Štev. 52 Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare, Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa KalendarSrca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naro■ cajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. 26. december 1926. Leto XIII. Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1/4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je ; do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1‘50 D., v » Poslanom « 2'50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopis! se ne vračajo. O, Betlehem! „Angeo njim je povedao: Ne bojte se ; zakaj, glejte, naznanjata vam veliko veselje, ki de za vse ljüdstvo: Rodio se vam bo dnes v varaši Davidovom Zveličiteo, ki je Kristus, Gospod.“ O, evangelion, ki si naše düše v življenje pozvao, ki Sl odpro-Stüdence milosti Cio veškomi pokolenji, ki Si oznano Gospoda ! Vsako Sveto noč poslüšajo drhteča srca oznanilo veselja in mirü, najlepše oznanilo. Veseli glas, evangelion. Kak čisti stüdenec je* te naša düša, ar jo je obiskao Gospod. 1 Gospod nas ljübi, zato nas vabi in zove iz jaslic. Bratje in Sestre, pridite, molimo Ga! Čüdovita Noč, kda je prišeo Gospod Jezus na našo zemlo; čüdovita je ešče dnes. O, Betlehem, naše hrepenenje i cili! O da bi vsi razmeli oznanilo, i bi vsej srca molila! Ne je bilo reči i je nede čülo vüho na zemli, kak je to Oznanilo. Oča nam je nebesa odpro i se je razodela Skrivnost pp zemli. O, čüdovita Cerkev, ki nam odkriva te kinče i nas k Gospodi vodi, Sveti božični čas, šteri nam kak balzam vlevaš v düšo evangelion, ki nam obnavljašf Spomin najsvetejšega časa. Da bi bila naša srca vesela ! Da bi reči naše bile: Tvoj mir ljüdem . . . 1 Pridite, molimo Ga! Mihael Mihajlovič Pujsov. Na te velki den. (Iz legend: »Marija ide z Vogrskoga na božjo pot.« Skoz okno z zimskimi rožami olepšano glédanji megleni den. Pun trpkosti. Lejkopá- je štdOsasijattSuncT'na te radost-fni čas — na božič, lejko, ka se je štelo nasmejnoti, pa je vendar Ine moglo. Sto je bio presveti z belov čistov Stolicov, pod njov so bile v tepsiji pogače, štere so od obeda ostale. V koti za stolom je bio Siromaški božič, pod njim venkrajasta Štalica i okoli obilo Pasterov z vnogimi ovčíkami. Domači so sedeli raztrošene v premišlavanje Včasi je šteri kaj povedao, kak da bi šteo oddati dugi čas. Mati je sedela pri peči, prijetno toploj njen pogled je plavao skoz okno po be-lopokritoj naravi, njene misli pa so bile sam Bog zna gde. Lujzi |je sedo za stolom pri JSacijT^ [šteri je nekše knige gledábPTíK' .je pa sedela pri materi s knigov v roki i abecedivala iz nje. Mala Gizika je pa spala v koti. Lujzi se je kak_v neznanom dugočasji zgledno na vöro. 1 »Boš šo k večernicam" ga [je pitala žena. »Zakaj pa nebi8, je djala mati. „Vej pa ma čas, na takši svetek, lejko ide . . Čti!“ je velela snehi Ani". Ta je zdignola knigo, čtela s sveteškim glasom, pomali, tű pa tam naopačno pretrgane, mati pa je senjala pri slovi iz Svetoga pisma. „ ... Te pa je izšlo od casara Augusta velenje, ka naj se popiše ves svet. To pa se je zgodilo, gda je bio Kvirinij casarski namestnik v Siriji Krajini. I hodili so se vsi popísavat, Sakši v svoj varaš. Zavolo toga je šo tüdi Ježef iz Galilejo, iz Na-zareta, v Judejo, v Davidov varaš, ki se zove Betlehem — bio je najmre iz rodbine Davidove — da bi se popisao z Marijov svojo zaročnicov, Štera je bila noseča. Oda bi bila tam, se je dopuno,.čas poroda In rodila je sina prvorodjenoga in ga povila v plenice in ga v jasli položila, ar indri nej bilo mesta za njiva . . .“ Henjala je za hip, zdignola pogled, kak da bi nikaj iskala. Mati pa je Senjala v sladko smiljenjg^_ Hőzíčso svetijli, Siromaški, skromen. Svetešnje je bilo v njih srcaj, kak da so srečni, za- dovolni, brez skrbi. Pa nej bilo tak, — kak da bi se Skrili za megnjeno v kakši kot, kama ne more skrb — samo, ka bi svetili svetke v miri, zadovoljstvi i veselo. Tam vöni pa je sedo glad i čakao, kak da bi njemi vseedno bilo, ali ji pohodi dnes, ali vütro. Kak da je osvedočeni ka je zmagao; da ne bodo zdržali, zakaj dugo je ešče do polena, ešče nekaj mesecov in dnevi pri meseci ne računajo. Tam pri dveraj je sedo, gledao prek po njivaj na nebo. Sedo je v kleti, v künji, gledao skoz režké v hišo, dremao v koti. Vsi so ga čütili, kak da ga vidijo in se ga ogíblejo s pogledi. Pa naj sedi, či nešče iti; Bog z njim. On pa se je le Smejao dobro-düšno, kak trdokorno dete. —1 Prišeo je Vanek in za nikaj časa sta se že kregala z Na čekom za knjigo. „Več se že kregata, več sta že vküp'1 je dejala mati. „Eli jiva ne vidiš ? Poleg si, pa se nikaj ne brigaš!“ ____.--ncar:— Te pa je naopačno zružilo po dveraj. Vsi so radovedno poglednoli proti dveram v pričakovanje što gde hodi zdaj okoli. „ H Vajen bodi Jezus Kristus«, se je poklonila mlada nebesko* lepa sirota, z malim prakšenim detetom v velikom robci. Lica so . gorela deteti, kak nebo v spro-1 tolešnjem zajtri, gda sunce shaja, Prekletsvo i blagoslov svete noči. (Stara pripovest.) Na bregi ednoga jezera je v davnom časi stala ribičova hiža. V njoj je živo Siromaški ribič z ženov i decov. Bili so Siromaški, nego jako zadovolni s svojim stanom. Ribič je vsaki den lovio ribe i je odavao grofi, šteri je bio tam nedeleč od njega. Z dobičkom je küpüvao krűh pa gvant. Po leti i v jesen je nikaj ne falilo pri ribičovih. Gda pa je zaškripala zima i voda v jezeri Zmrznola, ka je ribič ne mogeo do rlb, te je začnolo zmen-kavati vse. Na sto je prišla kakša skonča krűha ali celi krumplini, štere so dobili od sosidov. Nesreča pa nikdar ne počivle. Ribič je jako zbetežao i ležao več tjednov v omedlivici. Lačna deca so tužno jokala. Dobra grofica jim je Skrivoma, da trdosrčni grof ne bi zvedo, večkrat kaj poslala, ka so ne mrli od lakote. Eden večer se ribič prebidi iz omedlevle. Pogledne okoli sebe, ženi poda roko i jo pita: ,,Liza, ka je dnes za den ?" »Sveti večer je«, odgovori žena bojazlivo. Ribič obrne glavo proti deci, štera so v koti sedela i jokala. »Deca so Morebiti lačna?« pita mož. Žena prikimle, ribič pa pravi: »Lira, prosim te, idi gori v grad k grofici i njoj povej, ka bi jes ozdravo, či bi meo malo dobre žüpe i kaj drügoga. Potom bi nam sam lejko slüžo krűh«. Žena dene par polen na ogen, se zavije v svoje tenke cotice i stopi v vihérno noč. Po strmnoj poti proti gradi moli, ka bi tam srečala grofico ne trdosrčnoga grofa, šteri je te dni ešče bole trdokoren ar s svojimi lovci popivle cele noči. Vsa trda od zime stopi žena v rasvetlen! grad i prosi slüžabnika, naj malo pozove grofico. Pa gledaj nepriliko I Iz dvorane stopi grof. Oda zagledne siromaško ženo med dverami zakriči čemerno nad njov: .Poberi se mi tüodnet 1“ Sirota žena se vrže na kolena, s povzdignje-nimi rokami tak milo prosi, ka bi se kamli mogla smilüvati: >0, gospod grof, zavolo našega gospoda Jezuša Kristuša, šteri se je za nas narodo to noč, smilüjte se mojega betežnoga moža i njemi pošlite kaj jesti z vaše künje, da ozdravi i de mogeo pa sili* žiti vsakdenešnji krühek svojoj deci. V imeni te dece vas prosim, mejte smilenje nad nami 1< Vidilo se je, ka je trdo srce grofa postajalo mehkejše. Že je šteo zapovedati, naj se da kaj Siroti. Iz dvorane pe stopi več lovcov i grofa je sram pred njimi, ka ga vidijo gučati s takšov siroto. Hitro za- pove hlapcom, naj žensko vržejo z grada. Hlapci bogajo i žena je pred zidom. V svojoj nesreči se vrže doli i glasno joče. Spomni se na betežnoga moža i lačno deco, štera doma želno čakajo, pa njim nede mogla nikaj Prinesti. Srd pa obvűp zadivjala v njenom srci. Stane, se obrne proti rasvetlenomi gradi, zdigne obe roki proti temno] nebi i zakriči: ,,Jaj tebi, brezsrčen grofi Prek u nem tebe i tvoj grad. Naj bo konec tebi i vsem tvojim prijatelom!« Glas teh ostrih reči se je zgübo v čarnoj noči. Človeška vüha so je ne čüla. Čüo je pravičen Bog. Joč stiskanih siromakov ne zove zaman maščevanja iz nebes. Ribičova žena beži z brega proti hižici. Gda pride blüzi, se njoj prikaže angeo i pravi: »Ne boj sel Jes sam božični angeo.« Žena velela stopi bliže i pravi: „0, či si ti resan božični angel, si gvišno preneseo mojemi betežnom! moži i deci darila z nebes." »Ne«, odgovori angel. »Bog me je poslao se, pa ešče sam ne vem zakaj. Daril pa mi je Bog ne dao, zato ka si povedala preklestvo nad grofom. Idi v hižo i moli tam z možom i decov za grajske lüdi, i vzemi nazaj preklestvo, da to ne zadene tüdi vas. Sirota vse preplašena ide domo i pove moži, ka se je zgodilo ;jpotom goreče molijo vsi, naj se Bog smilüje nad grajskimi. Zdaj naednok začne nad hi-žícov grmeti i pokati. Čaren oblak po-grne grad. Blisk Šligne i vdari grozno Močen plamen se zdigne proti nebi i. grad s svojimi gosti zleti v zrak. Zdaj spozna božični angel, zakaj ga je poslao Bog. Dela ma pune roke, da občuva hižico pred razvalinah, štere so se kotalo v dol. Oda vtihne grozen zburkano«!, stopi Prestrašena ribičova drüžina iz kuče in vidi goreče ostanke grada. „Ta gori Poglednite!« — spregovori božični angel — „ Vidite, tak Bog kaštiga irdosrčne lüdi, šteri se niti na sveti večer neščejo srnilil-vati nad siromaškimi Kristušovimi brati. Vi pa več ne kunte, črščete, ka ostane nad vami svetonočni blagoslov. Zdaj vržite mreže. Bog vam šče dati takšo srečo, ka te meli vsega za celo živlenje. Te' bogati ribji lov se bo vsako leto na sveto noč ponovio. Angel je premino. Ribiči se je med angelovim govorenjom povrnilo zdravje. Led na jezeri se je tajio. Ribič sede v čoln, vesla na sredi jezera i vrže mrežo. Oda potegne mrežo, najde v njoj srebrno skledo, štera je z grada spadnola v jezero. To skledo oda i dobi za njo telko, ka prežive drüžino celo leto. Zdaj vsako leto na sveti večer potegne ribič iz Jezera kakšo drágocenost, kak njim je angel obečao. 2. NOVINE 26. december 1926. I oči so se njemi smejale, lepe j vedroplave oči. »Ka se pa kre-• gate mati?" je pitala sirota prijazno. „E, čemerim se na eniva, kak vküp prideta, pa je že nej. dobro." »Nikaj se ne čemerne, mati. Decafsofdeca, ali”gdaf f zrastejo, te te jiva veseli. Vej smo tüdi mi nigda takši bili.0 Sirota jé pomalifsela na~komen i"dete se je nagnilo kipeči. »Samo ne gučite tak §kre njiva, ka se mi*eščefbole spre-veta . . . Odked pa ste, ženska? Pa ka^vas^nosiazdaj na božič okoli •?*. „E, ne je prijetno, če Človik nemaf hiše, gde;bi|bar Vnajvek-še svetke preživo. Doma sem pa daleč proti jugi.*Zdaj pa sam prišla z Vogrskoga, nato bom pa Šla v Prek [i*'daíe£ po"rSloven-skom-“ „Lejkofste lačni ?“ je pitao Lujzi. „Sta že kaj jela dnes? „Nej, nesya šče. Dnes sva prišla v ves, nato sva bila v cerkvi. Istina, lačno je dete, či mate kaj, prosim za drago! ».Siromaški smo, voda nam 6 je vse vničila, pri živini smo . meli nesrečo. Bog zna, kak mo preživeli|zimo“ je gučala jemati. „Idi Anat pa prinesi malo jesti Siroti. Lačna je; pa dete, kak prakšenofje.“ Tak je gučala mati, Sirota pa se je vživela i pripovidavala. I kak lepo je vse povedala nekelko je znala, j Na Vogrskom, da je bila, a Odked je doma, je mučala, ne da bi Zapazili ovi. Da je bila na Goričkom, jöbhodila da je Ravensko in zdaj da bo nekaj mesecov na Dolinskom, nato pa Se prepela z brodom prek Müre,(ka do'jeseni pride do Marije Lovreta, kama 'pred Križovim roma vnogo ljüdi. Ka bi rada bila tak Srečna, ka .'bi vidila cerkev Marijino, kama roma vsakše leto telko Pobožni |Dolinjcov . . Pravila je dale, fkakši so ljüdje. Jesti zato dajo, ali dugo::je*nindri ne vidijoSadi, predvsem bogatci. Siromaški ljüdje, da so Vseširom bogši. »Malo mamo«, ]e 'gučala mati. ,,pa s tem se mi ne preživimo^ dugo. Lejko, ka je Bog ne pozabili ji je stvoro, posebno dobro dečico." »Ne, ne,« je govorila prorokove^ sirota i krmila dete. »Bog bo .za vse skrbo, če skrbi za ftice pod t nebom, za'rože v poli, tüdi ne pozabi |lüdi. Oda je nakrmila dete, te je komaj sama začnola jesti, malo od vsakšega. Vzbfidila se je Gizika: kda pa je videla kak njoj’'dete nasmijavle, se je začela znjim’göratl in'dugo sta se görali, dokeč se je ne sirota vzdignola i zasükala dete v topeo, velki robec. »Zbogom«, je prijazno jemala slovo od vsakšega. »Veselte se na t« svetek, ne bojte v velki briga}, Bog ki skrbi za naj dva, tüdi vas ne pozabi* . , . I dugo so ešče gučali od sirote i deteta te'pa si je zmislila* Gizika. »Mati to pa bila Matija pa Jezus . . .« „Štol?“ se jo skoro*zosagala mati i vsi so prlslfijnili. »Matija pa Jezus . . Lesan . .« I nihČernej 'nikaj pravo nato, vsakši je meo svoje misli. * * * Marija pa — sirota je bilajresan sama Mati božjo, štera je te romala pojjSlovenskoj Krajini in se spremenila v siroto, ka je nebi níšče spoznao, — je zdaj tű zdaj tam vstopila v hišo siromaških in^trpečij, ka je potolaži i njim v srca vlije tolažbo. I hodila je i nebeški Sinek je blagoslavlo dom, kama sta vstopila 1 vse, šteri so pri hiši. o * o ,, Dragi, to sam pa napisao vam V špomin in tolažbo v bridkoj vöri, ka se me zmislite na te velki delij] mene, šteri sam vam v nadlogo i v bridkost,'da te meli vero v Boga trdno liki je gora. „ . . . Ne bogajte se, ka te jeli i s kim te se oblačili. Kak ftice pod nebom: ne sejajo i ne ženjajo i denok preživejo zimo; kak rože na poli. se ne brigajo, s čim do sedoblačile i venda so najlepše oblečene. Ali ne s te’ví več, kak ftice i rože, za štere skrbi nebeski Oča ?« Oj, dragi, veselo bojdi vaše srce na te den, gdaffnam je 'Marija Jezusa rodila 1 GLASI- Slovenska Krajina. Blažene božične svetke, milosti i blagoslova~puno novo leto žele vsem naročnikom i čita-telomf„Novin". UREDNIŠTVO. — f Mro je Ovsenjak Auguštin v Mlajtinci. Vsaki, ki je Poznao Gustija, vrloga šolara, ki se je v cerkvi tüdi vzgledno oponašao, .žalüje za njim. Na njegovoj zadnjoj zemelskoj poti so ga sprevodili Šolarje s vučitelskom navküper. Vsem, ki so v tolažbo starišom skazali zadnjo čast vrlomi Oustijl, prav lepi Bog plati 1 — Naročnikom „Novin“l Vsem, ki ešče neso za to leto plačali naročnine, smo pritožili pred kratkim čeke. Prosimo, naj vsaki spuni j svojo dužnost, da bo ležej spao v božični svetkaj. — Tešanovci. TH smo meli pred kratkim shod za radičovce. Prišeo je g. Pernar, pa je ne bilo čednoga. Siromak »Seljak« se je pripelo z 'lepim pokritim automobilom. Morao je iti k edno] privatnoj hiži, med tem pa so Prignali na Občinsko hižo okoli 20 do 25 radovednežov. V bližnjem törmi začne zvoniti, Pernar začne moliti. (Ne smejte se, ar toga inda ne včini kak kda njemi slüži za agitaci- jo Ur.) Nato šörko i dugo razlaga, ká kmet mora trpeti. Poslüšalci so bili ž* čemerni, rekši, to mi sami čütimo 1 nam ne trbe hoditi z Zagreba pravit. — Ivanovci prej telko pomeni kak tesno vküpdržati s Horvati. Te bomo se prej vtili hrvatski i tüdi nekelko slovenski. ZdrüženiA.Hrvati lehko^pokažete okrajnomi glavari! v M. Soboti, ki je klerikalec (Herdiun'' dile, ta’je;ešče za'; fa Sen k pretesna I) Na konci so komaj’ skladati-£vküp nekši odbor. §*P— Samomor. Nedavno so se večer za mnogo mrska obesili v Trnji Krampačov oča. Bili so miren, pošteni i povsed prilüblen! Človik. Ka ji je do toga spravilo, ne ve’nihče. Večkrat ji je rada glava bolela prej nekda se njinrje že tüdi malo zgodilo. Najbrž ji zdaj tüdi ' dosegnolo jkaj takšega. Domačim naše sožalje I — Pazite — falslfisirane jezerke! Preminoči ^tjeden so~seTv Slov. Krajini pokazale falšne banke po je-zerodinarov. Poznajo^se^tak, kajgso nekelko bole plave kak prave i Vodeni ‘žig načelom je neviden. Što ma jezerodinarske banke, naj je dobro pregledne 1 či pri šteroga) somni, naj jo da preiskatiJpri$'kom takšem, ki se na to spozna. Či bi se znajšeo falšen bankovec, naj Itaki naznani orožnikom i napove kde ga je dobo i kda. — Cankova. Pri nas ustavovimo na Štefanovo prosvetno drüštvo. Pri toj priliki nastopi prvokrat naš ^tamburaški zbor. Priglasilo se'je že 90 mladencov. Vabitno*jna'J£občni zbor tüdi vse lübitele mladine. — Istini na lübo popravlajo, da je prej ne istina, ka bi finančna straža bila obstreljenoga švercara s Šülinec. — Pozdrave pošilajo i želejo vesele božične svetke vsem znancom vojaki artilerijskoga puka iz Maribora. Jožef Soštarič s Krajne, Fr. Smodiš. Ani Sakovič, Karol Kočar vsi iz Cankove. Romanje v Rim. Ogledavanje cerkvi Sv. Petra naj je jako vtrüdílo. Venda sva po obedi opravila Vsakdenešnje molitvi i hitro na tramvaj.da sl^odvečara pa ogled-neva najvekše znamenitosti poganskoga Rima. Čí iz trga sv. Petra ideš od cerkvi v nasprotno stran po šteroj koli med tremi vulicam!, prideš na breg vode Tibere, štera teče prek po celom varaši z bližanje£Sredozemsko morje. Na bregi Tibere stoji pred tebov najvekši spomenik s poganski časov, pravi velikan, Angelski grad. Casar Hadrian ga je dao zozidati za grob casarom. Dogotovleni je bio 1. 138 i je tak že skoro 1800 let star. Suprot svojoj starosti, je ešče dobro obvarvani. Za 3 Hraste püstijo skoz več metrov debeli zid na dvorišče na sredi šteroga se zdigavle okrogla zidina, štera meri poprek 64 m. i je 38 m. visika. Ta zidina je nasipana z zemlov, skoz štere vodi strmen i zasükani hodoik na gornje dvorišče. Na tom dvorišči stoji nekdašnji grobnica casarov, sledkar spremenjena v voze, zdaj pa se ljüdje- v nešterni držijo, nekelko pa jih je'ostalo nespre-menjeni. Vekše ^dvorane so spremenjene v muzej. Na .zgornjem dvorišči ešče zdaj so celi vršaji marmornati (kameni) krugeo, štere so^metali na neprijatele, kda so šteli zavzeti grad. Skoz krasno poslikane dvorane sva prišla ua drügi kraj dvorišča, kde so voze. Eden voditeo nama je te razkazao. Groza naj je spreletava pri pogledi na te tesne i kmične prostore. Naj bole grozne pa so temnice, kde so zapirali na smrt obsojeno. Tesna so da nemro niti ležati, niti “statí^jjv njoj. V edoom*koti je velka lüknja, iz štere smrdi vlaga i gniloba.*Kda so vmorili Obsojenca so telo vrgli jjv to lüknjo. Sprevodnik je na najno prigovarjanje zapro za nama dveri i zdaj komaj sva zaznala vso grozote tej nes-rečníkov ; odniked niti trakec svetlobe. Pokazali so nama tüdi Vsefele priprave za mantranje obsojeni, med šterimi je najgrozovitneša Priprava za prste, na njoj je odznotro puno ostri špic, da zabodnejojpri vsakom gibanji v meso. Najviše gor je zdaj kapela i pred tov velki steber sv. Mihala, nadangela, Od toga ma grad tüdi svoje ime. Legenda pravi, da je 1. 590 bio velki pomor v Rimi. Papa so, da odvrnejo nesrečo s prošnjov do Boga z velkov procesijov romali na grob sv. Petra. Kda je procesija Šla prek Tiberinoga mosta so vidli papa na vrhi Angelskoga grada prikazen, da je Mihal nadangeo vtekno v nožnico svoj meč. Pomor je mino, v špomin pa so postavili kapelico .spomenik na čast istomi angeli i celo zgradbo po tom imenüvali. Zjvrha Angelskoga grada se lepo vidi po celo] okolici. Zanimivi je tüdi zid, na šterom vodi lepa šürka pot v Vatikan (papov stan). Po toj potí so se brnski papovje rešili v An • gelski grad, či Je v Vatikani nevarno bilo za njihovo živlenje. Nato~smo hitro z električnov železnicov prevozili na drügo stran varaša, kde je bilo središče nekdašnjega poganskoga Rima. Med potjov smo si poglednoli lepo cerkvice sv. Martina i kopališče casara Tita, Ostanki kopališča ležijo na več plügov širine i se ešče zdaj vidijo velikanske zidane posode, v šteri so segrevali vodo. Se zna, da sam morao jaz voditi, g. Klekl so samo premišlavali pa molili. Tü sva dugo ne mogla najti izhoda i naj mi nihče ne zameri, či povem, da sam dobo na moj rovaš par ,,bridki“. Vtekno sam v žep, „za pokoro", vej sva Šla na prostor, kde so jezere i jezere mantrnikov pretrpela nezgovorno moke. No pa to tü- di moramfistini*na lübo pripoznati, da so g. za mene skrbeli po očinsko 1 me opomenoti na živlenje vnogoga svetnika i posebne zasluge, od šteri se mi je prle niti senjalo ne. V nekšem svetcšnjem mučanji sva se približavata Kološa]!. Kolosej je v formi podugovatoga okroga postavlena zidina, na sredini štere j« srčna (dvorišče), kde so se vršile krvave igre. Na smrt obsojeni so se morali bojüvati med sebov, ali pa z zverinami. Na tom Prostori so sledkar mantrali i morili tüdi krščenike, mantrnika. Okoli dvorišča se poškao zdihavlejo stube, sedišče, kde so sedeli gledalci Od 60 do 80 jezer lüdi je melo prostora na tej sedeža]. Spio] pa, što ne vidi te zidino z očmi, nemro zapo-padnoti njene velikosti. Zvünešnja stena je visika 50 metrov, duga okoli no okoli pa 527 m. 10. leta po Kr., kda je bi Kolosej dogotovleni, so 100 dni trpele nepretrgoma igre i v tej dnevaj so spoklali več kak 5 jezero zverin. Nekdašnja arena (dvorišče) se je tak zamüšilo, da je leseni pod, na šterom so se bojüvali, 3 metre globoko v zemli. V novejšem časi so začeli od-kapati i zdaj se ešče vidijo kletke, v Šteri je bila zapreta gladno zverína. Iz tej kletk so napravlene poti v prostor, kde so se zverine i ljüdje borili 26. december 1926. NOVINE 3. — f Mrli so v bolnici v M. Soboti Legenova mama. Bili so globo-koverni i dobri vsakomi, pravi zgledi krščanske matere. Svoje zavüpanje v Boga so pokazali posebno v drigom betegi. Meli so nedopovedlive. bolečine, a trpeli so tiho, vdáni v volo božo. Dobroj materi i~vzglednoj krš-čanskoj ženi lepi špomin. Naj počivajo v miri I — Novijdüšni pastir. »Slovenec« piše, da sogč.g. Jož. Meškofdozdaj-šnji kaplan v Šmarji pri jelšah premeščeni za kaplana v Črensovce. — Naši dijak!, Osmo- i sedmošolci, ki študirajoLvbjubljani so pri prvom tromesečji,,vsi izdelali, nešterni ešče. jako dobrimi uspehi. Čestitamo! —^Platane so odžagall v M. Soboti kre ceste i skrčili tüdi akacije Platane so skoro preveč okolbali. Vüpamo, da namesto stari akacij nasadi'mlade. Svet. — Ples — pa ne v oštariji, nego!— v eroplani. Med Londonom i Parizom že prav skrblivo vozijo eoroplanL' Nešterni so že tak velki, da majo prostora v edvoj kajfiti za 20Jperšon.' Pred kratkim so začeli plesati v toj kajfiti ravno te, kda je eoroplan 2 jezero^metrov visiko plavao v zraki. Telko pa je gvišno, da sobe sotiša plesalka'niti šamarjan-ka (šadra, šadia^šadratatata), ar bi se nejbrž prevrgli, — Nesrečna norija. V Kaša varaši'šef je ednomi'mladomi £ uradniki senjalo, da* je^zadjo* Merijo. To je na drügi den svojim prijatelom Pripovedavao .*T ej|so'garsšte-li malo potegnoti. Naročili so s Prage telegram, šteri je mladomi uradniki naznáno, daje dobo glavni dobl-tek. Uradnik ves veseli Pogodi zidera, da njemi zozida hišo, küpi par automobilov i Vsefele^drügo.‘Prijateljeso vidli, da so sififak malo prevelko [norijo podstopili i so njemi povedali istino. Mladomi jí uradniki, serije kmesti zmešalo. na živlenje f smrt. Tü so mirali kristjani — sveti prostor posvečeni s krv-jov mantrnikov. Tü so z rnolit-vov na vüstaj mujraía gingava deca, z veseljom so poklekne pred zverine dovice, mladenci i, starček!. Ravnote bio mrak. Nekda so pri krvavi igraj v mraki svetili z živimi ljüdmi. Kristjana so zasükati v predivo, je oblejali s smolov i je žive vužgali. Groza ! Iz j nebroj cerkvi se je Čülo zvonenje. Molili smo na tom svetom mesti. Vnogi romarje so bili tak genjeni, Ida soglasno molili. Nekaj minut sva z g. soromarom sta-Ia tiho, düša mi je občütila nepopisli-vo čütenje, vidlo se mi je,” da so prišle'vse düše mantrnikov nazaj i še-pečejo svojo lepo nebesko pesem"zma-goslavja i vmes je vdarjao ropot,* ki je prihajaoliz varaša prek! zida kak nekda, kda je v pritajeno molitev mantrnikov divjaloj ploskanje krivžed-ni gledalcov. Znova i znova so se mi kolina nakleknola k molitvi, düša je puna i molitev samajod sebe kipi. Vzeo sam si malo zemle za špomin i Šla sva da si pogledneva trg staroga Rima. Kda sam zapuščao Kolosej,'sam si djao v düši; o Maticerkev, kak te lübim, ar si zrasla napojena od krvi mantrnikov. Domača politika. Po Pašičovoj smrti, ki je držao politiko naše države v svojoj močnoj roki, je nastala v Belgradi mala zmeš-njava. Uzonovič je že preci časa postavlao vlado i se pogajao na vse strani, pa se njemi ne posrečilo. Zato je krali povrno velenje za Postavitev vlade.Nato je krao velo Davidovič!, naj se pogaja s strankami. Pravijo, da se tüdi'njemi ne posreči, Krivično je od Uzonoviča to, da je zahtevao odjjjnajvekše Slovenske stranke od SLS.^naj se odpove svojemi programi. Dr, Korošec je na to dao dostojen odgovor, šteroga so vsi politični krogi sprijali z zadovolstvi^. Svetovna politika. Litva/Tam se'je zvršila revo-lucija brezi prelevanjaÁrvi. t S J'prejšnjov vladov so bili nezadovolni zato, ar se je preveč naslanja^ na Rusijo iu Poljsko. Revolucijonarje so s tem prišli pred j narod: Vrgli t lastno vlado, Štera^nas je štela odati. Italija. Francosko i Taljansko nasprotsvo se je zadnji čas nekelko omililo. Pogodb,' vsakefele, mirovne i vojne, je dosta v Evropi, pa tüdi orožje delajo skrblivo. Ženstvo lin alkohol. Što mora nositi najtežkejše Posledice moške podivjanosti, štere zrok je alkohol? Što si mora odpovedati i pri trga ti najpotrebnejše za? vsakdanešnje življenje? — Što mora gledati nedužno deco zostradano bledo i betežastoj mrtvih, zaspanih oči ?^Što je po^alkoholi najbolj prizadeti? Žena! Žena, gospodinja Romati. Ti se man-traš den in noč, da bi dala svojemi lačnomi deteti falaček krűha, da bi njemi pokrila slabotno telo z pot-rebnov oblekov, da bi njemi ogrela mrzlo sobo, ga pokrila s toplov odajov. Tvoj mož, glava drüžine, pa sedi v krčmi i pije vjjveseloj drüžbi. Alkoholizem! jerazgreo možgane in pilan pride domov. Krega se. razbila. Te trg, Formn Romanum so ga imenüvali Rimljan!, je bio^deloma'1 zapreti, le na ednom kraji sva si ga lehko ogledali Kda sva najbole bila jzatopleniva v svoje j misli,' zapazim, da za nama nekak jako glasao govori. Zglednem se i vidim, da dva {gospoda govorita pa se^ne^razmita, zato si kušata dopovedati j kazanjom*rok'i^nog. Kda je mladi zapazo, da sva ga poglednola, je pitao^nemški kak ‘visiki Kolosej. Opazim, —Znesli nemec. ^Pitani, kak govori i odgovor: »Ungherese«. Spoznao sam, da je Madjar. Podali smo si roke i se spraznili. Drügi g. z njim je boi amerikanski Anglež.'Mislo sam ; teva sta se pa že^razmela. Sprevodo naj je daleč, potom pa smo si dogučali, kde se na drügi najdemo, da njemi poveva, kda molili k sv Oči na sprejem i smo se podali spat. Kolosej,..svedok poganske' podivjanosti, ti svedok gorečnosti i stanovitnosti prvi krščenikov, nikdar te ne pozabim. Pun'blagi spominov Sam molo za preganjane katoličane v Meksiki. (Dale pride.) kriči, te bije in razplodi vso deco. Draga žena I ti jočeš i se kregaš z možom pijancom. To se godi den za dnevom, tjeden za tjednom nesreča je v hiši. Božji blagoslov beži [iz takše hiše. Letos so obrodile, slive, jaboka, grüške, frs (šmarnica) sploh Vseširom je viselo drevje preobloežno z božim darom. Stiskalnica so stiskale in lagvi so se punili. Kotli za kühanje žganja (palinke)’so meli in ešče majo vnogo poslaj tvojoj hiši jefpreci vina, puno žganice. Pije mož, pijcš sama in nesrečnica, davleš tüdi svojemi malomi sini, svojoj máloj hčeri, da celo v zibelki ležečemi"deieti vino in žganico. Z tvojov rokov, s šterov včiš tvojo deco~delati sv. kriš, s fis-tov rokov*vlevaš v njega strup (čemer). Ali bo to kaj čednoga,~da de sledka.tvoj sin tüdi Pijanec i bo ravnao s svojov ženov surovo, kak tvoj mož's tebov ?fl Sama ga včiš. Stari pregovor pravi'.»Ka se 'lanček navči,' to?Janoš zna.« Draga žena, napravi trdno nakanenje, da'ne boš nikdar več davala alkoholni pijač[svojoj deci, [terq menje pajjdrüglm. Dajneboš Ji nikoga prigovarjala in silila z alkoholnimi pijačami. Da boš svojega moža z lepimi rečmi odvajala odjpijače in da tűdi sama ne boš pila. Gracijana. Pošta upravništva. Radovci S. Franc. Plačali sie za letos vse. Bog plati. Kalendare dobite na Tajništvi S. L. S. v Murski Soboti ob priliki je lejko odnesete. M. list za September je odposlani, či ste ga šče nej dobili, nam javite. Za mesec november i december je ešče nej gotov. — Gor. Lendava Kovač J. pri S. Janoši. Lansko leto ste plačali BO dinarov 2. XI. 1925. 1. Letos ste plačali 15. i 15 din. 30 din. Kak nam pišete ka ste poslali z Belje smo ne dobili do rok,! či ste je poslali, pa mate od pošte Potrdilo je lejko gor^iščete. Mali oglasi. K odaji je eden malo nücani Singer mašin na ta-co in cela’ šujsterska'šker in dosta kopit. Zvedi se pri HORVAT MARIJI v Sebeborci hiš..49. Novi bagerli je kodaji na ölaks naredi, cejna Din. 6200. Več se zve pri ŠTEFAN SEVERI v Vučji vesi št. 22. aa Štajari. Za dve poštenji drüžini z večimi delavcami se da z arende dve večjivi posestvi živinov, gospodarskim orodjem, Prednost majo goričanci’šteriíso v bregaj včeni. Zglasiti se je na Posredovalnici dela v Murski Soboti[(polegjšpitala). Priporočamo^, sledeče vrastvo: Hočevarjeva Aromatična Železna tinktura. Proti slabokrvnosfi i slabo prebavo i*slabenje*vsake vrste. Vre-tina£tnočij.zaIodraščeneli,deco.lPolli-terski glaš 20 Din. Porabiti morate 3 glaže zandrügim. Lecithin kroglice z železom. Za žívčno betežne, nervozne i od düševnoga i telovnoga dela zmanfrane. Škatla 14 din. Hočevarov praj za želodec. Proti želodčnim krči, kislomi riganji i vömetati. Škatla 20 Din. Za živino: Sadnikarov zdravili praj proti zbetežanji prašičov. Je dobro zdravilo pri betegi na drobeci i proti sfavlanji i či se spravčasa davle tüdi proti rdečoj jkiigi I Zato naj v leti niče nede brez njega-ljjZavoj 12 D, 10 zavo-jov 100 D. Bosulin svečike. Edino hasnovito vrastvo proti zvužgana zadrüge pri govedi pa proti jalovosti krav i telic. Škatla z 12 svečikami 30 Din. Sadnikarov protlkataraličen praj za konje. Sküšeni proti prehlajenjé] i kašeo pri konjaj. Škatla „[20 Dinarov. Vsakomi vrastvi je pridejali natančno navodno,! Pazite na moje ime. V zalogi tüdi vsa drüga vrastva I Na vsa pitanja odgovarjam brezplačno 1 Zdelavle'."razpošila? samo LEKARNA HOČEVAR Vrhnika 969. E. 462/26. 3. Dražbeni oklic. ^pondeljek dne 10. janurja 1927 ob 9 jemi *-ni popust pri večjem naročilih Priporočam se I. HAHN trgovina s papirjem in knjigami v MURSKI SOBOTI. PREKMURSKA BANKA D. D. (SZTARA GASZA) MURSKA SO T A 53. POSLOVNO LETO. V "LASTNI HIŽI Vplačana glavnica Din 1,250 000.— Rezervni fondi Din 40.000.— Vloge na^knjižicah in na tekočem raču^u Din 14,000.000.— Celoletni skupni promet Din 600,000.000.— VLOGE OBRESTUJE OD NOVEGA LETA NAPREJ po višini šume PO 6—7—8 °|0 IN PLAČUJE VSE DAVKE NA VLOGE. Dava posojila na fal interes na vknjižbo (inta-bulacijo) i odprete kredite na poroštvo (kezes). Edina banka v Prekmurju, katera je od Ministerstva finansije pooblaščene na trgovanje z valutami (kak Dollar, Frank, Lira, Fünt Sill.ing, Pengö itd.) štere po najkulantnejši dnevni ceni kupuje in Prodaja. Izvršuje vsakovrstne bančne transakcije in borzna naročila. Nakazila v tu- in inozemstvu brez vsakih stroškov. Gorice k odaji. Goric je pol plüga, hramba z črepom pokrita, posodo, lagvi 1 mala preša. Gorice so v Lendavskom bregi ČERHÉG št. 319. Lastnik goric je Radoha Štefan v Žižki. Što šče küpiti se lejko vsaki den pri njem zglasi. Naročnina ino oglasi se sprejemalo za „Novine“ pri L HAHN trgovina s papirjem, s psarniš-kami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Morski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte., . - - Sina « KANADA POLJSKI DELAVCI POLJEDELSKE DRUŽINE SLÜŽKINJE Ili??? Potovanje v pomladi 1927. v Kanado od konca februarja do začetka aprila po nad vse udobnih, dobrih in brzih parnikih. Dobra hrana in lepe kabine v tretjem razredu. Zastopstvo za Slovenijo: J. O. ZIDAR Ljubljana Dunajska cesta 31. — Pojasnila tudi pri g. IVANU FORJAN, trgovci!. Linovci. « v MURSKI SOBOTI r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo. Obrestüje hranilne vloge po 8°|o. Kmečki penezi naj se vložijo v kmečko posojilnico naj slüžijo kmečkomi lüdstvi. Urednik: IVAN JERIČ Zá PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR AHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL.