Političen in gospodarski list.
Vabilo na naročbo. »aM!*L?S
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. S 1. julijem poteče naročnina vsem onim, ki so bili naročeni za pol ali četrt leta; zatorej uljudno prosimo taiste, da nam te dni do-pošljejo nadaljno naročnino, da se jim list po preteku naročnine ne ustavi.
Jugoslovanski napredni klub.
Jugoslovani smo prišli do treh klubov v državnem zboru; peščica slovenskih državnih poslancev razdeljena je na Dunaju v tri frakcije, kar je precej čudno, ako pomislimo, da imamo doma pravzaprav le dve politični stranki: narodno-napredno in klerikalno, ali kakor se evfemistično zove, katoliško-narodno; kajti če se delajo štajarski poslanci, kakor da bi ne pripadali niti k eni niti k drugi, ampak kakor da bi stali med njima ali nad njima, se to trdi le zaradi lepšega, zaradi sramote voljo. Po svojem dejanju in nehanju so, kar jasno kaže tudi njihovo zloglasno glasilo »Slovenski Gospodar* prav pristni klerikalci, enaki kranjskim konsumarjem v birtohih; v skrbno zakrivanem dnu svojega srca je vsekako ta ali oni izmed njih naprednjak; ali kaj ima srce govoriti, ako bi bil sicer mandatek ali karijera v nevarnosti? Vsaj se poznamo: Drugače čutiti, drugače ravnati, to je večkrat prav koristno, čeprav po mnenju naivnežev pustolovsko.
Imamo torej tri klube: slovanski centrum ali ofici-jelno lepi klub imenovan, ki je potrebna naprava tudi radi tega, da daje streho vsem onim nesrečnežem, ki niso mogli nikjer drugje dobiti, zavetišča nadalje hrvatsko-slovenski in jugoslovanski napredni klub. Da imamo za svoje razmere tako lepo število klubov, kriva je ožlindrana ošabnost kranjskih klerikalcev, hofratstvo dr. Ploja in pa, no še nekaj — okolnost namreč, da čim več je klubov, tem več je predsedniških mest. Naši narodno-napredni poslanci so se gotovo dovolj trudili in zavojjo dobre stvari dovolj sami sebe zatajevali, samo da bi bili združeni vsi jugoslovanski delegati v enem klubu, da bi skupno za stopali narodne in gospodarske koristi slovenskega in hrvatsko-srbskega naroda.
Nam, ki dobro poznamo dejanje in nehanje za narodno prosveto pogubnih klerikalcev in stojimo zato že
od nekdaj na stališču, da s klerikalci, kakršni so dandanes, niti sprave niti kompromisa, smo že naprej vedeli, da bi se tak klub ne mogel obdržati, ako nočejo od napredne inteligence slovenske voljeni poslanci zatajiti svojih načel. Zato tudi nismo s posebno simpatijo motrili do-tičnih pogajanj, in ko so se slednjič razbila, odvalil se nam je kamen od srca. Zdi se nam torej čisto naravno, da so napredni poslanci sedli k d-ngi mizi kakor klerikalni, in ker tudi štajarski niso ooljši od kranjskih, zdi se nam naravno, da so se tudi od teh ločili. Neumevno bi nam bilo samo to, zakaj &£ niso združili kranjski in štajarski, ko bi ne vedeli, da imata dva kluba dvoje predsedniških in baš toliko podpredsedniških mest.
Tako je prišlo naravnim potem do ustanovitve jugoslovanskega naprednega kluba, ki šteje dosedaj štiri slovenske in dva srbska poslanca naprednega mišljenja. Število članov res ni bogsigavedi kako visoko; pa pomisliti je treba, da se je s tem napravil začetek samostojne organizacije v resnici naprednih državnozborskih zastopnikov jugoslovanskih; kajti dosihdob smo doma sicer tudi imeli hude volilne boje med naprednimi in klerikalnimi kandidati; ko so pa bile volitve končane in so napredni poslanci stopili s klerikalci v en klub, bile so jim peruti pristrižene, da niso mogli načel svojih volilcev tako zastopati, kakor bi bili radi in kakor so ti zahtevali. Okolnost, da imajo naši zastopniki sedaj klerikalizmu nasproti popolnoma proste roke, gotovo ne ostane brez koristi za emancipiranje od klerikalizma in za prodiranje naprednih idej med Slovence. Mi naglašamo še enkrat, da respektiramo versko prepričanje vsakega in spoštujemo duhovnike, tudi če so naši politični nasprotniki, kamoli, da bi bilo naše spoštovanje do njih odvisno od tega, ali so na naši strani, pobijali pa bomo vsikdar in povsod versko nestrpnost in zunanje tercijalstvo ter se borili proti onemu delu duhovščine, ki zlorablja vero v strankarske in pustolovske namene, si prizadeva ohraniti ljudstvo v tmini klerikalizma in hoče uničiti one narodne sloje, ki se ne puste od nje tudi v političnih zadevah komandiratl. In na tem bojnem polju imajo naši poslanci sedaj prosto pot. Uspehi so že tudi vidni: Vodja klerikalne stranke je javno ožlindran, goškemu kuratu spet reži nasproti nemezis in «Slovenski Narod* lahko brez ozira na desno in na — kakega dvornega svetnika razkrinkuje klerikalne mahinacije. Brezobzirnost v boju
200
proti klerikalizmu pa je prav zdaj tem bolj potrebna, ko se bližajo deželnozborske volitve in je vodstvo klerikalne stranke že začelo čez deželo preprezati mreže, da bi si nalovilo volilcev za svoje kandidate.
Sploh pa, kakor napredna ideja, tako ima tudi jugoslovanski napredni klub še lepšo prihodnjost. Gorenjski kmetje še res ne bodo kmalu zahtevali od Pogačnika, da bi se združil z naprednjaki, pač pa ni dvoma, da bosta Notranjska in Dolenjska poslali prihodnjič može na Dunaj, ki ne bodo hoteli stopiti skozi vrata lepega kluba, dokler bo ožlindran. Štajarski kmetje bodo pa do bodočih volitev še tudi korenito obračunili s svojimi vsiljenimi jim voditelji in pometli z njim lastno energijo različne Berkse in Žičkarje s političnega pozorišča. In v to pomozi Bog! _ =
Kaj bo9 kaj bo!
(Gospodarska in politična vprašanja z ozirom na kmetski stan.)
Dalje.
Kjer imajo naši politikujoči duhovniki neuko in nezavedno ljudstvo pod seboj, tam hočejo imeti odločilno besedo pri vsaki tudi najmanjši stvari in najneznatnejši zadevi in vse te stvari in vse te zadeve si uredijo s pomočjo svojih špekulantov in kimovcev tako, da služijo edino njihovim sebičnim namenom.  Slovenski kmet je zdaj še po veČini tak, da se da slepo in brez premisleka vjeti v klerikalne zanjke. Zato sta on in hribovski Tirolec edina, ki pošiljata same duhovnike in njih privržence namesto mož iz svojega stanu za zastopnike v državni zbor. A tudi Tirolcu so se že začele odpirati oči in vsak dan jasneje izpoznava, da tako zaničevanje lastnega stanu ni zanj niti pametno niti koristno. Naš kmet pa menda ne bode prišel še tako kmalu do tega spoznanja. Preveč je povezan s klerikalnimi vrvmi in trakovi in še premalo je bral in premalo premišljeval, da bi se mogel navzeti takega poguma, da bi te povoje sam raztrgal; drugi pa mu jih ne morejo in ne smejo raztrgati, ker so zdaj njegova, od klerikalcev za drag denar kupljena last! Prepotrebno izobrazbo, katero je dobival dosedaj nekaj časa od svojih pravih prijateljev, izkušajo mu njegovi črni čuvaji z lažjo in sleparijo odvzeti ter jo nadomestiti s svojo strojarijo. Ge se jim to posreči, dobil bode potem naš kmet še železno verigo na noge, in nekdaj zlati klerikalni časi se bodo zopet začeli vračati v deželo. V krajih, v katerih se je vsaj nekaj slovenskega kmet-skega ljudstva že toliko vzbudilo, da se več ne pusti tlačiti in voditi za nos od klerikalcev, začeli so ti s silo in nepoštenimi sredstvi pritiskati na svoje nasprotnike in če jih tuintam s krivičnim denarjem, z obrekovanjem ter vsakovrstnimi zvijačami in lažmi premagajo pri kaki volitvi, ki ima zgolj gospodarski ali kak drug posveten namen, ošabno potem kriče na vse grlo: »Krščanska misel, krščanska zavednost je zmagala nad brezverstvom; vsa čast in slava našemu zavednemu krščanskemu ljudstvu.* Ali niso to bogoskrunske besede iz ust tistih katoliških hinavcev in svetohlincev, ki rabijo svoje krščanstvo in katoliško vero le za limanice, na katere love nevedne ljudi za svoje sebične posvetne namene, sami pa počenjajo take reči,  da mora pravega razumnega in v resnici vernega kristjana groza izpreletavati, kojih vidi v takem dušnem stanju pri izvrševanju najsvetejših cerkvenih opravil in ko jih nadalje vidi, kake ljudi sprejemajo v svojo stranko, jih potem več ne vprašujejo, kako vero imajo in kako izpolnjujejo njene dolžnosti ter ko jih sliši, kako sleparsko zagovarjajo te svoje pristaše, ako napravijo v njih imenu kako luinparijo «na katoliški podlagi*! Nezaslišano jo, kaj vse so delali pri agitaciji za zadnje državnozborske volitve, nezaslišano je, kaj počenjajo pri nekaterih kousumnih društvih, nezaslišano, kako sleparijo pri vinogradskem društvu s petjotom, nezaslišano, na kak nečasten način so zavratno naskočili ugledno in prekoristno C. kr. kranjsko kmetijsko družbo,   ter  jo   potem,   ker   se   je   niso mogli polastiti, mislili z grdo zvijačo in goljufijo pri prodajanju Toma-
ževe žlindre ugonobiti ali pa ji vsaj škodovati na ugledu in dobrem glasu, in nezaslišano je, kaj vse se predrznejo uganjati pri vseh odborih, odsekih, šolah ter narodnih in dobrodelnih društvih, v katerih so v večini in kako spletkarijo in spodkopujejo vse one, v katerih nimajo večine! Zdaj so zanesli svojo umazano strankarsko politiko tudi v družbo sv. Mohorja ter jo začeli zlorabljati in izkoriščati za svojo propagando s tem, da so začeli v njenih knjigah priobčevati tudi take politične spise, kakršni so le njim po volji. To klerikalno strankarstvo pa je rodilo le slabe posledice za družbo, ki bi sicer lahko mnogo storila za pravo izobrazbo in potrebno narodno probujo našega preprostega ljudstva. Mnogo udov je iz družbe izstopilo, ker vsled svojega rodoljubja nočejo podpirati družbe, ki je dobila nalogo utrjevati tolikanj pogubonosni klerikalizem med Slovenci. Te posledice pa utegnejo postati s časom celo nevarne za društveni obstoj, ako njeni klerikalni voditelji ne popravijo svojega nepremišljenega strankarskega koraka. Tako nazaduje, razpada in gine vse, kar bi moglo koristiti celokupnemu slovenskemu narodu in še posebno slovenskemu poljedelcu. Povsod po Slovenskem, kjer začne bujno poganjati klerikalen osat, napredujejo pa le klerikalne malhe in ljudsko uboštvo ter nevednost — na obsežnosti! — O Bog, zakaj pripustiš, da Tvoji nevredni zemeljski služabniki naše dobro ljudstvo tako zatirajo in uničujejo z zlorabo vere, katero učit si poslal Ti svojega edinoroje-nega sina iz nebes na zemljo in jo potrdit z grozovito smrtjo na križu!? — Tvoj sin je zelo ljubil ljudstvo, iz katerega je bil rojen kot človek, in bridko se je razjokal nad njim, ko je nekoč gledal z Oljske gore na prelepo jeruzalemsko mesto ter se spomnil, kako strašna usoda bo zadela to mesto in njega prebivalstvo. Tudi mi ljubimo svoj narod in njega mili jezik in zato pretakamo grenke rodoljubne solze, ko pišemo in beremo knjige njegove tužne zgodovine ter v mučnih skrbeh za njegov obstoj vzdihujemo: «Oh, kaj bo, kaj bo!« Se nadaljuje.
Tržiška železnica.
Poslanec dr. Andrej Ferjančič je v seji poslanske zbornice z dne 23. majnika t. 1. govoril o tržiški železnici naslednje:
Tržič spada med najbolj industrijalne kraje našega juga. Ta železnica ima prav posebno nesrečo. Računalo se je z vso sigurnostjo na to železnico, in vsled tega so se tam ustvarile industrije. Tržič pa ima nesrečo, da leži ob prej omenjeni črti, ki naj bi se bila izpeljala čez Karavanke, namreč na loški črti. Posledica tega je bila, da so prizadevanja, doseči za Tržič železniško zvezo, stopila v zadnjem času nekoliko v ozadje za toliko časa, dokler se država ni odločila, v kateri črti izpelje drugo železniško zvezo.
Ko je bilo po naznanilih železniškega ministra Gut-tenberga leta 1897. pričakovati, da se zgradi bohinjska proga, je Tržič opustil svojo prvotno željo, izpeljati železnico k ljubljansko-trbiški progi na Kranj in iskal zvezo bolj na severozapadu, da bi se tržiška železnica iztekla v novo bohinjsko progo. Vsled tega se na kraj, ki ima po moji sodbi bolj kakor katerikoli drugi pravico, da se pritegne svetovnemu železniškemu prometu, nima ozirov, dasi se gre za progo, ki je na vse strani pripravljena. Omenjeno bodi, da se je revizija trase izvršila že leta 1893., in da so interesentje zagotovili 15 do IG odstotkov stavbene glavnice. Te dni je bila tu neka deputacija, kateri so vsi merodajni faktorji delali najboljša upanja. Jaz sem izročil peticijo tržke občine Tržič in se je ta peticija odkazala železniškemu odseku. Jaz sem v železniškem odseku stavil predlog, ki meri na to, da se tržiška železnica naknadno sprejme v prihodnjo predlogo o lokalnih železnicah. Upamo, da se nas ne bo razočaralo, da se bodo upoštevale razmere, in da se tako popravi zamudo, katere ni lahko opravičiti.
Kot majhno opravičenje vlade, da te lokalne železnice ni sprejela v zakon o lokalnih železnicah, bi pustil veljati okolnost, da interesentje, ki so hoteli svojo progo speljati enkrat na Kranj, drugič proti severu, do zadnjega
časa niso bili odločeni, kje naj se napravi zveza z Ku-dolfovo železnico.
To pa je odpadlo po izjavah, ki so jih dali v zadnjem času interesentje in s tem je odpadel zadnji vzrok, da se ta proga ne vzprejme naknadno v zakon o lokalnih železnicah. Jaz odločno upam, da se bode vpoštevala ta nujna potreba in da se sprejme proga Tržič-Kranj v zakon. Omenjam še, da bi se s tem ustvaril predpogoj za nadaljevanje železnice skozi rodovitno poljansko dolino do eraričnega rudnika Idrije in eventualno dalje na Primorsko do proge Bohinj-Gorica.
V Kranju, 1. junija.
Deželni zbori se snidejo dne 18. junija. — Volitve v deželne zbore se bodo najbrž vršile v drugi polovici meseca novembra.
Sestanek imajo — kakor se poroča — v Petro-gradu srbski kralj, črnogorski in bolgarski knez. Ta sestanek bo neki velikega političnega pomena.
Vojna v južni Afriki. Lord Kitchener zapusti menda v kratkem južno Afriko, ako angleška vlada ne ugodi njegovim zahtevam. — Buri so dne 2. maja blizu Pretorije popolnoma pobili Angleže, ki so imeli 49 mrtvih in 150 ranjencev; 6(K) Angležev pa so Buri vjeli.
Dopisi.
Iz Bukovsčice. Mnogim cenjenim čitateljem bo že gotovo znano, da je naš vseskozi spoštovan cerkovnik zapustil svojo službo. Izpolnjeval je vestno svoje dolžnosti. Pri umrlem gospodu župniku je služboval cela štiri leta v najlepši sporazumnosti, župnik je ljubil njega, on pa župnika. Tudi s sedanjim gospodom župnikom sta si bila začetkom prav dobra, a župnik je postajal vedno osornejši proti njem, zlasti odkar se jel pečati s svojo • zadrugo*. Prav po pravici mu je namreč rekel cerkovnik, da je zadruga v tako majhni vasi kakor je Bukov-ščica, popolnoma nepotrebna, zlasti ker imamo že od nekdaj zelo obiskano prodajalnico. Mislil je namreč naš gospod, da bode z novoustanovljeno zadrugo na eni strani znosil jezo nad omenjeno prodajalnico, ki ima pravico —, na drugi strani, da bode pridobil zase srca faranov. Le oni, ki ne vedo, da stoje na robu propada ki ne znajo, da so svojo prosto voljo prodali, da so za vedno navezani na zadrugo, so se dali preslepiti in so vstopili. Ali ni torej po pravici rekel naš cerkovnik, da je to nepotrebno? A zato so se začeli zanj hudi časi. Nikdar ni imel miru, vedno je moral požirati strupene besede župnikove in čudno, da je moglo tako blago srce prenašati toliko časa tako grde psovke. Potrpel je, ker je vedel, da bo moral vsak sam dajati odgovor za vsako nepremišljeno besedo in da bo vsak po pravici plačan ali sojen. Nazadnje je vendar prišlo nekoliko drugače. Nekega večera ga je namreč župnik jel obsipati s tako grdimi psovkami, da ne zaslužijo biti natisnjene in da jih raje tu zamolčimo. Nit potrpežljivosti se je tudi cerkovniku pretrgala in sklenil je, iskati pravice tam, kjer se ima iskati in zapustil je svojo službo. Stvar je prišla pred sodnijo. Cerkovnik je pozval vse one za priče, ki so slišali, kake grde in neresnične psovke je moral poslušati potrpežljivi mladenič. Priče so bile vse zanesljive in točne, kar so izvedeli na sodniji že na izjavo velezaslužne gospe Verhunčeve. Ko je župnik spoznal svoje stanje in ko je uvidel, kako da se stvar razpleta, bil je do mozga presenečen, popolnoma vznemirjen in hodil je izpraševat priče, kako da bodo govorile. Ko je spoznal, da hočejo vsi enoglasno govoriti resnico, dobila sta se dva »občinska* moža, katera bi bila za gospoda čez priče prisegla, ali prav, da jim niso pustili niti govoriti. Prišel je dan razprave. Zgodaj se je odpeljal naš župnik — mislim, da celo noč ni mogel spati — v Loko. Tudi cerkovnik in priče so prišle tja. Težko, težko je bilo gospodu zagovarjati se in v nekaterih zadevah se je prav slabo opravičeval, drugo je priznal. Predober cerkovnik se je dal nazadnje poravnati. Sodba je bila prebrana in gospod župnik je bil obsojen plačati 50 K v prid dijaške kuhinje v Kranju in vse troške. Ko je gospod župnik čul, kako globoko v žep bo moral seči,
se je prestrašil in rekel: «Za Boga, saj ne morem plačati, saj nimam nič, vendar bi me blagovolili počakat1 nekoliko časa, vsaj eno leto —». Celega leta mu sfcer niso dovolili, vendar so mu potegnili rok na dva meseca. Oh revček! niti toliko nima, da bi mogel takoj plačati okroglih 50 gld, recimo 100 kron. Ako bi že sam ne imel toliko pri rokah, naj bi se vendar h komu zatekel, vem, da bi mu bil Doberenk, « občinski* mož, blagohotno in takoj posodil ono svotico. No, pa mu ni prišlo na misel, in zato se je tako nerodno izjavil, da je vse navzoče posilil skrivnosten smeh. In če bi tam nič ne dobil, naj bi bil šel kam drugam, bi bil že dobil kje koga, ki bi mu posodil za eno leto. Dobro bi bilo napovedati kako darovanje za župnikove potrebe. Mislim, da bi se ga vaščani mnogoštevilno udeležili. A niti prvega I niti zadnjega ne bo. Zato vas, cenjeni vaščani, opozarjamo, da sedaj prihajate kolikor mogoče mnogoštevilno v zadrugo in si nakupite soli, <kofeta», cukra i. t. d. za dalj časa, mogoče bode dobiček tolik, da bi se ž njim pokrila ona svotica, če ne, pa lahko tudi gospod župnik uvidi, da je bolje, če se zadruga — razpusti.
Iz Lesec. Preteklo nedeljo, dne 19. majnika me je pot po opravkih pripeljala v Gorje. Najprvo sem se hotel odpočiti v gostilni, a komaj sem se vsedel, sem že slišal, da bo ta dan popoldne shod katoliškega društva na farovškem skednju. Hitro sem odšel po svoji kupčiji, kajti radovednost me je gnala k shodu, češ, kaj bodo gospodje povedali. Prišel sem na skedenj ravno, ko se je poslanec Pogačnik prepiral z nekim volilcem in mu dokazoval, da dr. Žlindra ni imel namena uničiti kmetijske družbe. Kmalu na to je nastalo vpitje: «Ven ž njim! Mačka ven! Ce mi molčimo, naj še on ne ugovarja.* Spoznal sem takoj situacijo in previdel, da je tukaj na shodu treba lepo molčati in vse verjeti, kar gospodje povedo, najsi bo resnica ali ne. Hitro sem se stisnil v kot, misleč, da tudi mene vržejo ven, ako me spoznajo. Vendar so se kmalu pomirili in shod se je nadaljeval. Poslanec Ažman je govoril o bohinjski železnici in ko je za njim dokazoval nek drug gospod gospodarsko potrebo in korist te železnice za nas Gorenjce, so ga kmalu ustavili tisti gospodje pri veliki mizi, rekoč, da ni časa in naj neha. To se mi je čudno zdelo, da mu niso pustili dalje govoriti, čeprav so ljudje razumeli in radi poslušali govornika. Nasprotno pa je smel nek majhen gospod iz Ljubljane na dolgo in široko razkladati gi-j banje »proč od Rima*, kar pa poslušalcem ni bilo prav I jasno. Ko je omenjal, da to gibanje celo priporočajo slovenski liberalni listi n. pr. « Slovenski Narod*, se je slišal klic: »Ni res*, kar pa ni motilo nekega gospoda — rekli so, da je gorjanski kapelan — zaklical: »Tudi ,Gorenjec' tako dela.* In zopet je odmevalo: »To je laž!* Izprevidel sem, da gospodje radi bero liberalne časopise, saj so dobro poučeni o njih vsebini, čeprav bi jih ne smeli in jih prepovedujejo tudi drugim. Kmalu nato je bil javen shod končan, ostali so še naročniki »Domolju-bovi* na skednju, da so slišali račun o društvu in volili nov odbor. Drugi smo se pa razšli. Jaz vsaj sem jo takoj odkuril domu, misleč si, da liberalcu posebno ponoči ni biti dobro v klerikalni vasi v današnjih razburjenih časih.
_ Liberalec.
Novlčar.
Na Gorenjske in. Osebne vesti. Imenovani so gg.: notarski kandidat Ivan Hudovernik v Kostanjevici notarjem v Kranjski gori, notarski kandidat Josip Barle v Ilirski Bistrici notarjem v Tržiču, tajnik posojilnice v Žalcu Miško Reicher tajnikom posojilnice v Radovljici. Dosedanji tajnik posojilnice v Radovljici g. Anton Vedlin je dobil službo pri novoustanovljeni mestni hranilnici v Kamniku. — Zaročila se je Elfrida baronesa Born, sestra barona Borna v Tržiču, z artiljeriskim nadporočnikom g. Ed. pl. Vepy-Vogronits.
Koncert priredi jutri v nedeljo tukajšnja godba prostovoljnega gasilnega društva na Gašteju. Začetek ob treh popoldne. Vstopnina 40 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
202
Promocija. Gospod Leopold Poljanec, c. kr. pravi gimnazijski učitelj na cesar Franc Jožefovi gimnaziji v Kranju, je bil včeraj na dunajskem vseučilišču promo-viran doktorjem modroslovja.
Gospod Josip Merk, umirovljeni c. kr. dvorni svetnik, je nenadoma umrl vtorek zvečer v Ljubljani. Pokojnik je bil rojen leta 1837. Leta 1871) je bil imenovan c. kr. okrajnim glavarjem najpoprej za Kočevje, potem pa za Kranj. Leta 1HK9 je prišel kot vladni svetnik v Ljubljano in je imel v rokah šolski referat. Lansko leto je šel v pokoj, ob kateri priliki je dobil v priznanje dolgoletnega zaslužnega službovanja naslov dvornega svetnika. Umrli Merk je bil izboren, vesten ter zraven koncilijanten uradnik in vseskozi blag človek. Kot okrajni glavar je bil jako priljubljen in v narodnem oziru vsikdar pravičen. Prebivalstvo kranjskega političnega okraja in zlasti še kranjsko meščanstvo se bo vedno hvaležnim srcem spominjalo ljubeznivega moža, ki je mnogo dobrega storil za imenovani okraj in vedno rade volje podpiral kranjski občinski odbor v njegovih težnjah, bodisi dejanski kot okrajni glavar, bodisi z dobrim svetom kot prijatelj mesta Kranja, katerega tudi kot vladni svetnik ni pozabil nikdar. Blag bodi spomin vrlemu možu!
Tehant in kranjske iene. Naš prijatelj Ko hI ar se še sedaj ni pomiril vsled različnih nezgod in žalostnih izkušenj, katere je imel za časa zadnjih volitev s kranjskimi volilkami. V zadnjem »Slovenskem Listu« jim zopet očita v svoji jezi, da so rešile liberalno gardo, že prej enkrat jih je pa imenoval »tercijalke*. No, mož ne zna biti galanten in zato tudi nima sreče pri ženskah. Nehote nam pride na um tudi ona dekanova pridiga, v kateri je povedal, da se duša vidi na obrazu, da se more tedaj iz obraza sklepati na dušo. Že takrat smo obljubili vprašati več zastopnic nežnega spola, če se iz dekanovega obraza lahko sklepa na lepo dušo. Mislimo, da so ženske same sedaj govorile dovolj jasno. Skoda za dušo!
Opozarjamo na jutrišnji izlet kranjske podružnice slovenskega planinskega društva v Selca. Odhod točno ob sedmih zjutraj. Zbirališče: Savski most.
V Zgornji Besnici dobe menda samostojno (aro.
Iz Naklega se nam poroča, da je na binkoštni ponedeljek kaplanče Rebolj pošteno pretepel fanti ne, ki so zvonili v zvoniku, in jim tudi dodal povrhu še par zaušnic. Res potrpežljivi fanti so morali biti, ki so mirno držali klofute tega »reveža s tonzuro* (izraz »Slovenskega Lista »).
Ogenj. Iz Leš pri Tržiču se poroča: Dne 23. maja ob dveh popoldne je nastal pri posestniku Franu Švabu ogenj. Nevarnost je bila velika, kajti pod eno streho je hiša, skedenj in hlevi. Strah in groza sta bila nepopisna, zmešnjava velika. Soseda Bergant, k; je opazila ogenj, se je onesvestila, da so jo komaj oživili. Sreča je bila, da je hiša, ki je pričela goreti, krita z opeko in da je bilo ozračje mirno. Tej okolnosti se je zahvaliti, da se ni ogenj razširil v hipu na s slamo kriti skedenj in hleve in je bilo tako mogoče domačemu gasilnemu društvu, ki je bilo na mah na licu mesta — gasilarna je za streljaj nad kritičnim mestom — uničiti ogenj v kalu. Skoda je neznatna. Gospodar je zavarovan za 2000 kron pri banki »Slaviji*.
Škofjeloške novice. Poroča se nam: Cesar Fran Josipov ali kapucinski most je dala mestna občina popraviti. Lesena stranska hodnika sta sedaj betonirana. Tudi ograja se je lično in primerno pobarvala. — Okrajni cestni odbor se peča z nasipanjem okrajne ceste iz Škofje Loke proti kolodvoru. Klanec v bližini Krennerjeve tovarne se je popolnoma zravnal. Tudi prav umestno ograjo napravljajo, in sicer na eni strani zidano škarpo, na drugi pa količe. Prav potrebna je bila ta naprava, zlasti ker se je pred nedavnim časom zgodila na tem kraju nesreča. Že lansko leto je »Gorenjec* namignil, naj bi se prišlo v okom prejšnji slabi ograji.
Mrtvega otroka ženskega spola, zavitega v ruto, so našli na pokopališču v Stari Loki. Otrokov obraz je bil ovit z rdečo žepno ruto, katere del je bil zavezan okrog vratu tako močno, da je bil očividno otrok s tem zadušen. Tozadevne poizvedbe so bile brezuspešne.
Nenadoma je umrl dne 23. m. m. 45 let stari posestnik Franc Karlin iz Suhe pri Škofji Loki, ko si je ugasil žejo pri reki Sori po težkem delu na polju. Sodi se, da ga je zadela kap.
Za pogorelce v Gorenji vasi. Deželni odbor je dovolil 3000 kron deželne podpore, katero sta minuli torek razdelila gg. deželni glavar Oton pl. Detela in deželni odbornik Peter Grasselli. — Cesar je daroval iz zasebne blagajnice 2000 kron. — C. kr. deželna vlada pa je nakazala kot prvo pomoč znesek 10.000 kron.
Z Bleda. Zaveza jugoslovanskih avstrijskih učiteljskih društev je imela tu o binkoštnih praznikih XIII. glavno skupščino, katere se je udeležilo okrog 200 učiteljev in učiteljic iz vseh krajev Kranjske, Štajarske. Primorske in Istre. Prve goste je že v soboto popoldne pozdravil občinski odbor v narodni noši, na čelu gospod župan Jakob Peternel, ki izrazi veselje, da si je učiteljsko izbralo divni Bled za svoje zborovanje. Odgovarjal mu je predsednik »Zaveze* g. Luka Jelene. V soboto zvečer je zborovala delegacija, v nedeljo zjutraj pa se je vršilo glavno zborovanje, popoldne je bil banket, katerega se je udeležilo več odličnih oseb, med drugimi tudi državni poslanec g. dr. Andrej Ferjančič. Ob osmih zvečer je bil zabaven večer v Lujizinih toplicah. Po jezeru se je zibala okrašena ladija, na kateri so prepevali naši pevci in pevke. Petje je bilo izborno. Slednjič so se zavrtih pari, ki so vztrajali do ranega jutra. V ponedeljek zjutraj so nekateri poleteli v Vintgar, drugi pa so odšli domov.
Iz selške doline. K predavanju o umni živinoreji in živinskih boleznih, katero bode predaval c. kr. okr. živinozdravnik g. A. J. Korošec iz Kranja, pri sv. Lenartu nad Selci dne 9. junija so vabljeni vsi, ki se zanimajo za živinorejo, Tega predavanja bi se posebno lahko udeležili bližnji kraji, kakor Selca, Dolenja vas, Bukovica, Praprotno, Golica, Ostri Vrh in še drugi kraji. Prijazni sv. Lenart bode vesel, če se mnogo kmetovalcev udeleži tega pouka. In ravno pri nas smo potrebni, da se tako predavanje vrši večkrat, ker vsak najde navodilo, kako mu je ravnati o živinskih boleznih v prvi sili in kako izboljšati rejo živine. Udeležite se tedaj mnogobrojno iz vse doline tega predavanja!
Krajni šolski svet na Dobravi pri Podnartu je v seji z dne 27. m. m. izvolil predsednikom g. Antona Pogačnika, posestnika in župana v Podnartu.
Izpod Stola. »Planinski Vestnik* piše: Gospod M. Cerne, prej restavrater pri Petranu na Bledu, je kupil prav na vznožju Stola v Mostah lepo posestvo ter stavi sedaj tudi hetel za letovičarje in turiste. — Cesta in most od postaje v Žirovnici preko Save in v vasi Zasip v Bled se prične graditi še letos. Za letovičarje na Bledu in pod Stolom, za kolesarje v radovljiškem okraju in za Stol bode ta nova komunikacija gotovo velikega pomena.
V Kamniku so poredni volilci pete kurije poslali za binkoštne praznike dr. Šušteršieu »foglovž* z golobom, da bi ga sv. duh še nadalje razsvetljeval.
Novo društvo. Vlada je že potrdila pravila političnega in gospodarskega društva »Zore* v Kamniku. Društvo prične takoj delovati. Pričakujemo, da nam kdo od tam poroča o tem kaj natančnejšega.
Na Kranjskem sploh.
25 letnico praznuje danes, dne 1. junija ljubljanski župan g. Ivan Hribar, odkar načeluje generalnemu zastopu banke »Slavije* v Ljubljani.
Barnum & Bailey sta imela v četrtek v Ljubljani dober dan. Pri obeh predstavah so bili vsi prostori zasedeni (vsakokrat po kakih 15.000 gledalcev!) Zanimivo je bilo gledati, s kako neverjetno hitrostjo in preciznostjo se je vršilo izvagoniranje, postavljanje šotorov in potem posamezne produkcije. Abnormitete so imele veliko privlačno silo. Menažerija je res krasna. Občudovanja vredna je dresura konj. V cirkusu so bile napravljene tri maneže in dva odra, kjer se je igralo povsod obenem, tako da ni bilo mogoče vsega pregledati. Od vseh strani so privreli tujci v Ljubljano, gotovo jih je bilo nad 10.000. Po gostilnah si dobil okrepčil le z največjo silo. Osobni promet na progah državne železnice je bil velikanski. Z
gorenjsko železnico se je v Ljubljano pripeljalo nad 6000 ljudi (v Kranju samem jih je vstopilo čez 900!), s kamniško približno 1000 in z dolenjsko 750. Osobni promet na južni železnici je bil tudi izdaten. Pripeljalo se je v Ljubljano par tisoč Notranjcev in Tržačanov. Navzlic temu velikemu navalu tujcev in Ljubljančanov-domačinov k predstavam v cirkusu se ni pripetila nikaka nezgoda in celo neki nikaka tatvina!
Glavna ljudska knjižnica. V Ljubljani snujejo društvo za ustanavljanje ljudskih knjižnic po vsem Slovenskem. Namen je: pospeševati ljudsko omiko z vzdrževanjem ljudskih knjižnic, čitalnic ter prirejanjem poučnih javnih predavanj.
Križem sveta.
Šest otrok je na en dan rodila, kakor poročajo iz Belgrada, žena tamošnjega grško - vztočnega duhovnika Arhangela.
Velikanski šopek je prejela soproga predsednika Mac Kinleva v San Frančišku. Šopek je navezan na 39 črevljev dolg drog ter je sestavljen iz več tisoč najlepših cvetlic. Odrastel človek seže s svojim temenom do tja, kjer se začenjajo cvetlice.
Pomiloščen je dvakrat na smrt obsojeni žid Leopold Hilsner. Najvišji sodni dvor mu je prisodil dosmrtno ječo.
Atentat s pomarančo. V Havru je vrgel neki pek Parfait na francoskega ministrskega predsednika, ko se je peljal, veliko pomarančo, ki pa je zadela ministrovo gospo v glavo ter jo ranila neznatno. Napadalca so zaprli.
Gospodarske stvari.
Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu majniku 1901 vložilo je 351 strank K 114.34905, dvignilo pa 315 strank K 73.589*85, 11 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil K 9690—, stanje vlog iznaša K 2,524.54057, stanje hipotečnih posojil K 1,682.762*70 in denarni promet K 24(5.387-24.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu maju je 240 strank vložilo K 106.894*98, 175 strank dvignilo K 54.084-98, 28 strank se je izplačalo posojil K 34.820'—. Denarni promet K 266.367*52.
Za živinorejce. C. kr. okrajni živinozdravnik iz Kranja gospod Anton J. Korošec bode letos na štirih krajih predaval o umni živinoreji in živinskih boleznih. Ta prekoristni pouk se bode vršil dne 2. junija na Visokem v hiši št. 26 Janeza Burgerja, po domače pri Majerju, dne 9. junija pri sv. Lenartu, občina Selca v šolskem poslopju, dne 16. junija pri sv. Katarini na Slapu v hiši štev. 44 Jakoba Primožiča po domače pri Krvinu povsodi popoldne po krščanskem nauku ob treh in dne 23. junija v Pustalu, občina Zminec, na vrtu pri gospodu županu ob desetih dopoldne. K temu poučljivemu predavanju ima vsak prost vstop in se posebno živinorejci vabijo k obilni udeležbi.
Domača knjižnica.
»Slovenska zadruga*, glasilo slovenskih posojilnic in gospodarkih zadrug ter »Centralne posojilnice slovenske* v Krškem, bode odslej prinašala razen spisov narodno gospodarske vsebine tudi razprave o domači in narodni vzgoji, ker slovensko učiteljstvo ne more še ustanoviti samostalnega lista o tej stroki, kakor se je to povdarjalo na shodu jngoslovanske učiteljske »Zaveze* na Bledu._
Darila.
Dijaiki kuhinji v Kranju so doposlale si. korporacije, družbe, dobrotnice in dobrotniki sledeče darove: Trembelaki in cembohne povodom godu gospe Kleinsteinove 5 K, mesto venca na grob Zo-rice Slambergerjeve po 2 K: Ivan Rakove, dr.*Val. Štempihar in dr. Val. Korun, profesorski kolegij za april 8 K, A. Z. xa obletnico po svojem bratu 5 K, mestna občina Kranj za leto 1901 K 400, vesela družbe pri Mavrju 10 K, preostanek za venec na krsto gospe K. Geiger 6 K 40 vin., poravnava g. K. Floriana z g. dr. Prevcem 60 K, preostanek od pijače 2 K 60 vin., Ant. Nemec, župnik v Kokri, 6 K, dr. Jos. Lukan v Kranju 10 K, dr. Fr. Zupane, vladni svetnik v Ljubljani, 10 K, župnik Rajčevič iz Grahovega za april 10 K, kranjska hranilnica v LJubljani 100 K za leto 1901, posojilnica v Men-gi.šu 10 K, Vinko Majdič in Mavril Mayr za stavo 30 K, Ivan Pr. Liimprel v Kranju mesto venca na krsto gospe Antonije Pettan 5
203
K, prispevki prof. kolegija za majnik 10 K, neimenovan dobrotnik za srečen izid občinskih volitev v Kranju 10 K, dva neimenovana gospoda iz Kranja vsak po dve kroni mesto voznine za vence, Iv. Sink iz Kranja 20 K, globa plačana v kazenski pravdi M. P.* contra M. K. 20 K, dobre duše po veseli igri 15 K. dekan Franc Kummer iz Stare Loke 10 K, po Minki Krek pri Jahaču za konjsko kupčijo 2 K, Fr. Rajčevič, župnik v Grahovem, za maj 10 K, Fr. Kepic, župni upravitelj v Cesnjicah, 4 K, po uredništvu »Gorenjca« Anton Cegnar, gostilničar v Zahnici, nabranih 9 K, Valentin Bernik, župnik na Homcu 3 K, gimn. učit. Ant. Zupan iz nabiralnika na Gašteju 1 K 34 vin., kranjski Janez 1 K 80 vin., Jakob Gorjanec iz Prim-skovega 40 K. — Odbor dijaške kuhinje v Kranju se zahvaljuje naj-topleje vsem blagim darovalkam in darovatebem, ki mu pomagajo s svojimi doneski pni I pirati učečo se mladino, ter lepo prosi, da imajo i nadalje odprte roke za revne dijake.
Za pogorelce v Gorenji vasi jc nabralo županstvo v Kranju K 254*30. Darovali so p. n. dame in gospodje po 20 K: I. Majdič, M. Mayr, K. Puppo, F. Sajovic, K. šavnik, dr. V. Štempihar; po 10 K: L. Dolenz, F. Crobath, J. Killer, J. Kovač, P. Majrr, T. Pavšlar, I. Rakove, A. Šlamberger; po 5 K: K. Florian. F. Hlebš, M. Maren-čič, C. Pire; po 3K: J. Likozar; po 2 K: M. Golob, T. Konc, J. Kren-ner, J. Kummer, M. Pollak, M. Prevc, A. Rant, F. Steinbauer, A. Šinkovc, K. Vindišer; po l.K: M. Ažman, P. Babic, M. Čadež, F. Dolžan, J. Dolžan, L. Ekar, G. Eržen, F. Jezeršek, L Puhar. A. Švelc, M. Vovnik; 30 vin. A. Dolžan.
J^enitrja ponudba.
Mladenič išče neveste, katero veseli gospodinjstvo na obširni kmetiji na Gorenjskem. Vrednost kmetije je 20*000 gid. (brez tujih dolgov). Neveste, ki se žele omožiti, naj pošljejo svoja pisma na upravništvo <-Gorenjca•, ali pa »poste restante* v Kranj št. 61. ako je mogoče s fotografijo, ali tudi brez nje in svoje domovanje z naslovom. O molčečenosti se jamči. 102—1
Oglas.
V ponedeljek teden, t. j. dne 10. t. m.
se bo
na mojem travniku nasproti pokopališča
popoldne od 2. ure naprej
105-1 JCarl Florian.
Malo rabljeno kolo
je naprodaj. 103-1
Kje? pove upravništvo »Gorenjca*.
Jam zalivala.
Dne 22. aprila 1901 pogorelo je meni gospodarsko poslopje, koje sem imel zavarovano pri
družbi jFranco-Hongroise'.
Taloj po požaru cenila je gori omenjena družba škodo t<*r mi priznala popolni zavarovani znesek 100© kron, katere mi je po svojem zastopniku g. M. Žig on ti v âkofji Loki popolnoma brez vsakega odbitka izplačala.
Radi tega kulantnega postopanja priporočam družbo ,Franco-Hongroise* vsakemu najtoplje.
Gorenja Vas, dne 12. maja 1901.
104 Franc Volčič.
Za urad občine Stara Loka : G. Trilar, župan.
JS4
Tedenski sejem v Kranju dne 28. m. m.
' Prignalo se je 103 glav goveje živine, 4 telet, 342 prašičev, 52 ovac, — buš, —koz. 50 kg: pšenice K 8.—, prosa Kt-50, ovsa K 6-50, rži K 7—, ajde K 6.50, ječmena K 750, fižola semen, koksa 9.—, ribničana K 8-—, krompirja belega K 1*50, rumenega K 160.
^izeljsko vino!
Naj izbor nejšega vina okoli 300 hektolitrov iz lastnega vinograda hrani za poletno oddajo
Ivan Malus, 10'-2
vinogradar na Bizcljskem
ter ga oddaja po nizki ceni na drobno in debelo. Imam še čez 480 veder finega belega in rdečega vina za oddajo samo od požlahtnenih trt. Kdor ga rabi, naj ne zamudi kupiti naše lanske kapljice.
f>o$ter> hlapec
dobi takoj prijetno službo.
Kje? pove upravništvo «Gorenjca». 89—5
2
»o
^iiwa^tc peci,
&a hoditi, bahoz tudi -kivc, va&e, in
dtuyc glinaste i&ctifoc v   vseh   vazvafi,  -tt-pe^ne  i\t cene -ptipotoca y>tva in največja
Kovalna
v 2yuvtyani.
Otroški vozički in košarice
se dobe po najnižji ceni pri
Albinu Rantu v Kranju.
42—7
73—8
Kdor kupuje sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R. MIKLAUC
LJUBLJANA, Špitalske ulice štev. 5
kjer se lahko prepriča o cenah brez primer e.
Glavno skladišče
Loškega ševijota (sukna)
katero blago je znano dobro in se prodaja po tovarniških 64—9 cenah.
Sukneni ostanki
različnih vrst za polovico cene. — Gospodje krojači dobijo na zabtevanje vzorčne knjige.
Loterijska srečka dne 25. maja t. L
Gradec:       13      80      34 46
84
Jfaznanilo preselitve in priporočilo.
70-5 P- n.
Usojam se p. n. gg. trgovcem in nabiralcem zelišč uljudno javiti, da sem svojo, dosedaj v hiši gosp. Jos. Leuza v Ljubljani pri mesarskem mostu nahajajočo se
trgovino 5 rajnimi suhimi koreninami, lubjem, rastlinami, cvetjem i. t. d.
premestil na sv. Martina cesto št. 10 v Pongracovo barako v obližju sv. Petra cerkve.
Kakor dosedaj bodem tudi nadalje vse v mojo stroko spada joče predmete, kakor: norično ali heladona-perje in korenine, ako-nitovo ali lisjakovo perje in korenine, arnikovo cvetje, češrninovo lubje, podleskovo seme in korenine, lapuhovo perje in rožice, tršlikovo lubje, črno in belo remeriko, jeternik, lipovo cvetje i. t. d. vedno po najvišjih cenah kupoval.
Posebno opozarjam p. n. gg. trgovce in nabiralce zelišč, da naj se vse moje postne in železniške pošiljatve in pisma natančno naslovijo na
Jos. Leuza naslednika v Ljubljani
da se ne pripetijo neprijetne zamude in zamenjave.
Z odličnim spoštovanjem
Jos. Leuza naslednik.
Doktorja pl. Trnkoczyja
preizkušena zdravilna in redilna sredstva, preizkušena 188—18 že mnogo let, priporoča in razpošilja
lekarna Trnkoczy v Lju.bljani.
Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni, de se naroča po posti, odkoder se ta zdravila v.tak dan na vse strani sveta z obrutno pošto s postnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden komad z natunfnim navodilom o uporabi. Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trnkoczva KakaO  Slad tli Čai   P^P01"0*« kot tečno, krepil no, zdravo in aaj-
_ J   ceneje hranilno sredstvo.   Zavojček (četrt kile
vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo I K.
Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkoczva ZelodČne   kapH«t.  Izborno sredstvo za želodec.  Deluje pomir-jujoče, krepilno, bolest utesujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo.  Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. KrOH liCC        vaj al ne, želodec čistilne.  Čistijo želodec, odvajajo g_ blato, odpravljajo napenjanje   in za basa nje  Želodca brez
vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih Kroglicah. Škatlja 42 h, Sest skatjic 2 K 10 h. — Pocukrene kroglice. Skatlja 80 h, tri škatlje 2 K, Prsni    p'll*n> 'n k asi je v sok ali zel Učni sirup, prirejen z lahko \ rut varljivim apnenim železom , utesuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri.  Steklenica 1 K 12 h, pol
tucata 5 K.
nogah , kot novo poživljajoče drgnenje po dolgi hoji Steklenica 1 K, scsl steklenic 4 K
Drtrn i 1 n i ali u(lov <:vet (p**ti»»ki cvet, Gichtgeist) priporočljiv
g je kot boli utesujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in
........' •' i J- ;nenje -    • •     ' • •'
50 h.
Tinktura za kurja očesa,
•vizkušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, 2uljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati, Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K 50 h.
Ker je vedna skrb Varstvena znamka. p. n. ekonomov, poljedelcev,
živinorejcev i. t. d. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkoczyja redilne pripravke za živino.
Doktorja pl. Trnkoczvja
/ivinclri   i'nI i l o i   prašek   za no-.     . tr""io  rabo  P" kravah, volih in konjih. Ze blizu 5 0 let z najboljšim    uspehom    uporabi jevan.
kadar krave nočejo zreti, in da se zboljšiije mleko. Zavojček /. navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov s a m o 4 K.
Prisilil rediln i 111 krmilni prašek.
i laaivji varstveno in dijetetično sred- Varstvena znamka.
stvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K.
Pozor!  Želi kdo samo en kos od teb sredstev, tedaj se tudi omenjeni en kos pošlje takoj s poštnim povzetjem.
205
Nj. svetost papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarju (J. P i cco 1 i ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim stekleničice 161 a—46
tinkture za želodec
in so njemu z diplomo dne 27. novembra 1897 podelili naslov «Dvorni založnik Nj. svetosti* s pravico v svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb Nj. svetosti.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Piccolijevo Želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prenavljanje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. Piccoli, lekarnar <pri angelu* v Ljubljani, na dunajski cesti.
Tinkturo za želodec pošilja izdelo-vatelj v škatljah po 12 stekleničic za gld. 1*26 a. v., po 24 steklenic za gld. 2*40, po 36 za gld. 3-50, po 70 za gld. 650, po 110 za gld. 1030. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik.
Kdor hoče imeti dobro blago strugarskega izdelka,
37—3 kakor
kegle in krogle, krogle za balin
in sploh vsa to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na
\Oar)& Didrr)ar-ja
5trtigeirjei O bjubljar^ dtir>aj$k« cesta 11.
Optični zavod
Jos. Ph. Goldstein
Ljubljana, pod trančo št I
priporoča svojo veliko
zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov. Vse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno. 67—10
Kristjan Premru
krojaški mojster
v Kranju, glavni trg št. 130, I. nadstropje
se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstnih oblek po zelo nizki ceni. Dijakom znižane cene. Popravila se dobro in točno izvršujejo. 90—5
mm
mi
IP w
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na atroj, obhajilne mize, ograje na mirod voru, obmejno omrežje, važna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, Štedilnike I t d. 85-6 Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
C. kr. prh/, tovarna atrojev, brizgalnic, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi In pasov
R. A. SMEKAL
v Ceciiu pri Prostjevu in Smichovv-Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 83—6
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, ■ kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru.
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
S06
Lekarna „pri zlatem orlu"
Ljubljana, Jurčičev trg 2
M. pli. MardetschUger, lekar in kemik, J.SVOBODK nasl. 80—7 čevljarski most.
Kupite ali naročite po pošti iz te lekarne sledeča pripoznana domača sredstva:
Dunajske želodčne srčne kapljice, krč tolažljive, 1 steklenica 20 h, 8 »teki. 1 K.
Želodec ne kapljice.  1 stekl. 20 h, 8 stekl. 1 K.
Odvajalne kroglice, v pleliastih škatuljah a 40 h, 3 škatlje 1 K.
Tinktura zoper kurja očesa in flašter zoper kuija očesa in trdo kožo a 40 h. 80 h, HO li.
Fluid za vnauje drgnenje, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K.
Trpotcev sok, kašelj pomirljiv, 1 stekl. 1 K. Prašek zoper kašelj, si i z razkrajujoč, 1 6kat 40 h in 1 K. Zel ezo-k r ogl i ce v sladkorju ali oblatili delajo in pornnožujejo kri, 1 K in 2 K.
Kina-železo-Malaga za slabotne in bolne osebe, 1 stekl. 2 K. Kapljice za zobe, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 h. Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 b in 1 K, pri odkupu
d steklenic zaračuni se samo 5 steklenic. Nadalje se priporoča r e d i 1 n a š t u p a za živino, za roga to, za
prašiče in konje v škatuljab (50 b in odprto pol kile 1 K.
G. Tönnies
Ljubljana
Gfi—9
tovarna za stroje, železo in kovinolivnica
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikanske  turbine, bencin-motore in parostroje.
R. LANG, LJubljana (KoIIzeJ)
^ tovarna za modroce na peresa in posteljno opravo, caloga pohištva,
priporoča vsake vrste
modrocev, posteljne ulooe, zrcal, podob, otrotjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) in sobno opravo 54—n
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami posije zastonj in poštnine prosto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
***************************************
Adolf Hauptmann
S
K M
53—11 jj
I
tovarna
\w Meja
v Ljubljani.
s
lluslrovani cenik brezplačno in poštnine prosto.
H. 8UTTNER
urar v Kranju
priporoča svojo isborno zalogo ur, zlatnine, srebrnine in optičnega blaga po najnižjih cenah. - Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosti.
Vabim uljudno vsakogar, da si ogleda mojo v resnici najbogatejšo zalogo. 84 —5
Priznano dobro blago.
rs
CB ¡3 JS« rt' CT
i
O
<
O
Ferd.
70 -7
BLED (Gorenjsko).
Trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom, z vinom in likerji, delikatesami in prekajenim mesom. — Najboljša praška in kranjska domača plečeta, gorenjsko sirovo maslo. — Zaloga najboljše emajlirane kuhinjske posode, porcelana in stekla. — Norimberška in lesena roba, srajce, ženske in moške nogavice, ovratnike, manšete, čevlje za gospode, dame in otroke. — Kneippove sandale, kopalne čepice in vse potrebščine za hribolazce.
A. TschinkeN zet
bjtibljai?ei.
Prva in edina
domaČa tovarna
cl konje,
figove l*eiL>e,
k«r)ditOL*A kaodirarjega sadja
lr> k©r>5cri>
priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 88—9
Najceneji in najboljši poljedelski stroji
dobe se pri
Karol Kavšeka nasl. w
SCHNEIDER & VEROVSEK
Ljubljana, Dunajska cesta 16»
Vedno velika zaloga g e p e 1 j n o v, si a m o-reznic, mlatil ni C, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine za poljedelstvo. 69—9 Tudi vsakovrstna železnina kakor železo, traverze, železniške šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t. d.
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom. slane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo,
Izdaja in zalaga konsorcij «Gorenjca*.
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska Iv. I r. Lampret v Kranju.