar cele skalo. Toda zaman. Takoj so bdi ob-veščeni prebivalci o"?* nje vasi Watergale in vse staro in mlado je m' telo na obrežje, kjer sij jim je posrečilo usmrti" ujetnika s sekirami, sulicami in streli I
tal jaz, z desnico si je parkrat pogladil skuštrane lase.
Tako, sedaj je pokleknil. Sedaj je začel brati svoje grehe. Toda, kaj pa je to? Spovednik se je nagnil k njemu, mu nekaj rekel, in moj list je sfrčal počasi na tla. O, nič dobrega nisem slutil Postalo mi jc vroče; mnogo bolj sem trepetal za šmickejevo spoved kot za svojo. Videl sem, da je župnik govoril s Smickejem. Kaj neki naj to pomeni? Sedaj končno — sedaj je končano. Župnik se je vzravnal, vzel biret z glave in začel moliti odvezo. Tedaj je nenadoma — Šmicke šel od spovednice. Najbrž*: je mislil, da je spoved končana in da lahko gre! Trpel sem neizmerno. Župnik je stopil iz spovednice in privlekel ubežnega šmickeja nazaj, še enkrat mu je dolgo govoril in končno je klečal Šmicke kakor jagnje, dočim je župnik z dvignjeno
roko spregovoril nad njim »Ego te absolvo.« * * *
Sla sva domov. Šmicke je stopal poleg mene. Ničesar nisem rekel. Tedaj je začel sam govoriti. Ni znal brati grehov z lista. Tedaj mu je župnik rekel: »Poglej, fant, celih sedem let si hodil v šolo, pa ne znaš brati niti tega, kar si sam napisal.« »In,« je rekel Šmicke, ki je bil v nekaterih stvareh zelo tenkočuten in občutljiv, »tega pač nisem mogel prenesti. Zato sem rekel: ,saj tega nisem sam napisal, to je napisal Pavel Keller.'« In nato je moj list z lepo napisanimi grehi zletel na tla — in gospod župnik je sam izprašal Šmickeja.
Najbrž je bolje znal kot jaz. Toda še danes se z ve;>eljem spominjam ure, ko sem stopal s Henrikom Šmickejem v zarji lepega pomladnega dne proti svoji domači hiši z Hlobokim mirom v srcu. In vesel sem, kadar
pridem domov ter vidim v nedeljo Šmickeja kot revnega, a poštenega moža s kopico čednih otrok, ko stopa proti cerkvi, isti cerkvi kot nekdaj.
NAZNANILA.
u Orlovska srenja v Hruški priredi 11. marca t. 1. ob 3 popoldne v Društvenem domu v Sostrem lelovrdno akademijo. Vstopnice se bodo dobile na dan akademijo od 'J dopoldne naprej. — Dne J S. marca t. 1. priredi pa poučno filmsko predavanje za mladino ob pol 1, za odrasle ob 3 popoldne. — Spored: 1. Romanje v Lurd. 2. Prikazovanje Lur-ške M. Božje. 3. Ljubljanski Škof dr. A. B. Jeglič v Ameriki med Slovenci.
n Prosvetno društvo na Črnučah vprizori v nedeljo, dne 11. marca ob 3 popoldne v društvenem domu ljudsko igro s petjem v 5 dejanjih »Domen«. Igra se ne ponovi. Vabimo.
n Breznica. Dne 18., 19., 25. marca in 1. aprila ob pol 4 popoldne se bo pri nas uprizoril »Pasijon« v 14 slikah. Krasne nove kulise je za »Pasijon« naslikal g. V. Skružny, slikarski mojster narodnega gledališča v Ljubljani.
n Na Bledu priredi ^Slovenska Straža« v Ljudskem domu v nedeljo dne 11. marca ob treh popoldne skioptično predavanje. Govornik pride iz Ljubljane.
n Nori sejem v Semiču se vrši dne 15. marca 1928 za živino in kramarijo; to velja za vsako leto v naprej.
Lepo posestvo naprodaj
leži % ure od Rimskih Toplic na Štajerskem, na solnčni strani proti Savinji. Zemljišče je zaokroženo in se drži celo posestvo skupaj. Obsega 20 oralov, in siccr; 4 orale njiv, 4 orale travnika in pašnika, pol orala sadonosnika, 2 in pol orala vinograda in skoraj 10 oralov gozda. Vsa poslopja so zidana in v dobrem stanju, in sicer: Dve hiši s kletmi, živinski hlev in skedenj, svinjak in še posebej stoječa mala klet. Cena 110.000 D. Vpraša sc pri Spodnještajerski ljudski posojilnici, Maribor.
V vsako hišo DomoSluba.
KoZe
krtove, jančje (bele) in kozličje kupuje L. ROT, krznar — Ljublj., Mestni trg 9.
žagevodja - začasni gozd. čuvaj
za nadziranje delavcev pri kultiviranju - 20 do 30 delavcev (10—15 delavk) za trebljenje in kulti-viranje gozdov, se sprejme. Delavska stanovanja na razpolago, plačilo na dr.ine. — Ponudbe poslati na Družbo .-.Jezersko«, Kokra.

Severooemski Lloyd
F. Missler, Bremen
Največji potniški promet v vse prekomorske kraje.
Agencija za Slovenijo:
Jože Močan
LJubljana, Miklošičeva cesta št.36
Desno od glavnega kolodvora, prva ulica levo.
46
Redihm vrednost mle-<». En liter mleka ima isto redilno vrednost kot 4 jajca ali '/, kg mesa. Ka vsak način je mleko najcenejša hrana.
Smrtna obsodim, ki sc je nihče ne hoji. V Belgiji po zakonu smrtna kazen ni še odpravljena, toda smrtnih obsodb dejansko n izvršujejo ve?. Ha pa zakonu formalno zadoste, vprizore »usmr-čenjei sledeče: Na velikem trgu postavijo kol. V spremstvu Štirih orož-nikov na Kr.njili ln z golo sabljo v rokah pride ra-belj in pritrdi na kol listino, ki pravi, da je ta i" ta zločinec obsojen na Riarl. Po preteku ene uro kol in razsodbo zopet odstranijo in obsojenec mirno živi dalje. Tak pri-so je pred par meseci odigral v Antwerpnh, "jer so jusmrtllir izdajalca domovine Van Thie-lc-na.
Koliko stane, prepoved »11 ohola? Poslanska zbornica v \V;ishinglonu (Ze-uinjene države Severne Amerike) je določila 13 milijonov dolarjev za uveljavljen je zakona, ki Prepoveduje uživanje alkohola in 23 milijonov dolarjev za nadzorovane morske obali in pnž-
dreti temo in z obupno iskajočimi očrni in trepetajočim srcem Matevža vsaj ganiti, da bi ji dal sporočilo, če je živ, ali ji po čudežu sporočil, če je mrtev. Ker ta negotovost je bila hujša od smrtne novice in vedela je, da ne more dalje tega prenašati, sicer ona sama zboli.
Po neprespani noči pa sta jo obup in bolečina (jognali že za run a v cerkcv in tam v spovednico k duhovnemu gospodu. Stari gospod so ji tako zaupljivo govorili o zaupanju v božjo pomoč in milost, da so Cilki solze lile po obrazu, ko je jirišla iz spovednice. Pri mizi Gospodovi je potem dobila še nove moči, da ni v veliki bolečini obupala ter je z novim upanjem pričakovala veseljših vesti v prihodnjih dneh.
Osmo poglavje.
Pod Lepim vrhom v bajti Zabretove Mole so bori mlado življenje s smrtjo. Padar.-Trpina stavi upanja v krepko Matevževo naravo, ki bo morda vendarle zmogla grozečo smrtno nevarnost in odnesla zmago nad nevarno rano in njenimi posledicami. Toda Matevž je zelo opešal vsled mnoge izgube krvi, poleg tega pa se je rana prisodila v hladnem jutranjem zraku. Mladi fant se je bil še prehladil, ko ga jo Tilen nosil in moral ž njim mnogo počivati, tako da je pritisnila pljučnica.
Tisti dan, ko je bilo Matevžu najhuje, so pričeli v bajti misliti tudi na duhovnega gospoda. Ali bojazen, da bi se znalo na ta način zvedeli, kje sta zasledovana tihotapca skrita, je delala vsem trem mnogo preglavice. Na dobravskega gospoda bi se bih pač laže zanesli, da jih ne bi izdali in bi na skrivaj prišli gor bolnika prevideti, toda v to stran je segla ze druga, zaplaška far a, in dobravski gospod gotovo ne
bi hoteli priti sem gori. Zato je posebno Tilen precej časa okleval, bi Ii šel po gospoda, ali ne. Ko pa je nevarnost pričela rasti, se je vendar odločil in Terpina je šel iskat zaplaškega gospoda. Tilen si ni upal iti sam, ker je vedel, da bi ga po njegovi veliki rasti kaj kmalu spoznali, čeprav bi ponoči hodil. Obenem pa je Terpina spotoma hotel pogledat še pri neki ženski v Zaplazu, kako je kaj z njeno boleznijo.
Terpina je zaprosil zaplaškega gospoda, naj gredo prevideti samo s sv. oljem nekega fanta pod Lepim vrhom, ki se je bil prehladil in ga muči sedaj nevarna pljučnica. Žaplaški gospod je bil sicer še mlad, vendar pa je poznal dobro ljudi, in ko ga je Terpina pripeljal v bajto pod Lepim vrhom, je gospod kmalu spoznal, da ima opravka s tihotapcem. Slišal je bil tudi praviti v Zaplazu, da so se na Golici spopadli financarji in tihotapci in da je bil eden zadnjih* ustreljen. Zato je sklepal, da mora biti ravno ta, ki je ponj poslal, oni. Ganila pa ga je skrb in verska udanost vseh treh, ki so vseeno poklicali gospoda, kljub nevarnosti, da bi se lahko izdali. Zato jc po opravljenih zakramentih, ko ga je Terpina spremil nazaj do prvih zaplaških hiš, spotoma temu omenil, kaj se mu zdi in rnu obenem zagotovil, naj bodo brez skrbi, da bi o tem okrog pripovedoval. Obljubil je tudi,- da bo prihodnje dni enkrat prišel vnovič pogledat in prinesel seboj sveto popofnico, da ne lo oslalo samo pri napol opravljenem sv. opravilu.
Res, čudovita je vez, ki veže naše slovensko ljudstvo z vero, z Gospodom in Njegovimi posvečenimi! Ali je skrb in težava, ki je ne bi skupaj nosila, preprost slovenski človek in njegov duhovni pastir, oba v duhu Gospodovem? Četudi se naše ljudstvo pogrezale v razne zablode, kakor kaže naša povest, eno
Od danes naprej je začela pri
Teiistiiliazsrjii
LJUBLJANA KREKOV TRG 10
inventurna prodaja
rn?nufakturntga blaga po znižanih cenah.
30% ceneje kot povsod drugod. V I. nadstropju Krekov trg št. 10 pa se predajajo po polovičnih cenah raznovrstni ostanki.
Oglejte si brez nakupne obveznosti!
»jboij^i Ovalni stroji in pletilni švic. „Dubied" stroji ter kolesa
Ldino n
c:i rodbino, obrt in industrijo 50 le
los. Pefelfnca
Grltzner, Adltr
Najuižjo cene' Tudi na obroke:
LjuDIlano
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
Najboljše
momilahfurno blago
in najnižje cene dosežete v trgovini
Josip Sliftar, LiuMfano
Stari trt; štev. 21 (poleg Zalaznika). V VSAKO HISO DOMOLJUBA •! HC
Denar
Si prihranite, ako kupite dobro blago za obleke in perilo: to pa le zalo, ker
nafdele
v občno znani, nad 30 let obstoječi trgovini
R. Miklauc
Pri Škotu" Ljubljana
rt
za veliko strokovno odbrano zalogo prvovrstnega kamgarna za iuoške obleke, fino svileno, volneno in perilno blago za ženske obleke, kakor tudi vse druge vrste blaga. — Postrežba zanesljivo poštena. Naročila po pošti se takoj izvršijo.
Zaradi preselitve	V
svoje trgovine prostovoljno
g RAZPRODAJAM
O/ raznovrstno blago za moške, ženske \ J3 flf/ in otroške obleke in druco rnanut. IO R I blago jod tovarniškimi cenami v to j Svofjl Loki, zra»«n kiptcirslic nrk e
' ol':lHri nI«:-!' 'lokler ' raji« v. alogn se iu-i- Iv*
1 puruOi občinstvu
Martin Remlh
Kmečko posestvo Si^SJSI
pred tremi leti dograjeno bišo, zidano, z opeko krito ter kozolcem (hlev za živino pod streho hiše). se takoj proda iz proste roke, Ccln posestvo j« nerazdeljeno v enem kosu ter za pridnega kmetovalca zelo rentabilno. Cena 60.000 Din. — Naslov se izve v upravi .Domoljuba pod it. 14J0.
Divje kože!
Kupujem vseli vrel divjačine ter plačujem po najvišjih dnevnih cenah. Lisičje, klime dihurjeve, zajčje itd.
Trgovina s kožami
Eligij Eber, LJubljana
Kongresni trg $t. 7, (Zvezda).
Pri ..Čeiniku"
Ljubljana • Lingarjeva, Stritarjeva ul.
Najlepši in najboljši nakup blaga za ženske in moške obleke. Največja izbira svilnatih rut in šerp.
Oglejte si zalogo!
dobro ima: globoko verno je in neizmerno zaupanje y.i\i v njem v tolažbo sv .vere in njenih svečenikov. In kaj je v '-z. ki ju tako tesno spaja? Ne samo vera kol tika, ampak še to, da so naši svečeniki sinovi isie slovenske matere, da so izšli po večini iz kmeti-škega delavnica ljudstva in sc zato čutijo eno ■/. njim. To je, kar naš« mu dobremu narodu daje moči, da ne klone nikdar iu pred nikomur, da nikdar ne obupa.
Res so zaplaški gospod držali besedo in prin« li v nedeljo po večernicah Matevžu, ki se mu je bolezen obračala na bolje ter jo bil že izven nevarnosti, sveto popotnico ter ga prevideli z vseiri potrebnim za vsak slučaj. Matevž se jim je pri spovedi povsem zaupal m vplivu dobrega gospoda se je posrečilo, da jim je obljubil, ne več tihotapiti. Te svoje obljube pa Matevž ni nikomur izdal, tudi Tilnu ne.
Ko je Terpina videl, da se je Matevžu zdravie pričelo vračati, se je spomnil, da mora le iti tudi drugam pogledat, sicer ga bodo ljudje preveč pogrešali. Mali, drobni možiček je imel za vsakega svojih bolnikov dober spomin in še večjo skrb, nikogar tu pozabil. Zato se je zdaj odpravil na pot. Ni !>a sel naravnost čez Dobravo v Podbreg, ampak je raje ubral pot čez Zaplaz, da bi bi m obiskal svoje varovance, pa še na Fužini in v Soteski, šele nato se jc mislil vrniti čoz p0!,reg in Dobravo nazaj pod Lepi ,/J,a K« F Tilen prosil, naj bi čimpreje (Obvestil Ifnlrarjevo Cilko o Matevževi bolezni in njenem boljšanju, je. stari mož obljubil, da bo svoje brž opravil po dolini, poten, pa takoj hitel k Cilki, da ii pove naročeno.	' J
fev*SnriJiCrpinia ie PaC obliubn> aveto obljubil Matevžu m Tdnu da so bo čim manj zadržal v dolini in
Sre^V i^'0, AU <'b'il, njegovi boL nlk. Pa so obrnil,. U v Golažu so je zamudil do po-
IS
nedeljka večer. Komaj pa jc prišel na Fužino, ga je že ujela ženska, ki je prišla pred treini dnevi iz Kranja nu Dobravo ga iskat in ga vse dni iskala po vsej dolini in v Podbregu ter na Dobravi. Za bežjo voljo ga j" prosila, naj gre takoj ž njo, ker je skrajno nevarno. Zagotavljala mu je, da se bo lahko obrnil takoj, morda že. drugo jutro, nazaj, ko ji je zatrjeval, da mora preje na Dobravo. Tako pa se je vendar udal in odšel ž njo. Toda minevali so dnevi, k Ciiki na Hribarjevo pa ni bilo Terpine.
Tem manj pa je zamudil jiriti čimpreje na Hribarjevo financar Ivan. Že po onem prvem poskusu, ko ga je Janez obrnil in ga je hipec sočutja z nesrečnim dekletom ganil, da ni šel v hišo, mu'je bilo žal, da je priliko zamudil. Tudi očetove pikre besede ga niso zadržale, da ne bi dan za dnem hodil gori Cilki venomer zatrjevat, da je Matevž najbrže ubit in Tilen tud, ker se kljub vodnemu iskanju obojih stražnikov n. posrečilo dobiti kake sledi ™ njima. Naj-
Stani te^ll?fitTV-kUke,n pr0pa(lu broški
strani, je vedno hitel zatrjeval.
Cilka pa je in bledel zmaje
^iŠkaU™ mL11" 'J0,0St tak°' da ni	«P«ti
.vo^krtMSr11 onKni,i i«
naši ^nllf d^t^^medn'^' *'U(i'rai,'> '{aJ I'' bilo
ninak' "" ^ ,iubez«" ** za že-
» njim. Mora bi!i L kaHaigcJak^8 lak° fatovatl
njo na tihotapce alkohola. (t dolar je okrog r>7 Din.)
Pretira 11» > Ijudnosl. N'" ki angleški pisarniSki uradnik (Indijanec j»> rodu) jo želel kratkega dopusta, zato je na svojega predstojnika naslovil fdedoče pismo: »Pre-vzviSeni gospod! '/. naj-globokejšimi v moji notranjosti občutenimi iuv sivi svojega visokospo-štovanja do Vaše mogočnosti, se drzue.ni približati se Vaši milosti s pioponižno prošnjo, ako jo mogoče ugoditi moji neoilpustljivi, z najvda-nojšini srcem Vašemu vi-Hokemu blagorodju predloženi prošnji za kratek oddih, lo se pravi u 14 dnevni dopust in sicer edino radi lega, ker so se mi izpustile tri bule. Čast mi je, da sinem beležiti Vašegu pre vzvišenega blagorodja uajvda-nejSi služabnik Jonabol Pnnjnmjaub. (Na rob pisma jc napravit sliko, "" katerem delil života h"« bule.)
■■■■■■■BBBHH3"
sir
Cilshi soiifer
le najbolj^ duSKnaio ilnoiPo ln iz.
redno hitro u-inkuje na raščo rastlin. P0. sebno prikladno je za ozimine, ki leto, precej slabo prezionile.
tllshl SOliter oddaja Kmetijska družba v Ljubljani
Potrebna navodila o uporabi daje Pod-delegacij« proizvajalcu Čilskega solitra v Ljub-tjanl, Turjaikl trg It. 3.
.. • .HASn ne obIeč«te, ako kupujete gotove
Na ceneje m0ške in obleke doma-
I1MJV- *	OLUP — Ljubi ana, Stari
Se|V 2 ki ima vz?fo"tudi sukno' in hlačevino
p@zor čebelarfi
Vsc čebelarsko orodje, panje, umetno satovje, Ričove« stiskalnice za umetno satovje, stroje za frfenie medu, semena medu bogatih rastlin do-Sa Jugoslovanska Ceb*Ursk. indu.trija NOVI VRBAS (Vojvodina), polt. pret. »t. 5. - Cenik pošljem brezplačno!
frbovel]šičTčement ^in^S *
1 r„	ŽELEZNINA
traverze: Fr Stupica uubuana
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in'.narobe.
Pratla se hiša,,^
vodovod, pri veliki cesti, 4 minute od farne cerkve, njiv /.a 12 mernikov posetve. Gjobov ilrvarSno - lep jirostor, senožet in pašnik bliiu hiše. Poslopje krito z opeko. - Poizve se na licu mestu: Begunje pri Cerknici 74.
Kuhinisko de&io 4°-
501.
trezno in pošteno, za družinsko kuhinjo, ifče O-krbništvo Fužine -Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani. — Naslop 15. marca.
Hogažftgga učenca
poštenih slaršcv, sprejme takoj z vso oskrbo v liiSi Franc Kuhar, kovač, p. Dol pri Ljubljani.
Eculjsrshcga najema
najraje z dežele, iščem. Naslop lakoj. - JoSko Sedlar, čevljar. Hrvatski trg 4, Ljubljana.
HouaShega učenca
sprejnio takoj Franc Aumsn, kovač za izdelovanje vozov, Vir-Domžalo.
|jjj za mizarsko
-----obrt, kmetskih
MarScv, sprejmem takoj. Ilraua in stanovanje pri mojstru. — Ivan Trnov ec, Brod, Št. Vid nad Ljubljano.
15 do 17 let,
--' priilnega, poštenega, iščem za poljska dela. Nastop takoj i'Iača po dogovoru -Valentin Jalen, Hlebce 5, p. Lesce.
Proda se mB®
----- rih kolesih, še dobro ohranjen. - Franc Zupan. Mošnje 32 p. Radovljica.
Honjar in syinjar
trezna in poštana, so sprejmeta v stalno službo. Nastop takoj. OakrbniStvo Fužine -Dev. Mar. v Polju pri L ubljani.
HroiaSHi TOienec
kateri bi bil že nekoliko vajen ali pa po-močnik-začetuik se išče za takoj. Več se iz-e Slane Aboluar, krojač, St. Lovrenc, p. Vt lika Loko.
Mlinarja spre jmem za
mar m ev.
_ merico ev.
oddam mlin v nnjein s 1. aprilom t. 1. Pojasnila dnje Janez Abram. posestnik. Dobrava 3, p. Kostanjevica. Dob
Fosesluo se proda
po nizki ceni; obsega novo hišno poslopje, gospodarsko poslopje, i lena gozda vinograd, redi se 5 glav živine. Več se poizve pri Francetu Gorenjcu v Podborštu 7. p. St. Jani na Dolenjskem.
Posredovalnica za službe
Sv. Pelra cesta 33 oddaja službe kuharicam, hiSnam. služkinjam in natakaricam
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela ,Union'.
Obrestovanje najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d.
Idile li sc dopasti!
SEDAJ
vidim, ko sem enkrat kupil, da je veletrgovina R. Stermeckl v Celju najboljši vir za nakup sukna in kam-
__garna za moške obleke,
volne, svile, cefirja in delena za ženske obleke, platna, oksforda, modrotiska, cvilha, ter sploh vse manufakture, ker je vse prvovrstno kakovosti iz najboljših svetovnih tovarn in mnogo nižjo cene, kakor povsod drugo J. Pišite takoj po vzorce na veletrgovino R. ST&RMECKI, Cslie it. 19. Naročila čez 500 Din poštnine prosto.
Prometna zavod za premog
d. d. Mufeliana
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo
domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe
Premog,
KnpgiliS presBOfl vseh vrst KOllS, livarniški, plavžarsld in plinski
BrStaete.
Prometni zaaod za premog d. d.
u Ltufttlani
Miklošičeva cesla št. 15/1.
Ako želite biti lepi, obdržati svoje lice mladeniško sveže, svojo kožo elastično in baržunasto, svoje lase lepe in bujne, tedaj rabite za dnevno nego svoje lepote <1 »ELSA«-MILO ZDRAVJA IN LEPOTE, katero ni samo parfjmirano toaletno milo, temveč vsebuje vsebi tudi medicinsko pre-izkušane dobrodelujoče sestavine, katere prodirajo v Vašo kožo in jo vzdržujejo zdravo, lepo, mlado, in Vašo zunanjost mladeniško svežo.
FELLERJEVA PRAVA MILA ZDRAVJA IN LEPOTE SO : ELSA-lilijino mlečno milo
ELSA-rumenjakovo milo
ELSA-glicerin milo ELSA-boraks milo ELSA-katranovo (šampon) milo ELSA-milo za britje
Poizkusite jih! Nikdar ne bodete rabili drugih mil!
Za poizkus 5 komadov Elsa-mila z omotom ln poštnino vred 52 Din.
2FELLERJEVO PRAVO KAVKAšRO PO-. M A DO ZA ZAŠČITO LICA IN KOZE. Ona Vam izgladi gube in brazgotine, dela kožo gtbko in nežno, briše sledove staranja, vstvarja mladost in lepoto. Izuenadilo Vas bo, s kakšno brzino izginjajo solnčne pege, kožne brazde, rudečilo nosa, mozolji, zaje-davci in drugi vsakovrstni nedostatki kože.
3FELLERJEVO MOČNO POMADO ZA • RAST LAS, katera preprečuje izpadanje las, prerano osivljenje, čisti lasne luskine, dela lase mehke, gibke, bujne ter pospešuje njib rast.	, , . .
Za poizkus 2 lonCka ene ali po 1 lonCok od vsake Elsa-pomade z omotom in poštnino vred za 38 Din. v Vašem inlcrcsu Je, da pošljete denar vnaprej, k«r plačate po povzetja radi poStiilh stroSkov 10 Din ve« NaroČila nasloviti Jasno: Lekarnarju
EUGEN V. reiLCn. SIUDICA donja Eisatra ie.
v;
ZJ
V vsako hišo Domoliubal
Neomejena varnost!
mm«a HRANILNO V LJUBLJANI
Knaflieva «si«a š«. 9, eno minuto od glavne pošte, najstarejša hranilnica v Jugoslaviji (ustanovljena 1. 1820)
zcSsl issS LlMbiSanske oblasti,
katera jamči za vse njene obveze z vsem svojim premoženjem in davčno močjo, sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovan™ ter izposoja denar glasom Statuta na hipoteke ln menice po zelo ugodni obrestni meri. Vloge v nasi hranilnici so proste rentnega davka Stanje vlog koncem decembra 1927 ie znašalo okroglo Din 50,000.000—.
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vo:no iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 120 milijonov Din.
H
N
K ti
N
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živali je brezdvomno
»MASTIN«
Ki pospešuje rast, odebclitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive \ rednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma! Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škaf. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZV (zrav, rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4
NalpopoIncjS1
ST0EWER
Šivalni stroji
r.t Ciril j c, krojače ia čevljarje ter ca
Tsak dom. Predta ti oabariie ■troj, oglejte «1 to izredoost pri Ivrdki
L Baraga,
Ljubljana Selenburg. ui. 6/1-Drezplačaa pouk. IS Uiao jamstvo.
Za spomladansko sezijo
priporoča tvrdfta: F. in I. Boričar,
jPHI IVANKI* LJUBLJANA. S. Petra cesta it. 29 ravnokar došlo veliko in krasno izbiro blagu za moške, žensko in otroške obleke; čisto volneni po-P'"lin v vseli najmodernejših barvah samo IS Din, polvolnouo karirasto JO Din, cvirnato blago in kaiubiik po )'2 Din. rjavo, belo in pisano kot en i no najboljše vrste K do 13 Din; vsakovrstne izgotov-Ijene otroške oblekce, moške pružnje srajce in kravate, svilene rute in šerpe itd. vse po jako nizkih cenah. Pazite dobro na nnš naslov iu št. 2!) ker le tu kupite vse vaše potrebščine najboljše iu najcenejše!
Prpklir Pokličem vse žaljive besede, katere I I vlVliu* scm govoril zoper Marijo in Mirkota Smotinsky in sc jima zahvaljujem, da nista zoper mene sodnijsko postopala.	Sterle Jakob,
Prpklir	Malnar Anton, Pugled »t, 5, prekli-
I ICnllU,	cujemi kar scm govoril zoper Franceta Mestek	iz Pugleda št. 2 ter izjavljen, da ni resnično.	Anton Malnar.
Lovske puške
flobert puške, revolverje, piitole in vse potrebščine za lov in ribolov, kupU pri: F. K. KA1SER, Ljubljana, Šelenburgova ulica It. 6.	8972
Dreuesnitarska
zadruga v Dorfarjih
pošta Skofja Loka.
ima naprodaj več tisoi risokodcbelmh sad. drevesc,
.ls)h§sH1P* B'll,nianova reneta, Šampanjska a-UUMSUHG. ncta pisanj kardjna|j Jakob Ldht.|(
Damasov kosmač, Bobovec - in druge žlaht. vrste,
HrilŠkP • Moštnice, Tepke. Rumenke — in
niudnc. druže žUhtnc vrstc ^
CENE JABLANAM: 1. vrste 10 Din, H, vrste 6 Din, III. vrste 5 Din. — CENE HRUŠKAM: I. vrste 12 Din, II. vrste 10 Din. — Cene veljajo z ovoj-nino vred franko kolodvor ŠKOFJA LOKA. - Manj od 30 drcvcsc ne razpošiljamo.
Zadružna gospodarska banka d. d.
ka.
a	—--— — — -w w	■	i
2057,2470 Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 BrZOJav, cosooban
Kapital in rezerve skupno nad Din 16.ooo.ooo -, vloge nad Din 25o,ooo.ooo-.
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7<>/0 drž. i„Vest. posojila <er 31/,o/ vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji	" '
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ceč«