Da ni ca Ro tar Pa vlič1, Teja Ki tak2, Bre da Bar bič-Žagar3
Nein ter ven cij sko sprem lja nje učin ko vi to sti
in var no sti fik sne kom bi na ci je pe rin dopri la
in am lo di pi na (am les sa®) v zdrav lje nju
ar te rij ske hi per ten zi je in vpli va do dat nih
de jav ni kov tve ga nja za srčno-žilne bo lez ni
na bol ni ko vo zav ze tost za zdrav lje nje
(COMPLIaNT)
Post-AuthorizationEfficacyandSafetyStudyofTreatmentwith
Fixed-DoseCombinationofPerindoprilandAmlodipine(Amlessa®)
inPatientswithArterialHypertensionandtheImpactofAdditional
RiskFactorsforCardiovascularDiseasesonPatientCompliance
(COMPLIANT)
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: hi per ten zi ja, fik sna kom bi na ci ja, pe rin do pril, am lo di pin, učin ko vi tost, var nost,
dejavni ki tve ga nja
IZHODIŠČA. Ar te rij ska hi per ten zi ja je eden iz med naj po memb nejših vzro kov za na sta -
nek bo lez ni srca in žilja. Za do se ga nje in ohra nja nje cilj nih vred no sti krv ne ga tla ka 75 %
bol ni kov po tre bu je kom bi na ci jo raz ličnih an ti hi per ten ziv nih zdra vil. Po na ved bah so dob -
nih evrop skih in slo ven skih smer nic je kom bi na ci ja za vi ral ca re nin sko-angio ten zin skega
si ste ma in za vi ral ca kal ci je ve ga ka nalčka ena od pre fe renčnih. Po leg učin ko vi te ga an ti -
hi per ten ziv ne ga de lo va nja ome nje no kom bi na cij sko zdrav lje nje zmanjša tve ga nje za srčno-
žilne bo lez ni in pri po mo re k boljši zav ze to sti za zdrav lje nje. METODE. V nein ter ven cij sko
sprem lja nje COMPLIANT je bilo vključenih 3.821 bol ni kov z esen cial no ar te rij sko hi per -
ten zi jo, ki so se štiri me se ce zdra vi li s fik sno kom bi na ci jo pe rin do pri la in am lo di pi na (Am -
les sa®). REZULTATI. Po šti rih me se cih zdrav lje nja sta se tako si sto lični kot dia sto lični
krv ni tlak sta ti stično značilno znižala, zav ze tost za zdrav lje nje pa je bila 94,5 %. Povprečna
vred nost krv ne ga tla ka je bila 135,7/81,3 mmHg. Do sta ti stično značil ne ga znižanja krv -
ne ga tla ka je prišlo pri vseh bol ni kih, ne gle de na začetno stop njo hiper ten zi je. Kli nična
učin ko vi tost zdrav lje nja je bila oce nje na kot zelo do bra oz. od lična pri več kot 85 % bol -
ni kov. Bol ni ki so fik sno kom bi na ci jo pe rin do pri la in am lo di pi na prenašali do bro; 94 %
bol ni kov ni ime lo nežele nih učin kov. ZAKLJUČKI. Fik sna kom bi na ci ja perindopri la in
1 Prim. doc. dr. Da ni ca Ro tar Pa vlič, dr. med., Am bu lan ta družin ske me di ci ne, Nova pot 5, 1351 Bre zo vi ca pri Ljub lja ni
2 Teja Ki tak, mag. farm., Krka, d. d., Novo mesto, Du naj ska ce sta 65, 1000 Ljub lja na
3 Bre da Bar bič-Žagar, dr. med., Krka, d. d., Novo mesto, Du naj ska ce sta 65, 1000 Ljub lja na; bre da.za gar @kr ka.biz
487Med Razgl. 2016; 55 (4): 487–96 • Sponzoriran članek
njem in učin ko vi tim zdrav lje njem vi so ke ga
krv ne ga tla ka in dru gih pri druženih de jav -
ni kov tve ga nja lah ko zmanjšamo po go stost
srčno-žil nih za ple tov. Za do se ga nje in ohra -
nja nje cilj nih vred no sti krv ne ga tla ka 75 %
bol ni kov po tre bu je kom bi na ci jo raz ličnih an -
ti hi per ten ziv nih zdra vil. Pri zdrav lje nju ar -
te rij ske hi per ten zi je tako ni več vprašanje,
ali upo ra bi ti kom bi na cij sko zdrav lje nje,
tem več kdaj in kako ga uve sti (5).
Po na ved bah so dob nih evrop skih in slo -
ven skih smer nic za zdrav lje nje ar te rij ske
hiper ten zi je je kom bi na ci ja za vi ral ca re nin -
sko-an gio ten zin ske ga si ste ma in za vi ral ca
kalcije ve ga ka nalčka ena od pre fe renčnih
(5, 6). Med nje spa da tudi kom bi na ci ja pe rin -
do pri la in am lo di pi na, ki se je v več ra zi ska -
vah po ka za la kot učin ko vi ta in var na (7).
488 Da ni ca Ro tar Pa vlič, Teja Ki tak, Bre da Bar bič-Žagar  Nein ter ven cij sko sprem lja nje učin ko vi to sti …
amlodi pi na (Am les sa®) je učin ko vi ta in var na kom bi na ci ja za zdrav lje nje ar te rij ske hi -
per ten zi je pri bol ni kih z do dat ni mi de jav ni ki tve ga nja, po leg tega pa iz boljša tudi nji ho -
vo zav ze tost pri zdrav ljenju.
aBSTRaCT
KEY WORDS: hyper ten sion, fi xed-dose com bi na tion, pe rin do pril, am lo di pi ne, ef fi cacy, sa fety, risk fac tors
BACKGROUNDS. Ar te rial hyper ten sion is one of ma jor cau ses of life-threa te ning car dio -
vas cu lar di sea ses. In or der to ac hie ve and main tain the tar get blood pres su re va lues, 75%
of hyper ten si ve pa tients need com bi na tion the rapy. Ac cor ding to Eu ro pean and Slo ve nian
guidelines, the com bi na tion of an gio ten sin-con ver ting enzy me in hi bi tor and cal cium chan -
nel bloc ker is one of the pre fer red the ra pies not only for being ef fec ti ve at lo we ring high
blood pres su re, but also for re du cing the car dio vas cu lar risk and im pro ving pa tient’s ad -
he ren ce. METHODS. Post-aut ho ri za tion ef fi cacy and sa fety study COMPLIANT la sted four
months and enrol led 3,821 patients with es sen tial ar te rial hyper ten sion, who were being
trea ted with a fi xed-dose com bi na tion of pe rin do pril and am lo di pi ne. RESULTS. Af ter four
months of treat ment, both systo lic and dia sto lic blood pressure readings were sig ni fi cantly
re du ced and pa tients’ ad he ren ce to the treat ment was eva lua ted as 94.5%. At the end of
the study, the pa tients ac hie ved 135.7/81.3 mmHg on ave ra ge. A sta ti sti cally sig ni fi cant
re duc tion of blood pressure was pre sent in all pa tients, ir res pec ti ve of the ini tial sta ge
of hyper ten sion. Cli ni cal ef fi cacy was eva lua ted as very good or ex cel lent in more than
85.0% of the pa tients. Pa tients to le ra ted the treat ment with the fi xed-dose com bi na tion
of pe rin do pril and am lo di pi ne well. Forty-nine per cent of the pa tients were wit hout ad -
ver se events. CONCLUSIONS. The fi xed-dose com bi na tion of pe rin do pril and am lo di pi -
ne (Am les sa®) ef fec ti vely and sa fely re du ced blood pressure in pa tients with ad di tio nal
car dio vas cu lar risk fac tors and im pro ved pa tients’ ad he ren ce.
IZHODIšČa
Vi sok krv ni tlak ali ar te rij ska hi per ten zi ja je
eden od naj po memb nejših vzro kov za na sta -
nek bo lez ni srca in žilja ter naj po memb nejši
de jav nik tve ga nja za prez god njo smrt. Pri več
kot dveh tret ji nah bol ni kov s hi per ten zi jo
krv ni tlak ni nad zo ro van, zato so iz po stav -
lje ni po večane mu tve ga nju za bo lez ni srca
in žilja, možgan sko kap, led vična obo le nja
in ne nad no smrt (1, 2). Ar te rij ska hi per ten -
zi ja se naj večkrat po jav lja sočasno z dru gi -
mi kro ničnimi bo lez ni mi srca in žilja, kot sta
di sli pi de mi ja in slad kor na bo le zen, prav tako
jo po go sto sprem lja jo de jav ni ki tve ganja, kot
so ka je nje, te le sna ne de jav nost, de be lost in
psi ho so cial ni stres. Takšni bol ni ki so v vsa -
kod nev ni me di cin ski prak si iz ziv za šte -
vilne zdrav ni ke (3, 4). Z zgod njim od kri va -
Bol ni ko va mo ti va ci ja, so de lo va nje in
vztra ja nje pri zdrav lje nju so ključni pa ra -
me tri uspešno sti zdrav lje nja. Nas prot no
pa bol ni ko vo ne so de lo va nje po me ni večje
tve ga nje za srčno-žilne do god ke in prez god -
njo smrt. Za po večanje bol ni ko ve ga sodelo -
va nja in vztra ja nja pri zdrav lje nju smer ni ce
pri po ročajo upo ra bo fik snih kom bi na cij,
to je zdrav ljenje z več učin ko vi na mi v eni
tab le ti (5, 6).
V Slo ve ni ji hi per ten zi ja pri za de ne več
kot tret ji no pre bi vals tva, nje na po jav nost pa
s sta rost jo na rašča. Po dat ki slo ven ske epi -
de mio loške ra zi ska ve iz leta 2009 so po ka -
za li, da cilj ne vred no sti krv ne ga tla ka do se -
ga le sla ba tret ji na zdrav lje nih bol ni kov (8).
Ra zi sko val ci so v nein ter ven cij ski ra zi -
ska vi COMPLIANT sprem lja li učin ko vi tost
in var nost zdrav lje nja s fik sno kom bi na ci jo
an ti hi per ten ziv nih zdra vil pe rin do pri la in
am lo di pi na (Am les sa®) pri bol ni kih z ar te -
rij sko hi per ten zi jo in do dat ni mi de jav ni ki tve -
ga nja. Po leg tega so oce nje va li, kako zdrav -
lje nje kro ničnega sta nja, kot je hi per ten zi ja,
vpli va na bol ni ko vo so de lo va nje, če upo rab -
lja mo fik sno kom bi na ci jo učin ko vin (9).
METODE
V nein ter ven cij sko razis ka vo COMPLIANT,
ki je po te ka la v Slo ve ni ji, so bili vključeni
bol ni ki z esen cial no ar te rij sko hi per ten zijo,
sta rejši od 18 let, ki so po tre bo va li zdrav -
lje nje s kom bi na ci jo pe rin do pri la in am lo -
di pi na. Nji ho va pov prečna sta rost je bila 63
let, med njimi je bilo 52 % moških in 47 %
žensk. Bol ni ki so lah ko so de lo va nje pre ki -
ni li, če so se pri zdrav lje nju s fik sno kom -
bi na ci jo pe rin do pri la in am lo di pi na po ja vi li
re snejši nežele ni učinki, če je bilo zdrav lje -
nje neučin ko vi to in je bilo pri tem ogroženo
bol nikovo zdrav je, če so se po ja vi la resnejša
akut na bo le zen ska sta nja ali pa če niso žele -
li več so de lo va ti.
Ra zi ska vo je odo bri la Ko mi si ja Re -
publike Slo ve ni je za me di cin sko eti ko. Vsi
vključeni bol ni ki so bili pi sno ob veščeni
o na me nu in po te ku nein ter ven cijskega
sprem lja nja. Sprem lja nje po sa mez ne ga bol -
ni ka je tra ja lo štiri me se ce in v tem ob dob -
ju je zdrav nik lah ko pri la ga jal od me rek
zdra vi la nje go vim po tre bam.
Ob vsa kem obi sku so po sa mez ne mu
bol ni ku iz me ri li krv ni tlak. Stop njo hi per -
ten zi je in cilj ne vred nosti krv ne ga tla ka so
do ločili gle de na ve ljav ne evrop ske in slo -
ven ske smer ni ce. Ob pr vem obi sku so za -
be ležili do dat ne de jav ni ke tve ga nja, kot so
ka je nje, sta rost, pred hod no ugo tov lje na slad -
kor na bo le zen, pred hod no ugo tov lje na disli -
pi de mi ja, tre bušna de be lost in prez godnja
srčno-žilna bo le zen v družin ski anamne zi.
Bol ni ko vo zav ze tost za zdrav lje nje so oce -
ni li na pod la gi red nih pri ho dov na kon trolne
pre gle de med sprem lja njem, nje go ve zago -
to vi tve, da je red no je mal zdra vi lo, zdravni -
ko ve oce ne, ali je bol nik redno je mal zdra -
vi lo, ter bol ni ko ve na me re o na da lje va nju
zdrav lje nja po končanem sprem lja nju.
REZULTaTI
V nein ter ven cij sko ra zi ska vo COMPLIANT
je bilo vključenih 3.821 bol ni kov, ki so se
s fik sno kom bi na ci jo pe rin do pri la in am lo -
di pi na (Am les sa®) zdra vili štiri me se ce.
Nji ho ve iz ho diščne last no sti so po drob no
pred stav lje ne v ta be li 1. Pred vključit vi jo je
bilo 752 bol ni kov (20 %) brez pred hod ne -
ga an ti hi per ten ziv ne ga zdrav lje nja, 3.069
bol ni kov (80 %) pa je že je ma lo an ti hi per -
ten ziv na zdra vi la. Naj več bolni kov se je
pred hod no zdra vi lo z za vi ral ci re nin sko-an -
gio ten zin ske ga si ste ma (n = 2.497), med
ka te ri mi ima jo naj po memb nejšo vlo go za -
vi ral ci an gio ten zin ske kon ver ta ze (angl.
an gio ten sin-con ver ting enzy me, ACE), in za -
vi ral ci kal ci je vih ka nalčkov (n = 849), os ta -
li (n = 1.257) pa so je ma li dru ga zdra vi la za
zdrav lje nje ar te rij ske hi per ten zi je. Bol ni ki
so se lah ko zdra vi li z več an ti hi per ten ziv -
ni mi zdra vi li hkra ti.
Po leg ar te rij ske hi per ten zi je je imelo
88 % bol ni kov do dat ne de jav ni ke tve ga nja
za srčno-žilne do god ke. Naj po go stejša je bila
pred hod no ugo tov lje na di sli pi de mi ja, ki je
489Med Razgl. 2016; 55 (4):
490 Da ni ca Ro tar Pa vlič, Teja Ki tak, Bre da Bar bič-Žagar  Nein ter ven cij sko sprem lja nje učin ko vi to sti …
Ta be la 1. Pa ra me tri ob začetku nein ter ven cij ske ga sprem lja nja.
Iz ho diščni pa ra me tri vred nost
Vključeni bol ni ki, n 3.821
Sta rost (leta) 63,0 ± 12,0
Žen ske, n (%) 1.795 (47)
Moški, n (%) 2.003 (52)
Krv ni tlak si sto lični krv ni tlak (mm Hg) 165,0 ± 16,5
dia sto lični krv ni tlak (mm Hg) 94,8 ± 11,0
neu re jen krv ni tlak, n (%) 3.743 (98)
ure jen krv ni tlak, n (%) 57 (2)
Stop nja hi per ten zi jea 1. stop nja, n (%) 577 (27)
2. stop nja, n (%) 561 (26)
3. stop nja, n (%) 209 (10)
izo li ra na si sto lična hi per ten zi ja, n (%) 799 (37)
Do dat ni de jav ni ki tve ga njab di sli pi de mi ja, n (%) 2.092 (55)
tre bušna de be lost, n (%) 1.708 (45)
družin ska anam ne za o prez god nji srčno-žilni bo lez ni, n (%) 1.293 (34)
ka je nje, n (%) 944 (25)
slad kor na bo le zen, n (%) 863 (23)
Pred hod no zdrav lje nje brez pred hod ne ga zdrav lje nja, n (%) 752 (20)
ar te rij ske hi per ten zi je
s pred hod nim zdrav lje njem, n (%) 3.069 (80)
a gle de na zna ne po dat ke, n = 2.146
b bol ni ki so lah ko ime li ene ga ali več do dat nih de jav ni kov tve ga nja
55 %
45 %
34 %
25 %
23 %
Dislipidemija
Trebušna debelost
Družinska anamneza SŽB
Kajenje
Sladkorna bolezen
Odstotek bolnikov (%)
Sli ka 1. Naj po go stejši do dat ni de jav nik tve ga nja je bila pred hod no ugo tov lje na di sli pi de mi ja, ki je bila pri -
sot na pri 55 % bol ni kih, sle di la ji je tre bušna de be lost, ki je bila pri sot na pri 45 % bol ni kih. SŽB – srčno-žilne
bo lez ni.
bila pri sot na pri 55 % bol ni kih, sle di la ji je
tre bušna de be lost, ki je bila pri sot na pri
45 % bol ni kih (sli ka 1). Naj po go ste je, pri
33 % bol ni kov, sta bila po leg hi per ten zi je
pri sot na dva do dat na de jav nika tve ga nja,
26 % bol ni kov pa je ime lo po leg hi per tenzi -
je tri ali več do dat nih de jav ni kov tve ga nja.
Ob uved bi fik sne kom bi na ci je je naj več
bol ni kov (55%) pre je lo pe rin do pril in amlo -
di pin v od mer ku po 4mg/5mg. S tem odmer -
kom se je ob kon cu sprem ljanja še ved no
zdra vi lo naj več bol ni kov (37%). Naj večji od -
me rek (8 mg) pe rin do pri la je bil na začetku
nein ter ven cij ske ga sprem lja nja uve den pri
42 % bol ni kov, ob kon cu sprem lja nja pa ga
je pre je ma lo 55 % bol ni kov (ta be la 2). Ob
spre mem bi zdrav lje nja so se zdrav ni ki naj -
večkrat od ločili za po večanje od mer kov obeh
učin ko vin.
Tako si sto lični krv ni tlak (SKT) kot dia -
sto lični krv ni tlak (DKT) sta se sta ti stično
značilno znižala (p < 0,0001) že po pr vem
me se cu zdrav lje nja s fik sno kom bi na ci jo
perin do pri la in am lo di pi na. Pov prečno zni -
ža nje po šti rih me se cih zdrav lje nja je bilo
za 29,2/13,6 mmHg, bol ni ki pa so v pov -
prečju dosegli SKT 135,7 mmHg in DKT
81,3 mmHg (sli ka 2).
491Med Razgl. 2016; 55 (4):
Ta be la 2. Od mer ki zdra vi la Am les sa® med sprem lja njem bol ni kov. Ob kon cu nein ter ven cij ske ga sprem -
lja nja se je naj več bol ni kov (37 %) zdra vi lo z od mer kom po 4 mg/5 mg. Naj večji od me rek pe rin do pri la (8 mg)
tako ni bil po vsem iz ko riščen.
Od mer ki 1. obisk 2. obisk 3. obisk 
4 mg/5 mg 52 % 40 % 37 %
4 mg/10 mg 7 % 8 % 7 %
8 mg/5 mg 28 % 31 % 30 %
8 mg/10 mg 14 % 21 % 25 %
165,0
142,7
135,7
94,8
84,5 81,3
1. obisk
K
rv
n
i t
la
k
 (
m
m
)
H
g
2. obisk
(po enem mesecu)
3. obisk
(po štirih mesecih)
60
80
100
120
140
160
180
SKT DKT
Sli ka 2. Si sto lični krv ni tlak in dia sto lični krv ni tlak sta se sta ti stično značilno znižala že po pr vem me se -
cu zdrav lje nja s fik sno kom bi na ci jo pe rin do pri la in am lodipi na, po šti rih me se cih pa so bolniki v pov prečju
do se gli sistolični krvni tlak 135,7 mmHg in diastolični krvni tlak 81,3 mmHg. Pri vseh me ri tvah krv ne ga tla -
ka je bil 95-od stotni in ter val zau pa nja zno traj in ter va la vred no sti, ki je bil od pov prečne vred no sti od da ljen
za naj več ± 0,53; p < 0,0001. SKT – sistolični krvni tlak, DKT – diastolični krvni tlak.
Do sta ti stično značil ne ga znižanja krv -
ne ga tla ka, tako SKT kot DKT, je prišlo pri
vseh bol ni kih, ne gle de na začetno stop njo
hi per ten zi je. Pri bol ni kih s 1. stop njo hi per -
ten zi je sta se SKT in DKT v pov prečju znižala
za 17,8/11,4 mmHg, pri bol ni kih z 2. stop -
njo hi per ten zi je za 30,1/18,4 mmHg in
492 Da ni ca Ro tar Pa vlič, Teja Ki tak, Bre da Bar bič-Žagar  Nein ter ven cij sko sprem lja nje učin ko vi to sti …
pri bol ni kih s 3. stop njo hi per ten zi je za
55,4/30,5 mmHg. Znižanje krv ne ga tla ka
gle de na stop njo hi per ten zi je je pri ka za no
na sli ki 3.
Ob vključitvi v nein ter ven cij sko sprem -
lja nje so ime li sko raj vsi bol ni ki (98%) neu -
re jen krv ni tlak. Po enem me se cu zdrav lje -
1. obisk
(ob uvedbi)
S
K
T
(m
m
H
g
)
2. obisk
(po 1 mesecu)
3. obisk
(po štirih mesecih)
3. stopnja2. stopnja1. stopnja
110
120
130
140
150
160
170
180
190
200
1. obisk
(ob uvedbi)
D
(m
m
H
g
)
K
T
2. obisk
(po 1 mesecu)
3. obisk
(po štirih mesecih)
3. stopnja2. stopnja1. stopnja
60
70
80
90
1 00
110
120
Sli ka 3. Znižanje krv ne ga tla ka po šti rih me se cih zdrav lje nja s fik sno kom bi na ci jo pe rin do pri la in am lo di -
pi na gle de na stop njo hi per ten zi je. Pri vseh me ri tvah krv ne ga tla ka (ne gle de na stop njo hi per ten zi je) je
bil 95-od stot ni in ter val zau pa nja zno traj in ter va la vred no sti, ki je bil od povprečne vred no sti od da ljen za
naj več ± 2,31; p < 0,0001. SKT – sistolični krv ni tlak, DKT – diastolični krv ni tlak.
nja s fik sno kom bi na ci jo pe rin do pri la in am -
lo di pi na je cilj ne vred no sti krv ne ga tla ka do -
se glo 1.241 bol ni kov (33 %), po šti rih me -
se cih pa se je šte vi lo bol ni kov, ki so do se gli
cilj ne vred no sti, sko raj pod vo ji lo, saj je
bilo ta kih 2.153 bol ni kov (59 %) (sli ka 4).
Po se bej smo pre gle da li tudi po dat ke
za bol ni ke, ki so bili pred hod no zdrav lje ni
z raz ličnimi sku pi na mi an ti hiper ten ziv nih
zdra vil, v ob li ki mo no te ra pi je ali kom bi -
nacij ske ga zdrav lje nja. Ana li ze so bile pri -
pravlje ne za sku pi ne bol ni kov, ki so bili
493Med Razgl. 2016; 55 (4):
48 %
74 %
26 %
53 %
14 %
41 %
33 %
59 %
0
20
40
60
80
100
2. obisk
(po enem mesecu)
3. obisk
(po štirih mesecih)
1. stopnja 2. stopnja 3. stopnja vsi bolniki
O
d
st
o
te
k 
b
o
ln
ik
o
v,
 k
i s
o
 d
o
se
g
li
 c
il
jn
e
vr
ed
n
o
st
i k
rv
n
eg
a
 t
la
ka
 (
%
)
Sli ka 4. Od sto tek bol ni kov, ki so do se gli cilj ne vred no sti krv ne ga tla ka, gle de na stop njo hi per ten zije in za
vse bol ni ke sku paj. Stop nja hi per ten zi je je do ločena na pod la gi smernic Evropskega združenja za hiper -
tenzijo in Evropskega kardiološkega združenja iz leta 2013 za obravnavo bol ni kov s hi per ten zi jo (5).
SKT DKT
D
o
d
a
tn
o
 p
o
vp
re
č
n
o
 z
n
i ž
a
n
je
kr
vn
eg
a
 t
la
ka
 (
m
m
H
g
)
–5
0
ACEI
–13,7 –13,0
–11,1
–14,3
–31,5
–24,4
–26,3
–28,2
CCB ACEI+CCB ACEI+D
–10
–15
–20
–25
–30
–35
Predhodno zdravljenje s/z
Sli ka 5. Znižanje krvnega tla ka po šti rih me se cih zdrav lje nja. Krv ni tlak se je po uved bi fik sne kom bi na cije
pe rin do pri la in am lo di pi na do dat no znižal pri bol ni kih, ki so bili pred hod no zdrav lje ni z raz ličnimi sku pi na mi
an ti hi per ten zi vov. Pri vseh me ri tvah krv ne ga tla ka (ne glede na pred hod no zdrav lje nje) je bil 95-od stot ni interval
zau pa nja zno traj in ter va la vred no sti, ki je bil od pov prečne vred no sti od da ljen za naj več ± 1,84; p < 0,0001. ACEI –
zaviralec an gio ten zin ske kon ver ta ze (angl. angiotensin-convertingenzymeinhibitor), CCB – zaviralec kalcijeve -
ga ka nalčka (angl. calciumchannelblocker), D – diuretik, SKT – sistolični krv ni tlak, DKT – diastolični krv ni tlak.
pred hod no zdrav lje ni z za vi ral cem ACE in
za vi ral cem kal ci je ve ga ka nalčka, s kom bi -
na ci jo za vi ral ca ACE in za vi ral ca kal ci je vih
ka nalčkov ter s kom bi na ci jo za vi ral ca ACE
in diu re ti ka. Po uved bi fik sne kom bi na ci -
je pe rin do pri la in am lo di pi na se je krv ni tlak
pri vseh zgo raj ome nje nih sku pi nah bol ni -
kov do dat no znižal (sli ka 5).
Po šti rih me se cih zdrav lje nja s fik sno
kom bi na ci jo pe rin do pri la in am lo di pi na sko -
raj 68 % bol ni kov ni potrebo va lo do dat nih
an ti hi per ten ziv nih zdra vil. Kli nična učin -
ko vi tost zdrav lje nja v nein ter ven cij skem
sprem lja nju je bila oce nje na kot zelo do bra
oz. od lična pri več kot 85% bol ni kov, kar po -
me ni, da so ime li krv ni tlak 140/90 mmHg
ali nižji (slad kor ni bol niki 130/80mmHg ali
nižji) in so bili brez nežele nih učin kov ali
so ime li bla ge nežele ne učinke ali pa so ime -
li krv ni tlak 140–150/95–100 mmHg (slad -
kor ni bol ni ki 130–139/85–89 mmHg) in so
bili brez nežele nih učin kov. Zdrav lje nje
s fik sno kom bi na ci jo pe rindopri la in am lo -
di pi na so do bro pre našali, saj kar 3.590 bol -
ni kov (94 %) ni ime lo no be nih nežele nih
učin kov. Vzročno po ve za ne nežele ne učinke
so za be ležili pri 227 bol ni kih (5,9 %). Naj -
po go stejši vzročno po ve za ni nežele ni uči -
nek je bil pe ri fer ni edem, ki se je po ja vil pri
123 bol ni kih (3,2 %). Sle di la sta mu kašelj
pri 30 bol ni kih (0,8 %) in eri tem (rdečina)
pri 20 (0,5%). Do po ja va hi po ten zi je je prišlo
le pri enaj stih bol ni kih (0,3 %).
V ok vi ru nein ter ven cij ske ga sprem -
ljanja smo oce nje va li, kako zdrav ljenje kro -
ničnega sta nja, kot je hi per ten zi ja, s fik sno
kom bi na ci jo vpli va na bol ni ko vo zav ze tost.
Od sto tek bol ni kov, zav ze tih za zdrav lje nje,
se je od pr ve ga do četr te ga me se ca po večal
tako po mne nju zdrav ni ka kot po mne nju
vključenih bol ni kov. Po zdrav nikovem mne -
nju je bilo po pr vem me se cu za zdrav lje nje
zav ze tih 90,6 % bol ni kov, po šti rih me se cih
zdrav lje nja pa 94,5% bol ni kov. Po oce ni bol -
ni kov je bilo za zdrav lje nje zav ze tih več bol -
ni kov (98,3 %). Gle de na po sa mez ni de jav -
nik tve ga nja se zav ze tost za zdravlje nje ni
bis tve no spre mi nja la. Re zul ta ti pa so po ka -
za li, da so bili bol ni ki s tre mi ali več de jav -
ni ki tve ga nja manj zav ze ti za zdrav lje nje kot
ti sti z manj de jav ni ki tve ga nja, tako po
mne nju zdrav ni ka kot pri sa moo ce ni bol nika.
RaZPRava
Hi per ten zi ja je kro nična bo le zen, ki zah te -
va dol go traj no zdrav lje nje. Čeprav ima mo
za zdrav lje nje hi per ten zi je ve li ko zdra vil,
niso vsa pri mer na za vse bol ni ke. Kom bina -
ci ja an ti hi per ten ziv nih zdra vil pe rin doprila
in am lo di pi na do ka za no zmanjša po jav -
nost srčno-žil nih dogod kov, kar je po seb no
po memb no pri bol ni kih z do dat ni mi de jav -
ni ki tve ga nja (7).
V nein ter ven cij ski ra zi ska vi COMPLIANT
je ime la večina bol ni kov po leg hi per ten zi -
je še dru ge de jav ni ke tve ga nja. Po šti rih me -
se cih zdrav lje na z Am les so® se je šte vi lo
bol nikov z neu re je nim krv nim tla kom zmanj -
šalo za več kot po lo vi co. Sta ti stično značilno
znižanje pov prečnega krv ne ga tla ka, tako
SKT kot DKT, se je po ka za lo že po pr vem
me se cu zdrav lje nja. Cilj ne vred no sti krv ne -
ga tla ka je ob kon cu sprem lja nja v pov prečju
doseglo sko raj 60 % bol ni kov. Pra vočasen
nad zor krv ne ga tla ka je po seb no po memben
pri bol ni kih s 3. stop njo hi per ten zi je. V nein -
ter ven cij ski ra zi ska vi COMPLIANT se je nji -
hov pov prečni krv ni tlak po enem me se cu
zdrav lje nja sta ti stično značilno znižal za
41,9/23,8 mmHg. Re zul ta ti dru gih ra zi skav
so po ka za li, da hi tro do se ga nje cilj nih vred -
no sti krv ne ga tla ka pri po mo re k boljšim
izidom zdrav lje nja in po memb no vpli va na
zmanjšanje tve ga nja za srčno-žilne do god -
ke (7, 10).
Naj večji od me rek pe rin do pri la (8mg) je
ob kon cu nein ter ven cij ske ga sprem lja nja je -
ma lo le 55 % bol ni kov. Po ten cial večjih od -
mer kov pe rin do pri la tako ni bil po vsem
iz ko riščen. Skle pa mo lah ko, da bi z op ti mal -
ni mi od mer ki fik sne kom bi na ci je pe rin do -
pri la in am lo di pi na do se gli še boljši nad zor
nad krv nim tla kom hi per ten ziv nih bol ni kov,
ki ima jo do dat ne de jav ni ke tve ga nja.
494 Da ni ca Ro tar Pa vlič, Teja Ki tak, Bre da Bar bič-Žagar  Nein ter ven cij sko sprem lja nje učin ko vi to sti …
V nein ter ven cij ski ra zi ska vi, ki je po te -
ka la z zdra vi lom Am les sa® leta 2012 in
v ka te ro je bilo vključenih 2.880 bol ni kov,
so do ka za li po memb no do dat no znižanje
krv ne ga tla ka ne gle de na pred hod no zdrav -
lje nje (11). Do dat no znižanje krv ne ga tla ka
je bilo sta ti stično značilno tudi za sku pi no
bol ni kov, ki so se pred uved bo Am les se®
zdra vi li s pe rin do pri lom in am lo di pi nom
v ena kih od mer kih, ven dar v ločenih table -
tah. Pri tej skupini bol ni kov se je SKT znižal
za 16,8 mmHg in DKT za 6,9 mmHg (sli -
ka 6). V pri mer ja vi s pro sto kom bi na ci jo pe -
rin do pri la in am lo di pi na je nad zor krv ne ga
tla ka s fik sno kom bi na ci jo pe rin do pri la in
am lo di pi na do ka za no učin ko vi tejši.
Učin ko vi to in hi tro do se ga nje cilj nih
vred no sti krv ne ga tla ka, eno stav nost zdrav -
lje nja in pri la go dlji vost od mer kov ter majh -
na po jav nost nežele nih učin kov pri po mo -
re jo k do bre mu so de lo va nju bol ni kov, to pa
k boljšim izidom zdrav lje nja (5, 10). Do bro
495Med Razgl. 2016; 55 (4):
so de lo va nje pri zdrav lje nju je po seb no po -
memb no pri bol ni kih z več de jav ni ki tve -
ga nja, saj je pri njih več možno sti za srčno-
žilne za ple te. Fik sno kom bi na ci jo Am les sa®
so bol ni ki do bro spre je li, saj se je med nein -
ter ven cijskim sprem lja njem zav ze tost za
zdrav lje nje po večeva la tako po mne nju
zdrav ni ka kot gle de na sa moo ce no bol ni kov.
ZaKLJUČKI
Znižanje krv ne ga tla ka do cilj nih vred no -
sti os ta ja po mem ben prog no stični de jav nik
srčno-žil nih bo lez ni in za ple tov. Splošno
zna no je, da us pešnost zdrav lje nja ni od vi -
sna le od an ti hi per ten ziv ne ga zdra vi la, tem -
več tudi od bol ni ko ve zav ze to sti za zdrav -
lje nje. S fik sno kom bi na ci jo pe rin do pri la in
am lo di pi na (Am les sa®) učin ko vi to in varno
zdra vi mo ar te rij sko hi per ten zi jo pri bol ni -
kih z dodat ni mi de jav ni ki tve ga nja in hkra -
ti po ma ga mo iz boljšati nji ho vo zav ze tost pri
zdrav lje nju v vsa kod nev ni me di cin ski praksi.
150,5 150,5
137,1
133,7
86,2 86,2
80,4 79,3
1. obiskPredhodno
zdravljenje
K
rv
n
i 
tl
a
k
 (
m
m
H
)
g
2. obisk 3. obisk
SKT DKT
60
80
100
120
140
160
Sli ka 6. Do dat no znižanje krv ne ga tla ka pri bol ni kih, ki so se že zdra vi li s pe rin do pri lom in am lo di pi nom
v ločenih tab le tah. Ob uved bi fik sne kom bi na ci je pe rin do pri la in am lo di pi na od mer ka učin ko vin ni sta bila
spre me nje na. DKT – diastolični krvni tlak, SKT – sistolični krv ni tlak.
LITERaTURa
1. Chow CK, Teo KK, Ran ga ra jan S, et al. Pre va len ce, awa re ness, treat ment, and con trol of hyper ten sion in rural
and ur ban com mu ni ties in high-, midd le-, and low-in co me coun tries. JAMA. 2013; 310 (9): 959–68. 
2. WHO: Blood pressure [in ter net]. Ge ne va: World Health Or ga ni za tion; c2016 [ci ti ra no 2016 Feb 17]. Do seg ljivo
na: http://www.who.int/gho/ncd/risk_fac tors/blood_pres su re_pre va len ce/en/
3. WHO: Global sta tus re port on non-com mu ni cab le di sea ses 2014 [in ter net]. Ge ne va: World Health Or ga nization;
c2016 [ci ti ra no 2016 Feb 17]. Do seg lji vo na: http://www.who.int/nmh/pub li ca tions/ncd-sta tus-re port-2014/en/
4. Long AN, Da go go-Jack S. The co mor bi di ties of dia be tes and hyper ten sion: mec ha nisms and ap proach to target
or gan pro tec tion. J Clin Hyper tens. 2011; 13 (4): 244–51.
5. Man cia G, Fa gard R, Nar kie wicz K, et al. 2013 ESH/ESC gui de li nes for the ma na ge ment of ar te rial hyper tension:
the task for ce for the ma na ge ment of ar te rial hyper ten sion of the Eu ro pean So ciety of Hyper ten sion (ESH)
and of the Eu ro pean So ciety of Car dio logy (ESC). J Hyper tens. 2013; 31 (7): 1281–357.
6. Ac cet to R, Sa lo bir B, Hi tij JB, et al. Slo ven ske smer ni ce za obrav na vo hi per ten zi je 2013. Zdrav Vestn [in ternet].
2014 [ci ti ra no 2016 Feb 17]. Do seg lji vo na: http://vest nik.szd.si/in dex.php/Zdrav Vest/ar tic le/view/1206
7. Fer ra ri R. Op ti mi zing the treat ment of hyper ten sion and stab le co ro nary ar tery di sea se: cli ni cal evi den ce for
fi xed-com bi na tion pe rin do pril/am lo di pi ne. Curr Med Res Opin. 2008; 24: 3543–57.
8. Do lenc P, ed. Epi de mio loška ra zi ska va hi per ten zi je v Slo ve ni ji del no po ročilo. XVIII. stro kov ni se sta nek Sekcije
za ar te rij sko hi per ten zi jo; 2009 Nov 26–27; Por to rož, Slo ve ni ja. Ljub lja na: Slo ven sko zdrav niško društvo; 2008.
9. Ro tar Pa vlič D. Nein ter ven cij sko sprem lja nje učin ko vi to sti in var no sti fik sne kom bi na ci je pe rin do pri la in amlo -
di pi na (Am les sa®) v zdrav lje nju ar te rij ske hi per ten zi je in vpli va do dat nih dejav ni kov tve ga nja za srčno-žilne bo -
lez ni na bol ni ko vo zav ze tost za zdrav lje nje (COMPLIANT) [P odat ki iz re gi stra cij ske do ku men ta ci je]. Krka, d. d.,
Novo me sto, 2016.
10. Grad man AH, Pa risé H, Le feb vre P, et al. Ini tial com bi na tion the rapy re du ces the risk of car dio vas cu lar events
in hyper ten si ve pa tients: a matc hed co hort study. Hyper ten sion. 2013; 61 (2): 309–18.
11. Ro tar Pa vlič D. Nein ter ven cij sko sprem lja nje učin ko vi to sti in var no sti fik sne kom bi na ci je pe rin do pri la in amlo -
di pi na (Am les sa®) v zdrav lje nju ar terij ske hi per ten zi je [P odat ki iz re gi stra cij ske do ku men ta ci je]. Krka, d. d.,
Novo me sto, 2014.
Pris pe lo 5. 10. 2016
496 Da ni ca Ro tar Pa vlič, Teja Ki tak, Bre da Bar bič-Žagar  Nein ter ven cij sko sprem lja nje učin ko vi to sti …