¦OB MESECU BOJA PROTI ALKOHOLIZMU-
S kozarčkom uničimo sami sebe
Danes je o alkoholizmu težko napisati kaj novega, sai kaže, da je te vss znano, dorede-
no in da so časi. ko )8 druiba alKoholika istovetila s propadltm, asocialnim in nevar-nim brezdelnežem, za vselej minili Nimam namena postreii s Sokantnimi podatki o Ste-vilu aikoholikov, ki mtmogrede povedano. vztrajno raste, nlti o količinah popitega alKo-hota ali o velikl izgubi deiovnih dni. ker nas o lem pnložnostno seznanjajo sredstva javne-ga obveŠ6an}a, Njihova zasluga je, da so Iju-dje seda) bolj obveftčeni, da vedo o tem ve-dfio več, predvsem pa lo, da je alkoholizem huda, doigotrajna bolezsn Prav o tem bi vam Jelel napisati nekaj vrslic.
Verjetno se vsak človek, ki pretlrano pije, prej ali slej vpraia, Ce je njegovo pitje Se v mejah, ki jih družba smatra za normalne, aii pa je morda Že -pravi* alkoholik. Žal si sam ne fnore na to odgovoritl To pa zato, ker je vsak pivec do svoje razvade nekntičen Vsak alkoholik je bil v laietku zmeren pivec, !e da je i2 dofočenih vzrokov. ki ie danes niso povsam znani, postal od alkohola odvlsan in so se siasoma pri njem pojavile značilne psihične in (izične apremembe. ki neidravlje-ne vodijo v popakio uničenje samega sebe Po drugi stranl pa je narava bolezni taka. cta poteka počasi dolga leta, da so vedenjske motnje in telesno propadanje ze zdavnaj zna-nl okolici. medtem ko jlh bolnik ne zazna ali pa je do njih. kot smo ze dejalt, povsam nekritifien in brezbrižen Zdravniki. ki ae uk-varjaj</i alkohohzmom, dobro vedo. kako nevarno je ravno -družabno- pitje. navidez-no nedolžno. u resnici pa nemalokrat zadetek trplienja m samouničevanja Ker alkoholik sam ni več sposoben realno oceniti položaja, je njegova okolica (drufina. sodelavci, druŽ-ba) tista, krmora zanj poakrbeti in ga motivi-
rati za idravtjonje, nsvztfc njegovemu odporu in manipulacsjam, ki so vselej prisotna.
Kaj se z alkoholikom pravzaprav dogaja? Sčasoma se pri njem razvijejo znaki, znafiitni zb to bolezen Gre za fitevilne duSevne in tslBsne spremembe Njihovo poslopno na-predovanje lahko ustavi le popotna abstinen-ca. Zanimivo )e. kako alkoholik svojih težav nikakor noče. a tudi ne more povezali s p<t~ jem. K temu vsekakor pripomore zgodnja ok-vara zaradi propadanja možganskih ceiic. ki se ne morejo za raztlko od drugih telesnih celic več obnoviti Okvare zivCavja se kažejo v začetni fazi bolazni s tresenjem rok. bolečl-nami in mravtjinčavostjo v nogah. z oslablja-no močjo miSic v nogah. kar alkoholiki skoraj praviloma ocenijo kot revmo? Resni znaki okvare možgan so alkohoina boijast, razne psihoze in delirantna stanja. Najbotj znana ja pri alkoholikih okvara jeter, kl privede do ciroza in sa konča s smrtjo Alkohol zastrup-ija tudi srčno mifiico. to pokaiejo naslednja težave boieL\na, nerednc toftje srca. teika sapa. suh kašolj, zatekanje nog itd. Alkoholi-ki pogoslo obolevajo za vnetjem trebuine slinavke, želodine sluznice in za motnjami ledvične (unkcije. Vsa ta pisana pateta bole-lenskih znakov - vseh sploh msmo omenili -alkoholika kaj malo vznemirja Zamalo sa mu zdi, če mu kdo očita, da prevei pije in da so njegove težave postedica pitja.
Se bolj očitne kot tetesne so duSevne okva-re. ki sSasoma spremenijo pivca v človeSko razvalino. če je v zaCetni (azi bolezni alkoho-lik s« ugajal s svoio veseiostjo. smislom za Sale in predvsem zaradi plačavanja pijače, se v droiini te krfiajo modsebojni odnosi, saj alkohol čfoveka posurovfja, da postane sča-soma bolezensko brutalen m agresiven. Za daižino mu ni več mar in kaj kmalu so na
vrsti prepiri in pretepi Postopno sa njagov interesrti krog zozuje, začenja zanemarjati službo, izostaja od dela in postaja vse boij medel in otopel Od te otopelosli pa do koni-nega razsuta intelekta in bebavosti ni več tako dale4 V hudih duSevmh stiskah sl mar-sikateri alkoholik vzame tudi zivljenje.
Za konec Je nekaj besad o zdravljenju. Sedaj že vemo. da je aikoholika potrebno za zdravljenie molivirati. kar je naloga svojcev in sodelavcev. V specializiranih ustanovah in ambutantah je danes skoraj po vsem svetu ir» tudi pri nas v rabi kompleksna socialno me-dicmska skupmska obravnava alkoholikov, ki je tudi objektivno najuspešnejAa Pri zdrav-Ijenju 3CKjeluje vaL strokovnjakov različnih področij (zdravnik, sociolog, medicinska s«-stra, psiholog itd.J Aktivno sodeluje ludl bol-nikova druitna, ki potrebuje skoraj vedno soclalno. zdravstveno ter pravno pomoČ Urediti moramo Sa bolnikovo okolje, ziasti deiovno. UspeSna rehabilitacija zdravljenega alkoholika se nato nacfafjuje v K(ubih zdrav-Ijenih atkoholikov, ki jih ie v Sloveniji kar lepo Stevilo. To so v biatvu avtopsihoterapevlske skupine, v katerih biv*i alkoholiki med novi-mi pnjatelji in ob pomoči zdravslvenih delav-cev črpajo moč za trajno abstinanco >n ttez-no reSevanje iivljenjskih problemov
Alkohotizam je, kot smo spoznali, bolazan, ki posamezniku in druzbi povzroča ogramno škodo zlasli v ekonomskem, zdravstvenem in soclalnem pogledu. Izgubljenalivljenja. pro-padle eksistence, razpadle druzine, nepre-skrbljem otroci, unlčavanja matertalnih, mo-ralnih in kulturnih vrednol, so samo nekateri vidlki (aga pomembnega problema. do kals-rega na bi smeti biti brBZbrizni v nodogied
DR. VALTERl KOSER