Tečaj XXXIII ospodarske ? m n rod Izhajajo vsako sredo po celi poli. Yeljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. ¥ Ljubljani y sredo 10. novembra 1875. O b s e g : stanji govedoreje na Gorenskem. Za poduk konservativcem Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. (Dalje.) vino ? ustaji Slovanov na Turškem. za kratek Čas liberalcem. Slovansko slovstvo. Kakošno bo letošnje Položaj Srbije proti Interpelacija poslanca dr. Fanđerlika in tovaršev đo ministra notranjih zadev. Mnogovrstne novice. Policijski komisar. (Dal.) Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. stanji govedoreje na Gorenskem. Po porocilu gosp. prof. Fr. Povšeta. *) Obhodil sem septembra meseca posamesne okraj na Gorenskem Brd in sicer y Kam ni ka, Kranj sodnijski okraj Ljubljansk Radoljce in Kranjske g ? Skofje Loke, T ? ) Ker bom obširno o stanji Gorenske govedo govoril v sporočilu, ki ga bom předložil si. kme tijskemu ministerstvu, katero bo ono razglasilo z dru gimi sporoci dežel vred t v y zato bom tukaj le gl jih ilihťi iz različnih opazke priobčil izreci, da je tù videti zna- Ljubljanskem okraji morem govedorejo dobro imenovati in smem odločno měnit napredek o govedoreji, kajti videl sem prav lepa goveda v bližnji okolici, kakor: v okrožji krog Fužin (Kaltenbrunn), kjer se nahaja res izgledna govedoreja, iz katere je že marsikatero dobro seme se zaplodilo v okrožnih vaséh, — v vaséh Dobrova Smartno, Koz ar je in druzih, še celó v vaséh ob m oč vir ji se nahaja dovolj lepa živina. V tem po-slednjem kraji prevaguje siva živina, katero gospodarji tudi posebno čislajo. Kakor povsod, se tudi tukaj nahaja tako imenovana ,,Kranjska goved" (Krainischer Landschlag), ki je postala iz pomešavanja krvi Murico-dolske in Mariadvorske, kmalu une , kmalu te več v y i dotični živini. Plemenski junci čiste krví Mu- ricodolske, katere je kmetijska družba razdelila tudi j v ta kraj , so očividno zaplodiii dokaj dobrega zároda in prav to naj služi živinorejcem za vodilo, po katerem naj se ondotna goved še dalje požiahnuje. Očita se sicer Muricodolski (Stajarski) živini, da je zeló zbirčna v klaji. Temu nasproti morem opaziti, videl, se da izvirna živina Muricodolska, katero sem tukaj močvirji, pa je tudi vedno zdrava in čvrsta. dobro redi, tudi na Centralni odbor si. družbe kmetijske, ki je naprosil gosp. profesorja, naj bi ob priliki izvrševanja ministerskega narocila ogledal tudi iz državne subvencije nakupljena in na Po vaséh : S te fa y Št vas, H ši ca Lenart, Voglje, Kašel itd y Dobr u-je živina zeló različna, pa dovolj lepa. Al to tudi ni čudo pomislimo, da že veliko let gonijo živinorejci iz teh ce krave k biku na Fužinsko grajšč y hajaj se na- gi goveja plemena: Holandsk y ko, Pincgavsko in Muricodolsko, od vsa- cega plemena nekoliko krav in en bik. Kmalu se proti pravilom umne živinoreje rabi bik enega , kmalu druzega plemena; tako pa mora nastati mešanica, katera nima nobenega izrečenega značaja, tako , da je treba prav skrbno študirati vnanjost živali, da se more dolo čití ; goved glav iz kake pomešanice izvira dotična žival. Na občinskem pašniku pri Fužinah sem del več y katera so imela kožo belo progaste barve y ozko pa dolgo z rogovi naprej in nekoliko na- vzdol zakrivljenimi y tako y da je prvi pogled kazal y da dotična žival mešanica domače krvi (krave) s Holandsko (juncem). Zanimivalo me je izvedeti: ali dadó dotične krave, katere izvirajo iz križem-parenja domače krvi s Hods kim plemenom, obilo mleka; vendar tega nisem mogel izvedeti za gotovo, ker dotični lastniki niso hoteli izraziti se o množini molže. — Tudi precej belo rdeče brezaste živine sem občini, katera je bila šel , posebno v Dobrunjsk podobna Pin ega v s k i živini prav polna v životu in tudi dobro rejena, kakor se to ploh a h aj pri Pincgavskem plemenu, katero se tudi zarad lahke reje in hitrega vdebelenj hvali Tukaj bi bilo na to delati, da bi gospod P n j a v a 1 i p 1 e m ževali eneg mleka mar poznanj ne y i n »mpak stanovitno tega, na priliko, če jim dno prem se p osi za stih Ker H o 1 a n d s k e g a, če pa za izrejo č v r- prežnih volov Muricodolskega plemena itd ima graj V V Fužin ska vedno jako lep bike, v • zi- mogel bi se v malo letih v tej okolici stan goveje vine odlično povzdigniti in požlahniti, tem bolj, ker je tudi tù nekoliko gospodarjev, ki so od kmetijske družbe jakupili nekoliko telic in krav izvirnega Muricodolskega plemena Hlev Fužinske grajščine j i n gl e d hleva eJ mogl j bij anski okol íjá v dobivati lepe mlade junce in telice aaj ve Prav iz tega Go- Gorenskem razdeljena goveda, je izročil profesorjevo poročilo tovo bodo lastniki za to skrbeli, Če jim to naroči kme-),Novicamu z željo, naj bi ga na poduk živinorejcem natisnile tijska družba, katere umrli predsednik je bil ustanovnik v svojem listu. Tej želji radostni vstrežemo s pričujočim te lepe cede ter s tem pokazal, da mu je bil napredek tiskom. Vred. gospodarstva res dejansko pri srcu. Nekoliko revnišo živino sem našel ob Posavji; terega v jeseni podřeš, vzemi matuco in kake to tudi ni čuda, kajti v Sneberjah imajo bika žlice čebel, pa vse skupaj v to škattlj silno majbnega in revnega, ki pač ni vreden tega na- na škatlj mena, gosp Za ta okraj bo pa veliko pomagalo to Rodé ? da pokrov pribij. Izberi sii pa za to spravi in potem od kmetijske družbe nakupil izvirnega Pincgavskega in pa Muricodolskega bika. Prav tako je vTomačevem lep izviren Muri-co dolec, ki bo izdatno pripomogel v požlahnenje domaće slabe živine. mlade in čvrste matice plemenjaku veho odvzemi, cez bolj teno koršne mrezico, ali pa mrežico iz lukmjičastega pleha, ka Zdaj pa einemu bolj močnemu odpirto veho naredi dra- so, na pr To mre žico pa moraš čez biti ? da ti cedila za mleko precejati odprto veho do>bro pritrditi ali pri-čebele spodnjega pianja ne bodo mogle Blizo Ježice v Stošicah ima gosp. Pečnik prav vzdigniti ali odmakniti; zakaj ko bi se to zgodilo lepega bika Švicarskega plemena, katerega je kupil v grajščini Fužinski cim r U&1118K.I, u kateremu pa nič kaj ne gonijo pioic, ui ixiamju v ajvctuji umunie „ m uiko ou di ves morda jim dimasta, črno-rujava barva ni všeč, tvoj trud zastonj. Ko si to mrežico dobro nad vého tem bi čebele iz prišle po pod njega močnejga panja v škatlj bi matico v škatlji umorile „ in tako bil bi ves krav ivia» , ijliv/iu.<* J v4.tA.MwvM-, " ~ —— ' ~ —* ^---7 ~ ' "---- -—^"""J' in vendar bi za te pokrajine, ki mleko lahko spečajo v spodnjega panja pritrdil, potem škattlj v katei matico mesto , kjerv dobé lepe novce za-nj , ne bilo to pleme j _ slabo, kajti Švicarsko pleine je ? za mleko odlično, česar m malo jenih čebel imaš, povezini ravno nad veho 'o zaprto tako, da podnjega panja, katero imaš mr sem se tudi prepričal v Fužinah, kjer so mi pokazali bo žrelice škatije iz ulnjaka gledalo) zapisnike o množini molže Švicarske krave dadó ela druzih plemen jako ) po 10 11 JULUV CiLUL UlUtůCj KJ v x c* X o .lv »_/ unuv "ivimi «í «uju x uli v. x xj t* xv v v . bokalov prav dobrega mleka in molzejo spodnjega panja pribij maj h ravno tako, kakor dolgo do 7y2 meseca brejosti vsakako obilna molža! spnednji konec pokrova dilji(co ali ček da se Naj pri tej priliki navedem tudi številke, katere kažejo molžno lastnost drugih plemen, in sicer: bodo čebele, katere bodo iz te škattlje kaj letele, mogl vsedati Ko si vse to napravil, potem pa škatlj v Muricodolske krave dadó po 8 bokalov in že mesecu brejosti odstavijo mleko, Pincgavske krave molsejo po 8—9 bokalov in z mahom, listjem, ali kako drugo rečj delaj ; da bo, kolikor je mogoče dobro za- li a toplem Da boš svoj namen še toliko bolj gotovo dosegel, deni te matice in odstavijo v 7. mesecu, nekatere že tudi poprej ijih čebele že bolj pozno jesenu 9 na pr okoli vseh Svetnikov ali sv. Martina, v imeinovane škatije. Ako Holandské molzejo po teletu 12 bokalov in dadó bi namreč to prezgodaj naredil, dokler čebele še zeló mleka skoro do meseca. iz panjev letijo, utegnile bi čebele v škatljah , ker jih ie ) malo, obupat in pobegniti Rudniku, v Šmarji in Grosupljem imajo dovolj lepo živino; v Grosupljem imajo v hlevu graiščinskem B elans ko pleme; na grajščini Boštajnski prihraniš, ker matica, katei y i » i* i * • i • v • • • i v i i • i § Tako si prav lahko nekaj obhojenih matic čez zimo v škatlj m pesica živino > katera kaže, da je odgojena iz križem-parenja njenih čebel iz spodnjega panja slkozi drateno ali luk s Holandsko krvjo. njićasto plehnat mr potrebno toploto dobivaj za Na grajščini Iški sta dva prav lepa Marij ad vor- živež čez zimo imajo pa tudi vse «čebele, kar jih je v ska bika in en velik Muricodoiec. Prav lepo živino sem videl v vaséh : G lin ce Kozarje, Smart no pri Dobrav i, kjer redé sivo škatlj y samo en z médora funte tehta, popolnoma zadosti polnjj sat > kateri 2 Ako ti kateri plemenjak čez z.imo ob matico pride živino prav skrbno in bodo zato gotovo v malo letih mu boš dal spomladi iz ene teh škatljic matico 9 zdatno povzdignili govedorejo, ki je že sedaj lepa ? po- čebele in vse tri satove y in tako 9 si boš enega njene oj ih sebno če bodo vedno posluževali se izvirnega Murico- plemenjakov ohranil. Ce ti pa katera tacih škatlj dolskega plemena, kakor sedaj ko so ze precej jun ostane, lahko narediš iz nje cev in telic od kmetijske družbe nakupili. Odlično ži- reč iz škatljice matico, njene čebede vino sivega Švicarskega plemena sem našel na grajšini stavi vse v Bokalcah. (Dal. prih.) kup cei pleimenjak; vzemi nam in satove, in pre dzierzoniziran panj ; temu panju pri Novi Kranjski panj daj še nekaj čebel iz svojih bolj moćnih plemenjako ako hočeš tudi še en sat iz kacega močnega panja, jv. je poin zalége, pa še kake tri pmzne satove, ta panj ki 9 m tako po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji. VIII. prenesi potem za kacih 14 dni kam drugam imaš iz majhne škatljice dobrega plemenjaka, kateri ti, ako bo letina dobra, utegne še nekatere roje dati. (Dalje prihodojiČ..) (Dalje.) Dzierzonizirani panjevi imajo tudi to posebno prednost, da si lahko čebelar brez posebnih stroškov nekaj rodovitnih matic čez zimo ohrani, kar mu na spomlad tudi mnogokrat kaj prav pride. Gospodarska novica. * KakoŠno bo letošnje vino? Pod tem naslovom piše Obzor" tako-le: 99 To se izve za gotovo most vaga z moštno vago 9 ki 9 ako se Je najbolja med vsemi Skoraj vsakemu Čebelarju, ki kaj prida plemenja- Kiosterneuburška. Po tej vagi so iizvedeli na Hrvaškem, da se morecoo pohvaliti .z letošnjiim pridelkom, ker v kak . ««u««« j 9 ; kov čez zimo pusti, se rado prigodi, da mu kak panj rur»uu ~ -uv« čez zimo ob matico pride. Kako se pa zopet to naredi? obče je v 100 funtih letosnjega Hrvaškega vina za Prav lahko, namrec tako-le: Napravi si nekaterg dzierzonizirane škatije ? m sicer take 9 da bo vsaka za 3 satove, ker taka je za to že zadosti velika. Tej 18 funtov sladkora, 8 funtov pa kisline. so Št St ajarskega vina 17 funtov slaidkora, 8 pa kisline. — Po isti poti ajarci našli, da počez je letos v 100 funtih škatlji naredi tudi majhno zrelo, da bodo mogle čebele, In v Kranjskem Dolencu in Vipavcu? Naj nam po-katere boš va njo dejal, tudi malo izleteti, kedar bo vesta gospoda Ogulin in Dolemec. ■ JÊ treba. V to škatljo deni jeseni, kedar čebele trgaš, satove: srednji sat naj bo z medom napolnjen, stranska malo z medom dva utegneta biti tudi prazna ali pa na8metena. Ko to napraviš, temu a unemu panju, ka- \ / 369 zornost obrnjena na jug slovanski. Dobra misel bila je Za poduk konservativcem — za kratek cas ™vno .dobro„ do.ide AletuiJ® p?" j liberalcem. x PÍ-1 i Čas antikristov. Menda većini naših bralcev so iz. starih tiskanih bukvić aii pa natiskanih pisanj , ki se nahajajo med tedaj, da zanimiva tvarina, ki jo je cenjeni pisatelj objavil deloma v Dubrovniškem „Zabavniku", deloma matice Dalmatinske in Beligradskem O pa v „Koledarji" Otadžbinu", je skupljena prišla v tej knjigi na svitlo. našim ^ »J» vpirAWAmMXJl*-» JUUU j y UA ^ V/ V Uni V v% ljudstvom, znana prerokovanja o preganjanji kristijanov in cerkve katoiiš&e, od prihoda antikrista in druzega tacega već. Bravai taka pisanja tudi veren že pred 50 in še več leti si je rnarsikdo clovek, misli], da vse to so le prazne pnpovedke ter se posmehovai stari mamici, ki je kaj tacega pripove-dovala in verjeia. No! in dandanes vse one pripovedke ne kažejo se več gole sanjarije, resnica so že postale ? ~ — ■ — j j y ^ — - - — „ r če pogledamo na to, kar se dandanes med imenom „kuíturkampf" (boj za kulturo, omiko) na Nemškem) pripravlja in odondot po druzih deželah širi in, žalibog, tudi v Avstrijo sega, kjer mnogo po onem w ^ y » vi v 4L A F U VI JJ V O ) k) Q ÏT kuiturkampfu" okuženih „konfessionslosmh" Nemcev propagando delà za vničenje katoliškega kristijanstva. J?rav Kakor nemška kuga se širi nemška pošast „anti- krista" (po naše „protikristijanstva" rečeno) v čedalje veče kroge pod naslovom „liberalizma" o katerem dan- danes v nobeni reći ni sledů ne tirú, kakor edino o tem, da „prosto ti je, verovati kaj ali pa nič rv v 1 • i ». * . i • v' i fT\ U 9 in vse orožje obrniti zoper kat o liško vero. Io je vsa svo- - boda; druge ni. Mahomedanske, judovske, luteranske vere nihče ne napada, nihče ne žali z najmanjšo bese- dico ne ne, — „vogelfrei" so le svetinje katoliške vere! Korenino svojo ima pa dandanašnji „kuíturkampf" i n V r\ vi ri « _ J —. - ^ i ' - 1. «« J i m n. -i w\ rt vi r^ vi-i % % C w\ A so svetinje katoliške vere v oni starodavni združbi ijudí, ki se „treimaurerji^ ime-nujejo, ki so pred sto in sto leti bili razširjeni po vsem svetu pa ï 8krivé dělali za svoje namene in se sha- jali v zap rt ih sobab, ki so jih „lože" imenovali. Dandanes ne delajo več s krivé in se ne zbirajo več v zap r tih luknjah , ampak očitno ravnajo z besedo in djanjem, še vec pa s pisanjem v judovsko-liberainih časnikih vseh jezikov; judom pa so iiberaici zato najbolj hvaležni, kajti oni so dandanes steber freimaurerije. Da dan današnj i „kuíturkampf" ima svoje gnjezdo najbolj na Nemškem, in da njegov oče je Bismark, najhuji protikatoličan (antikrist), to vé ves svet. B i s-markov najbolji učenec pa je nemški cesar, Id let stari Viljem 1., ki je přetekli mesec, ko je potovai na Laško, v Milanu preprijazno sprejel poslance Laških freimaurerjev , ko so prišli poklonit se mu in zahvalit za to, da tako krepko in pogumno se je vstopil v vrsto bil ves ginjen te zahval- antikristov. Stari cesar Je nosti ter deputaciji sledečo jako pomenljivo tolažbo na pot dal, rekši: „zahvalujem se Vam za Vaše res fraj m a vrar ske občutke do mene; veseli me izvedeti, da Laški i r a j m a v r e r j i tako o meni sodijo. Jaz sem že star in ne mo rem veliko več storiti > p a moj sin, katerega sem dal med ajinavrerje zapisati, bo moje delo dovrše 1. z r e c 11 e v s i m L a š k i m f r a j m a v r e r j e m m o j o za- hvalo in vedite, da bodem vse storil, kolikor premorem, sebi in fte skriva Va m v k o r i s t." No ? moz Pa ne ; ve kar i rua pri srcu „na korist" svetá ! „mit Gottesfugung" da Sirota (to je Viijemov pri- Ijublj en izraz) se bo njemu in vsem „kuiturkatnpferjem na posled vendar-le štrena zmedia! u Pripovesti nam kažejo narodno življenje v jako zani- mivi obliki, ki se čitatelju tem bolj priljubujejo, ker so prekrasne čistotě v jeziku. Po vsem tem priporočamo jih toplo tudi slovenskemu občinstvu. Obseg knjigi je sledeči : Boka, Kanjoš Macedonović, Skočidjevojka, Scepan mali, prodaja Patrijare Brkiča, pop Androvic. Novi Obilić, kragja i prekragja zvona, prokleti kam. CD >M cn * Slovansko slovstvo. Pripoviesti Crnogorske i Primorske. Skupio složio 1 pregledao Scepan Mitrov Ljubiša. U Dubrovniku napadom tiskarna Dragutina Pretnera 1875. Tak o se zove 3. zvezek „narodne biblioteke" y ki ■ >M CO meščanov in da je — přezíraje v državni temeljni postavi od 21. decembra 1867, št. 144 drž. zak. , zago- tovljeno neodvisnost in samostojnost sodnikov — c. kr. sodnijskim uradnikom dajal ukaze, kako se imajo zadržati; pri tem je bii drug del prebi val- stva, če tudi ne v obraz dolžén, da spada k stranki katera je sovražna blagoru cesarstva. Podpisani si tedaj dovoljujejo gospoda ministra vprašati : Je li Njih Svitlost volja, gospoda deželnega na- mestnika Moravskega klicati k odgovoru zavoljo tu navedenih izrekov? Je li Njih Svitlost volja vkreniti, kar je po- trebno, da se za naprej zabrani tako agitatorno početje c. k. državnih uradnikov? Je li Nj. Svitlost volja zavarovati neodvisnost ces, kralj, sodnijskih uradnikov proti vplivu političnih uradov?" ^ Dr. Pražak, Wurm, dr. Kusy, Weber, grof Hohenwart, dr. Lienbacher, dr. Oelz, Worz, dr. Vi- 9 9 9 tezić, Zallinger, Herman, Graf, Reiner, grof Barbo baron Gudenus, dr. Harant, Zeilberger, grof Brandis Schrem8, Neumayer, Breider, bar. Sternbach, pi. Pflugl dr. Meznik. *) ■ Minister Lasser je na to odgovoril: „Formalno bi odgovoril lahko samo to, da bom na to interpelacijo \ odgovarjal v prihodnji seji. Vendar pa bom zdaj že ob kratkem izrekel svojo misel o tej zadevi, namreč, da se ravnanje Moravskega deželnega namestnika meni tako zdi, da se jaz ž njim popolnoma strinjam in ga odo bruj em." (Levica živahno ploska, na desni čuđenje.),/ Interpelacija poslanca dr. Fanderlika in tovaršev do ministra notranjih zadev. .„Nek Brnsk list je 15. oktobra t. 1. prinesel no-vico, da je deželni namestnik Moravski, baron Pos-singer-Choborski, ko je potoval uradnije ogledo-vat, v mestu Geviču na Moravském 12. oktobra t. 1. v govoru do mestnega starešinstva in c. kr. sodnijskih uradnikov prvemu izrazil željo , naj bi ono, ki se je kazalo vedno ustavoverno in domoljubno, in tudi tako ravnalo, še dalje ostalo na tem polji ter se ne dalo spodriniti po tukaj vladajoči nasprotni stranki, — c. k. sodnijskim uradnikom pa da je posebno oštro ukazal, da se imajo držati edino le nemške stranke,, kajti to bi moralo biti načelo vsakega državnega uradnika. Ker je ta nepričakovana novica vzbudila mnogo pozornosti, je bilo to oficijelni „Briinner Ztg." povod, da je v št. 237 od 16. oktobra ono v dopisu iz Geviča od 12. oktobra v „Mahr. Corr." omenjeno poročilo o govoru gospoda deželnega namestnika do državnih uradnikov popraviti le toliko , da se je državnim uradnikom o tej priliki posebno na srce polagalo, naj po vseh močéh podpirajo ono stranko , ki si je dala nalogo , pospeševati blagor države in brezpogojno spoštovati in spolnovati ustavne postave. Tedaj se mora zdeti po vsem tem, da je gospod deželni namestnik Moravski samoupravno skup-ščino mestnega starešinstva v Geviču spodbujal in naganja! k razkolu in razprtiji z drugim delom so- Mnogovrstne novice, * Kedaj so se začele hise za bolehne ljudi (Siechen-hduser)? Ker se ravno zdaj po dobrotnikih v Ljubljani zida novo poslopje za bolehavce, naj povemo nekoliko o prvém pričetku teh dobrodelnih naprav. Zgodovina nam pripoveduje, da prvi nagib k napravi teh hiš je bila tista kožna bolezen, ki se imenuje oprh ali po be— sedah sv. pisma gobe (Aussatz). Ta kožna bolezen je bila v srednjem veku silno razširjena; prhajastih ali gobovih ljudi so se takrat tako zeló bali, da so jih, ker jih tudi v nobeno bolnišnico niso hoteli vzeti, izpahnili iz človeškega društva. Se le v 12. in 13. stoletji so začeli s temi nesrečnimi ljudmí bolj človeško ravnati. Napravili so namreč posebne hiše za-nje, vendar še dalječ proč od stanovališóa druzih ljudi, na prostém polji; taka je bila hiša gobovih zunaj vrat mesta Llibečka, kamor je iz mesta peljala ozka steza, kjer so ti reveži sedeli zaviti v sive plajšce in s kreguljčkom opominjali popotnike, da naj se jih ognejo. * Cigav je veter ^ -- V sredi 14. veka je hotel samostan avguštinov v Windsheimu provincije Oberyssel veternik ali mlin na sapo narediti; temu se je pa zoperstavil bližnji grajščak, rekši, da veter (sapa) onega kraja je njegov. Na to so se mnihi imenovanoga samo- j stana (kloštra) obrnili na škofa v Utrehtu, pod čegar gospodstvom je bila ta dežela že od 10. stoletja. Skof je naslonjen na to podloštvo rešil to zadevo s tem, da je rekel, da veter cele dežele spada pod oblast ško-fijstva. In samostanu je leta 1341 dal pravico napraviti veternik, kjerkoli mu je drago. 9 * Kako grozno velik davek za kristijane je v Bosni, razvidno je s sledecega. Ena sama hiša plačuje: Gospodar po 1 gold. 53 kr., žena njegova po 33 kr., moško dete po 1 gld. 33 kr., od vola po 1 gld. 33 kr„ *) Kje sta dr. Vošnjak in Pfeifer ? o krave po 1 gold., od teleta po 50 kr f 66 kr od koze po 25 kr., od kokosi po 10 kr petelina po 15 7 kr., od gosi po 33 kr., od ovce po od Na povelje moje gredó raze o sodnijskih prié in mojega pisarja vsi iz sobe in on jame težkih prs in 0d purana po 33 kr., od debeíega prasca po J • J KJ U iUVJ V^Ml U T Ul AU WVWW à po 25 kr., potnega obraza pripovedovati : od svinja . r — ^^^ _ od konja jahača po 1 gold. 66 kr., od kobile predno sem iz Û. pobegnil. Bežati sem moral, ker sem po 50 kr., 30 kr., za plod poH||HH| 35 kr. itd. od vsake reči in tretj' gold od male0 JJU X gold. „XLCQ JO, JVOii. OU 11 J^/J. Cli V 111. á oaíi O Kj LU. Afc 1110,1 U XVI Čt V i prasca po in ona ženska je moja žena, katero sem vzel leto prej Res je, kar so ti pravili! Jaz sem Rihard Kravs gld. 20 kr., od čebelneg y ki i panja po v hiši potřební še od vsega poljskega pridel&a tretj sultanu, tako da tretji gid. vrh pahiji zaigral v enem tednu več ko 10.000 gold, tujega de- > narja v prepovedani igri ,,makao". Ker si nisem vedel pomagati, pobral sem zadnji znesek v kasi ostane kmetu in pobegnil sam ne vedé y kam. 80 gld. Tako sem se pripeljal * Krono cara Srbskega Dušana je izorai nek koiet dve postaji daleč od tu, tam stopil iz vlaka in přišel Prištine. Izdelana je iz čistega zlata, z dragocenicni kameni nakinčana m z pisi iz zgodovine Srbské ponoči sem. Namen moj je bil, končati si življenje, ker sem tako vedel, da se pred sodnijo mi ne bo dolgo moč Belgradski meščan Danilo Živkovič jo je slučajno dobil skrivati. Predno pa izpeljem ta sklep, stopim v ka- v last in jo narodu Srbskému ponuj za 9000 kinov. varno L., da bi pil še črno kavo. Tu vidim več mladih Zabavno beiilo. sodníjskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika Spisuje Jakob Alésovec. IV. Policijski komisar. ljudí, trgovcev itd., ki se nekaj menijo; pogovor mi ni bil razumljiv, vendar toliko se mi je zdelo, da govoré o igri, kajti večkrat mi je vdarila beseda ,,makao" na uho. Naenkrat se vzdignejo in gredó skoz stranska vrata vsi skup. Jaz se obrnem do nekega gosta, ki je .♦I 1 1 * V V .1 1/1 • tik urw mene ocugi , lu gai ^íaoaui j w gic toi ui uzíuoi l^idU Ta gospod, kateremu sem rekel, da sem popoten trgo- mi pové, da je to posebna igralna družba, v katere sedel m ga prašam, če gre ta družba igrat. vec v uv j 1111 jjv^ v uci j v^ tu x^awílllci uj u £jkjdj v sobo brez karte nihče ne more; dalje pristavi, da se y ki Je u (Dalje.) še tudi Ker je Rihard Kravs kar se je z njegovo soprogo zgodilo. vedno tajil, mu povem To luui y rvttx j ^ u njuguv v ouj^iugv; Zi^uunu* x \j g ci T6S -----------j — ------x:------— zeló pretrese, a ne omehči ga ne, da bi se vdal, mar- premoženja, da bi mogel na tuje pobegniti. Vstanem več je dosleden v tajenji vsake, tudi najmanjše stva- toraj in hočem iti za ono družbo skoz stranska vrata, Da bi natančno mu dokazal, da je on isti Kravs, pa oni gospod migne ter mi reče: „Brez karte ne boste sem bil poročil vse sodniji na D. in prosil, da bi po- mogli gori. Pa če imate veselje do igre, tu je karta. slala nekaj prie, ki so ga poznale še kot bukvovodjo. Jaz je ne mislim več rabiti." Poželjivo stegnem roko po karti in grem skozi vrata, potem po ozkih stopnicah danes ni treba bati policije, ker je novi komisar přišel prejšnji dan, gotovo še preveČ truden potovanja. „Kar mi je ta gospod pravil, je zbudilo zopet željo do igre v meni. Nekoliko denarja sem imel in če bi bila sreča mi mila, bi morda pridobil si zopet toliko nce. Cez pet dni přidej o priče med mlada um |/iiuvjv; ivj^ j luuu. 13J1IU1 ti čedno, pa slabo oblečena ženska. y tudi Jaz še precej sam ; kako je poznala Kravsa? moj Bog", mi odgovori jo pra- 7 7) V ce bi 7) 77 ga jaz ne po- znala, kdo li bi ga? Saj sem njegova žena!" Vi njegova^ zena se zavzamem Kaj pa ! Cast jaz sicer ni za me, a resnično je Ko gori, da pridem do nekega strežaja, kateremu pokažem karto. Na to mi odpre in jaz vstopim. Zapazil me menda nihče ni, ker je bilo vse v igro zamaknjeno. Jaz se približam in sežem v žep, da bi tudi kaj pristavljal, toliko denarja nimam, kolikor je tu pa zapazim, aa se ronilo aenarja nimam, KoiiKor je tu najmanjša stava. Kako poželjivo sem gledal tu po mizi da V se je na D. denar svojega gospoda do malega zneska za- sem ter tje letajoče velike bankovce! Le en kup takih igral —" iû meni je svet odprt. Pa kako li, ker še za eno stavo _ - . 7V* - ■MÉ|| ■ (Kon. prih.) 77 77 Zaigral ga je?" Se ve da. Ko ga je zaigra! pri kvartah, je po- nisem imel dosti!" v revščini. begnil križem svet pustivši mene in otroka Dete je potem umrlo, ker je mati preveč žalovala." Naši dopisi. 77 Uboga žena in vzel bogato Parižanko ?" ! Veste-li, da je zdaj drugic se oženil Novomesto nov. (F spomin svojega desetletneg 77 Zver divja!" zakriči revica, „tak lump je? Dolgo je, da mu v obraz povem, kar mu gré Kje arodna čital 14 sem ze obstanka) napravi tukaj novembra o priliki otvorenja prvega narodnega dom ..besedo" s v sramoti in revščini živela, ker so mi vse pobrali, kar nikov. sem od njega imela. Zdaj nimam nobenega usmiljenja Slavnostní govor ledečim programom Naprej" od Jenkota Nago predsed 7 P0) moški zbor 77 Strune" od Mašeka vec z njim zbor 7 POJ 77 Potrpite malo, bo kmalu tu", rečem jaz, pozvonim moški zbor Deklamacija. 6. „Mili kraj" od Nedveda moški ; Poje se ne in narocim jetničarju, da mi přižene Kravsa. Prizor, ki se je pričel, ko je Kravs vstopil dá popisati. Kakor tiger je planila prva žena va-nj in bi mu bila gotovo kožo in obleko strgala, ko bi je ču- ska godba Med posamesnimi točkami svira meščan-Po dovršenem programu ples. Začetek ob vaji ne bili přijeli in držali. Tudi vse druge priče prejšnji gospodar njegov in več njegovih kolegov, uri zvečer. K tej besedi uljudno vabi odbor. Postojfle 1. nov. (>Spominek Hitzingerjev.) Kakor 7 vsi drugod dan vsako leto gomile na pokopališču zaljšajo je tudi pri nas lepa navada, da se današnji > z no- so ga prvi hip spoznali in tako je bilo brez dvoma do- vitni venci obkladajo in brez števila lučić ti gori danes kazano, da je Rihard Kravs, to je tišti, ki je na D. na tem pomenljivem kraji. Lepo vřeme přivábilo je obilo svojega gospoda okradel osleparil. in v T. mlađega trgovca ljudstva na počivališče predragih. Pa da se je ravno „Kaj recete VÍ lia to ga OgOVOrim, j\\j voi v uvuxu, un je ^utuvu vruv/iv agui, via uuuuuaija g. z-jojvc obraz mu povedali, kdo da je. „Ali boste še tajili?" narejeni spominek nepozabljivega dekana Hitzingerj a ko letos odličnega občinstva toliko sošlo na našem miro- so vsi v dvoru, bil je gotovo vzrok lepi, od podobarja Zajca 7 77 Ne ne, ne morem i i vite vse te ljudí iz sobe voril." ; mu puh ti iz ust. „Odpra- o katerem so ze „Novice" omenile 7 katerega videti je 7 potem potem bom go« vse hotelo. Ko so bile dokončane navadne molitve na grobéh, podala se je duhovščina v kapelico na pokopa- lišču, ki je bila vsa polna ljudstva, se vstopi ? minek, in ko se oglasi veličastno koralno petje mora vzlasti taki dan in o taki priliki člověku pretresti pred spo- delà vse brezskrbno pod njegovim varstvom katero možicelj redno) ) ki kmetom obetal, da bo ; bil je tafe ? na ^razred 1, da bo vse (sedaj 6raz- duha in osrčje, videlo se je vse ginjeno, oči vseh vprte (učiteljice) odpravil itd. g lavar j em >> babe zvezi s c. v spominek in čulo zdihovanje, spremljajoče molitve duhovščine. Ker je pa kapelica zeló tesna, se je po dovršenem opravilu zopet druga množica ljudi nagnje- tem še olj 7 bil v Lu k m tila va-njo in za to zopet druga in tako dalje vsaki je hotel videti Hitzingerja. Premerst pomočjo nemčurjev, ki so tak šolsk svetovalec res pasi. Toda 3n. Károdn posestnik v Stročj ni zadovolj s , kajti Tako ima velece- stranko hoče na vsak način posekati in najprvič hoče njeni rodoljub spominek , ž njim pa kapelica naša lep pri 1st ves odvzeti Gosp Kuk • • JeJ kinč; najkrasneji stvo ki šolo pri nas besih, katerega se je zasluži! z vsestransko marljivostjo da bi se šolsko poslopje spominek pa, upamo, ima ranji v ne- 1 _ é tt 1 . t % • # t ki je duša v naših šolskih svetih, ki se žrtvuje za šol- ril in ki ravno na tem 7 dalo , temu toliko zasluže- svojo t Hvala pa, da učeni domoljub tudi tukaj ni ostal nemu mozu hoče Premerst brez spodobnega spominka vnanjega, gre najprej pisa- pri šolstvu vzeti! Pripovedoval telju ves postavni da se mi JUUUWUCga opu iXJ A JUL » t* T u C* lij y ë 4 ^ J r J fAOC% A OUi^lV U y . JL A 1JJU v uuu vatu ou U.11 j & y Vick Jezicnikovemu", prof. J. Marnu, in potem ranj- okrajni šolski svèt na novo izvolil za krajneg IC1JU y yU \j£J J V>JU1 ÏV V> Y V^JLU VI j J71 Uli U • AU Wí 1 U U ^ J/VIVJLU A C* U J oaïajl kega vrlemu prijatelju in častitelju dr. J. B lei we i su, skeg ga je š o 1- d z o r n i k i a da sek Je 7 komaj po oni knjižici opomnjen, že vložil done- volitev ustavil s tem izgovorom okrajni glavar svoj 7 nabíral druge, naročil delo, in ga v kratkem prijatelj 7 da gosp to enogl Kukove n ti m tudi dosegel, za kar bodi, kakor vsem darovalcem, tako še posebej omenjenima gospodoma dostojna hvala. teli in predober prijatelj svèt rešil. Glavar sam To zadevo bo tedaj še le deželni šolski Litijsfeega okraja pa boj e hotel jbolj zagrize nov. za okrajnega glavarja dobili viteza Vestenecka Da smo v Litijo nega nemškutarja videti v krajném šolskem svetu, namrec to dr. Rossitscba. Brez Kuk ijlicga, ^itt včtijři uuuJii viicůck v oo icucvaaj tv/ ui. ifcuooi tovjua. jlii ců j_v u av u v ua, ïï)i5ii j. i c ili tj 1 » t t; i li, list že povedal ob svojem času. Kako se pa ta bode krajni šolski svèt v to přivolil, da se kam drugam Premerst vaš Je gospod pri nas liko vam na kratko danes vêde, tega dozdaj nihče ni porocal. To- prestavi narodni učitelj g. Lapaj 7 in le rečem, da zeló pogrešamo tem sami nemčurski učitelji v Ljutomer. Mogo Pajka, skušenega moža, do katerega so kmetje vse to in še kaj več posreći temu gospodu přidej da po se s tem gosp. veliko zaupanje imeli zato , ker se je dalo ž njim v naš slovenski narod ne bo zatrt. Zapomnite si, gospod mnogib zadevah prav po očetovsko pogovoriti. On je tudi Premerst mož doseg! lep da mirno m xjuyj(j} kateri se je vedno postave držal, če tudi včasih natančen in oster pri nas ni nikoli propagande délai za nemčurstvo. In čuda! ravno on, ki se je tudi pri gla- bodo tem bolj za sovitih volitvah za kupčijsko zbornico postavnega preke jim delate in vi naši mškutarji , da ne bodete tega domoljubi roke križem držali in zbuj Naši domoljub in naši kmet] naroda delovali 7 cem vece za- reda držal in po županih razdelil volilne liste 7 on 7 Pod ministrom Bachom še močan in delaven, moral je nehoté umakniti se mla- hudih germanizatorjev na Hrvaško posl bilo toliko Kranj demu vitezu Vestenecku, ki je pod ščitom pokoj- ravno smo Kra bili brez krivde ; če nega ministra Banhansa in deželnega predsednika viteza Widmanna priboril kupčijski zbornici nemčursko većino po beričib. Kmalu potem popel se je Vesteneck pridel zdaj ste takrat psovko: „prokleti Kranj so nam Hrvati* Mar se na druG stran povrnila Bachova doba? Prem i in Vesteneck bila možá za to na mesto okrajnega glavarja, kjer se kaže Ljubljani bil, to, kar je v ves podoben vitezu Premersteinu, ki Ljubljane. Mi po deželi ne moremo nič kaj je tudi iz Ljubljane přišel za okrajnega glavarja v Lju- ministerstvom in fN . • ' 1 » i . Î r» « « ni i v 1 TT prav vedeti, kaj se na Dunaji za prepahi godí med pa ustavoversko stranko tomer na Stajarsko , in o katerem nekonfiscirani,,Slov. državnega zbora. Verjeti tedaj moramo le, kar časniki Gospodar" tako-le piše: pišejo o tem, vzlasti taki, ki svoja poročila zajemajo iz Prejšnji okrajni glavar Haas je bil sicer nemčurn, virov nemških ustavovercev. Že več časa pa ti časniki 7 da 7 mora in posebno „Augsb. Allg. Zeitg." in „Schles. Ztg." toda se „ustavoversko podnebje oblací", — ziio 7 ki yy jl I UJO ju J 1 U IV JI CLJ LA JL ^IWVMi JLJL. Ci c* u J KJ11 OlvV. ker kaj druzega biti ni mogel, a spoznal je nekoliko prenehati, da mora malo paktirati tudi s Slovenci, ako hoče kot uradnik vsaj nekaj ljudstvu kori- da med ustavoversko stranko in med ministerstvom, štiti. Tako je pripoznal, da je poleg njega v Ljutomeru se je porodilo iz te stranke, ni več edinosti in harmo tudi še druga veljavna osoba, namreč naš mnogozaslužni nije in da ministerstvo razdira to harmonijo. Naše finance narodnjak, gosp. Ivan Kuko vec, in da je poleg nem- in sploh gospodarske zadeve od dne do dne bolj hirajo; čurske stranke še močnejša s 1 o ven ska stranka. Kratko túje temeljite pomoci treba, a ravno o tem rečeno 7 pod prejšnjim glavarjem smo še izhajali z na- „Augsb. Allg. u šimi nasprotniki Vitez 7 a Premerstein, Ri smo ga pod sedanjim to ni mogoče. ki 77 verske stranke hudo navskriž, od gospodarskih pravi gredó misli ministerstva in ustavo- vpra- dobili iz Kranjskega, šanj pa se ne dá ločiti politično vprašanje. Kako se je strašen nasprotnik naš in odločen privrženec nem- tedaj o tacih okoliščinah more ta stvar ugodno resiti Ï drugo, kar temne oblake delà na ustavoverskeai škutarjev, zato je marljivo in poslužno orodje sedanjih In V se ponemčevalcev. Prvo delo, ko je došel v Ljutomer, horizontu, so prihodnje razprave z Ogersko. Tam so bilo je učitelje za nemčursko stranko pridobivljati ; se glavne stranke zložile in edine bodo v Peštanskem skušal je iz dobra, skušal je iz oštra, a vse ni poma- zboru borbo začele proti „Cislajtaniji". Kako se bode galo nič. Naposled je skušal s tožbami pri sodniji 7 kjer sedanja Dunajska vlada izkopala iz vseh teh zadreg 7 pravi Politik" ker nam ni se je pa še največ opekel. Brezvspešno delo ga je na- tega mi ne vemo peljalo na drugo početje. Dobro vedoč, da narodna znano, ali je res, kar vnanji nemški časniki trdijo, da šolska svetovalstva tudi narodne šole in narodne učitelje ustavoverska stranka hoče slovo dati Auerspergovemu imeti hočejo, začel je za preustroj teh delovati. Slo ministerstvu. Kdo neki izmed ustavoverskih matadorjev venskim občinam je odgovarjal, toliko zastopnikov 7 iz sebe voliti, kolikor jih ima nemčurski trg. nom je hotel enega zastopnika vzeti. Pri volitvi v krajni pa bode 7 ker naša državnopravna (federalistična( Cvenča- stranka ne bode hotela zavoženega vozá izvleči 7 k am th ga ona ni zavozila, rešitelj ustavoverske stranke iz zo šolski svèt je dovolil svojemu pisaču tako rogovilstvo, zadreg? Ali vrli Gis kra ali ljubeznjivi He r b s t?etna ^ kakoršno se nikdar služečemu c. kr. diurnistu ne spo- celó morebiti Skene, ki s hlačami oskrbuje armuop^ dobi. Kandidat nemčurske stranke v Strojčjivasi ; ki ali Znojemski Demosten Fux, ki hoče armade- j?«HV 3?3 *ati v Evropi? a celó dr. Schrank ? ki z glavo v želno sodnijo v Ljubljani javna razprava pod predsed- gteno buta? Vsakako bo ustavoverska stranka, da od- stvom dež. sodn. nadsvetnika gosp. Kapreca. Gosp. strani sedanje ministerstvo, sive lase dobila pri tem, da Alešovec je krepko zagovarjal list in slovensko časni- —. M * » m M ^ M m M * * a « . a k A A ^ jzmeu. ,, V^jiiviia o»ujm IJJ va V^ O I val stvo; storilo bode pa to, kakor je podoba , ______'„a t ht: med velikih" svojih mož izbere si drugo minister- 7 7? na blagor karstvo. Iz daljega njegovega zagovora posnamemo le nekatere tehtnejše točke. „Čudno se mora zdeti vsa- domovine po 77 ihrer Liebe Muhe svoji glavi! Mi bodemo mirno gledali kemu blizo tako je zacel kako se zadnja leta u (Iz seje deželnega odbora 6. novembra.) Z ozirom stranko, katera preganjajo in zasegajo listi, ki zastopajo slovensko vedno veče število bláznili, ki prihajajo v deželno ïiorisnico in gledé na poročilo primarija dr. K. Blei- spa da na e. m druga stranki državnopravne opozi-Ta stranka je upravicena v Avstriji, kakor vsaka zastopniki njeni imajo sedeže tudi v državnem XIX ^ivuu nu jjui ^iiLuaixja ui • jl^.« uxci" ui u^u y ^aotu u j v; u i laia jvy mui v ui ^av iiuLU ^reisa o tujih bolnišnicah za blazne je deželni odbor zboru. Razume se po takem samo po sebi, ker stranka sklenil, da se odmeri nova deželna norisnica za ta spodbija načela tako imenovanih ustavovercev, ki se 200 bolnikov ter da primarij dr. K. Bleiweis in deželni pri nas „nemškutarji" imenujejo , da morajo tudi njeni ínženir Vičel po tem stavbeni program osnujeta. — Po- časniki v tem smislu delati, toraj razlieni biti od na-gorelcem v Véliki vasi pri Krškem se je do\Tolilo sprotnih Časnikov. Po postavi je obojim zagotovljena 600 gold, podpore iz deželnega zaklada. — Prošnje ob- enaka svoboda. Kako pa se ta postava spolnuje! Nemiň Mo zel za povračilo stro- ški listi pišejo pri nas proti nam, kar in kakor se jim čin Kostel, Radenice škov za vojaški kordon na Hrvaški meji zoper živinsko ljubi, a veo dar ni bil se ne eden zasezen slovenskim izročé 1X1 IVOi UUU lici JLX. L r tlUIVI U-i UJ i ÍÍVJ/UI JLJ L T llllj J\ v i j U Ui j U V WL1UUI UI i/H OU li U UUVvU ZJCtOU/iV/U y OlU ▼ UUOIVI Ui se deželni vladi zarad povračila teh stro- pa ni tedna vec brez konfiskacije. Ta prikazen mora kugo ^ Škov iz državnega zaklada po določbi §. 33. državne člověka res nehoté pripeljati do misli postave od ^9. junija 1. 1868 za zatiranje goveje kuge. ř -W-V 11 vy 1 • vil 1 Predlogu pornnoženega krajnega šolskega sveta 7 da nas dom dvojna mera j y da vlada pri da se naši listi beró z drobnogle- Lotec se se učiteljska služba na novi ljudski šoli v Suhorju zagovarjanja zaseženih nemčurski pa z okajenimi očali. Slov. a ankov nadaljuje gosp odeli sedanjemu učitelju Kristijanu Engelmanu v Alešovec: „ Prvi zaseženih člankov, „Ljubljanske cenče Mirni, se pritrdi. — V službo adjunkta na deželni sadje- se mi zdi ravno tako malo nevařen javnemu miru it 7 in vinorejski šoli na Siapu se vsled izstopa Jožefa Kri- kor na ka- telegrafiemi kurzi ali žitne cene. Ze oblika ___ _____. . . Pr- stana namesti bivši učitelj gozdarske šole v Sneperku njegova, mora vtrcliti to misel. ,.CenČe" — to je napÍ3 JFranj o epic. Dopis deželne vlade, da je deželni pod katerim bo člověk tako malo kaj resnega iskal 7 t stavbeni red zadobil cesarjevo potrjenje, vzame se kakor v kaki maškeradi. Edini stavek, ki trdi, da dr- na znanje ter se sldene, da se ta nova postava razun žavni pravdnik in v deželnem zakoniku izdá še posebej v 500 iztisih. liste, se nahaja gosp Ahčin zasegata le slovenske (Odbor Matice slovenske) ima 17. dne t. m. ob niatvo spodtika v njem j ces y , nad katerim se državno pravd-da je za gori omenjena gospoda uri popoldne sejo 7 V kateri bodo sledeče obravnave: razžaljiv. Mogoče; al kaj more pisatelj tega stavka za 1. Prebere in potrdi se zapisnik 34. odborové skupšeine. Poročilo o odborovém delovanji od poslednje skup- Racun in proračun, ki ju odbor . Določi se dan 11. ob- to? Ali ni po vsem res ničen? ali sta že kak nemšk Šćine 15. julija t. predloži 11. obenemu zboru, čnega zbora. list zaségla? Ko bi se trdilo nasprotno, namreč da zasegata memo slovenskih tudi nemške liste, — to to bila bi laž 7 in gosp Ahčin in državni pravdnik bi Posamesnih odbornikov nasveti. (Grozovite kužne vratne bolezni vdifteritisu) se ni konca ne kraja na Kranjskem. V vasi „Velika Sev- niea" v Trebanskem okraji je od 1. novembra umrlo otrok ? v eni satni hiši 4. Naj nasi ljudje si to po- sebno zapomniii , da ni skoro nobene tako strupene kužne bolezni kakor je ta, in da prva potreba je to, zdrave hipoma in strogo i o čit i od bolnika. To veljá od otrok in starejih ljudi. imela dobre vzroke pritožiti se. Da jima pa za to njuno Ijubezen ne bomo hvale peli, marveč kaj druzega rekli, je tem več upravičeno , če se pomisli, kako se slovenskim časnikom godi in kar so med drugim skusile tudi „Novice", dvakrat v enem listu zasežene. Meni se toraj zdi, da „Slov." nedolžni članek ne more kaliti javnega miru prej ga kali naša cenzura t ker • m tako 7 vrnil (Miroslavu Hubmajerju na čast) ? ki se iz boj po pogosto liste za-se, da ne pridejo naročnikom v roke s tem pa se vzbuja gotovo nevolja in nemir bolj , ko i mi pišemo za naročnike, ne pa po nasib časnikih 7 odnjaki banket na Turškem, napravijo danes zvečer za cenzuro. Drugi članek: dopis iz Sele 7 ki se na- slanja na dogodbe, povedane v nekem nezaseže- (Izglednega Ijudskeg nam dopisnik od „Sorsnih bregov" v telja nove dobe) 130 iistu kaže .Slo- nem prejsnjem listu 7 žali po mislih državnega pravd* 7 pripoveduj 7 venca" ter dostavlja, da začetnik te , afaire sta se učitelja v šoli stepi pasa To 1z- 7 bil boče biti gi Š k o f j učitelj učitelj ? in 77 leiter" 4razredne šole ki v ništva okrajnega glavarja Kranjskega, gosp. Der biča. Zakaj? Zato, ker se mu daje priimek vem še priimek iz ust gosp. državnega pravdnika. Ali je pa razžaljiv? „Paša" je na Turškem poli- „pasa L o k Srečna šola! ki Paj Fantom bod n ta učitelj kar nek gled ves ima dobiti tacega „lei 7 kako naj se po nove prete-le! tična državna stopinja, gotovo ne nižja od okrajnega glavarja, in gosp. Derbič gotovo ne bi branil se postati paša, zlasti, ker je ognjen privrženec one stranke 7 {Kaj ima biti tako imenovana mestna godba) s n uj ej o feuerwehrarji, to kaže že odbor ? ki ki se razen dveh narodnjak iz 8amih nemškutarj po milosti privzetih ; Narod ki dandanes tako očitno s Turki drži in izmed katere bi se nobeden ne branil biti paša. Da pa naša stranka gosp. Der bi ča po svojem političnem delovanji nikakor tavil ne spoštuje, za to imamo tehtne vzroke, kajti ko i mestj podpirati godbe , ki bode svirala tthein" vrr^^ j^~ i*^v*~^u~^ pač ne mo- sodnijske preiskave zarad 77 Wach dogodeb o pri volitvah za am i 7 7 J 1 ^poboljšlj was ist des Deutschen Vaterland td Kako kupčijsko zbornico ne.bi bile ustavljene 7 bile se o V f reci pa nemčurska koterija in kako divja dopisu nahaja vse omike, to je kazala uudanja knajpa tukajšnih iz Trate izvedele. Vse drugo, kar se v Osoljeno pa je zato li a LI CIJ Ci y ]g v I^Ul U 1 VOU1UUV« vyoujijviiv J-»» J V-r 4ÍWVV ker moramo mi Slovenci sploh glasneje upiti in resnično. P°žarnikov grobu v gostilnici pr „Slon«. , ki še dr Coste boli 7 v močneje trkati, pa nas še ne I « v* • slisijo. Zato pa se ne V V pri miru ne pusca razsajamo in ne delamo škandalov." Tako in enako {Zarad zasezenega „Slovenca" št. 111) je bila na je zagovarjal gosp. Alešovec „Slovenca" ne sicer kot P^tožbo urednika z. A dne t. m. pred de- govornik Demostenes ? a z ono neprestrašenostjo 7 ki jo dá člověku notranje prepričanje in dobra vest. zbori takraj in unkraj Litave so pač prave sirote ima, kar se tiče Sodnija je tudi članka, prav; zavrglaje tedaj razsodbo prvega so- ločenega^ za njihove posle! spoznala, da prvega se zberó, pa že se jim napové, da je > malo komaj casa do. disča ter zasege ni potrdila. O drugem članku je pa vendar-le potrdila zasego in razsodbo prvega sodišča. Skof Strossmajer se je podal na Laško da zarad bolehnosti v gorkejem podnebji preživi zimski'čas Gospodu Ka preču gre hvala, da je vodil obravnavo Naj bi mu vreme milo bilo! popolnoma nepristransko in v slovenskem jeziku, državni Ogersko. Iz Budapest a. dne t. m. se pravdnik gosp. Perše pa je v slovenski obravnavi slo- začel zopet državni zbor. Novo ministerstvo se je zbor Je venskega časnika govoril nemški. u (Slovensko glediŠČe.) Včerajšnja predstava vesele predstavilo in njega predsednik Koloman Tisza je raz-vil politiko svojo, med drugim rekši, da vlada ni nikdar igre „Ženska borba" je bila po vsem izgledna. Skoro obetala čudežev; nikdar ni obetala, da bode hipoma bi bili v zadregi ; ko morali razsojati y kateremu iz- ozdravila nadloge, a da počasi hoče to storiti. med igralcev gre prva hvala. Gledišče je bilo dokaj To pač ves svet vé, ki pozná mršavi stan Magjarov. > obcinstvo z vsem zadovoljeno. — Prihodnji po- Iz Tur skega bojišca. Zavoljo pogostih zaseg, ki zadevajo "" - slovenske liste posebno zarad poročil o ustaji, je težko (( polno nedeljek bomo slišali prvikrat veselo igro „Streharja , v kateri bo imel glavno nalogo gosp. Kajzel, ki bo tudi izpolniti to predalo z vsem y k ,a r kuplete pel. moremo ob krátkém in splošno poročati iz juga zvemo. da y Zato ustaja (Zasezen) je bil včerajšnji >> Slovenec" zarad do- nikakor ne miruje, čeravno so boji bolj redki tudi v pisa z Dolenskega in zarad kratkega po „Graničarju posnetega Članka o Srbiji. u Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Zbornica poslancev je dovršila raz- Glasoviti Wil- kar y prave o žandarmerijski postavi. dauerjev šolski predlog še ni přišel v obravnavo se zadnji čas sliši, daje ministerstvu upanje, da se bode vendar srečno izvilo iz kleše, v katere ga je izprva na-meravala spraviti lastna njegova stranka. „Reform" govori v 43. listu o obravnavah dr- žavnega zbora in gledé na povišanje neposrednih davkov, ki jih finančni minister obeta, pravi: „Posredni (indirektni) davki" nazadnje vendar druzega kakor neposrednji (direktni). Ce greš vrček piva pit pa ga moraš zavoljo povikšanega posrednega (užitnega) Hercegovini. Vodje ustajnikov nameravajo zdaj sesta viti izmed sebe narodno vlado, Ljubibratič je bil v tej zadevi uni dan na Ce tinjah. Crnogorskemu knezu je Ruski car poslal z lastooročnim pismom 30.000 rubljev za ranjence in pribegle. Ljubibratič prijavlja ~ ~ da s Srbskim odvetnikom Kosto Gr u j ice m ni v nobeni zvezi vec ter da ta tudi Ga- v Tržaškem listu „Cittadino", ni več v nobeni dotiki ne z ustajo ne z vodji. li A V V liU IH UU lAlM JULV> U UOl C4J \J j J-J U U r vUJJf - vi čim ribaldi je poslal nekemu prijatelju v Trst pismo, v ka- terem pravi y da. ko ostal i eden^ ustaj nik še > se mu mora pomagati, ter da junašitvo Crnogorskih sokolov občuduje ves svet. Izreče tudi nado, da bo Ljubibratič vstrajal do pomladi. — „Augsb. Allg. Ztg." poroča, da so Evropske velike oblasti pozvale Avstrijsko vlado nič niso ; moreš davka dražje plaćati, je to ravno to , kakor da od svoje hiše ali od svoje obrtnije plačevati. Posred- naj ona izdela načrt, kako bi Turčija poroŠtvo dala, da bo vpeljala reforme in prenaredbe, kakoršnih je treba da se raji napravi prenesljivo pri tem imel priliko pokazati, ne. MHHHÉI^H Grof Andrassy bo kos temu delu ali Do zdaj to je občno ímnenje zunaj je on za nost je plaćati, to y da to, kar moraš za vrček piva več , ne neseš naravnost ali neposredno v davkarijo ampak ta davek odrajtaš krčmarju, krčmar ga odrajta pivarju in pivar ga nese davkariji. Čeravno je tedaj ta davek šel iz roke v roko , je ga vendar pivec naravnost iz svojega žepa plaçai davkariji. Finančni minister de Pretis je bistra glava. Ker vidi, da se pe-troleja veliko požge, to olje pa ni še z davkom oblo- Avstrijo že veliko zamudil. To novico potrjuje tudi Dunajska „N. Fr. Pr." in dostavlja z nekakim pono ženo naložil mu bode vprihodnje davek. Ker dobra mati zemlja tega olja sila veliko človeštvu daje, se zarad davka to olje ne bode zeló podražilo, ljudstvo pa vendar vpraša: „kaj v novi svobodni Avstriji prav nič ne som, da večkrat že ste Nemčiija in Rusija inicijativo v kaki reči prepustili Avstriji. ,.,Obzor pa temu pristavlja, da Andrassy mora biti jako velik diplomat, ker do zdaj ne eden predlog njegov ni iimel nikakoršnega za Avstrijo posebno srečnega vspeha. — Ruski general Ignatiev je pri velikem veziru odločno kazal nezadovoljstvo Ruske vlade zarad tega, da Turčija z reformami še vedno crnca. Srbska skupščina je odložena do 30. t. fl). Pri ženitvi kneževi Crnogorski knez zato ni bil zašto- ker mu ni došlo z Beligrada nobeno naznanilo o sme dober kup biti?" pan zaroki, ne povabilo k svatbi. Vrednik „Graničara" ae Nova „Presse" potrjuje y da stališče, na katero je zavoljo svojih člankov o Srbiji tako zaměřil Srbski \ se je zadnji čas ustavila Rusija, ni naredilo vtisa na Dunaji. veselega vladi ; da ne sme v Beligrad. „Nar. Gazeta" zaznamova govorico, da Poljski minister Zemialkovski postane predsednik ali pa pod-predsednik na novo ustanovljene upravne sodnije. V da nalog yy Politiki" se iz Dunaja telegrafuje y da ni res, bili Ruska in Nemška vlada dali Avstrijski vladi 5 fl. 31 Žitna cena 7 Lj ubijati 10. movembra 1875. Vagán v novem denarji: pseni