štev. 12. Pogtnin« »Ufruii t foferlnf Ljubljana, dne 21. marca 1934. ^ Ki 1934 Leto XVI. Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inseratl po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. J. Telefon inter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. CdLgcvcvncst Za upravo zasebnih ali pa javnih zadev mora biti nekdo odgovoren. Za upravo družinskega premoženja je odgovoren gospodar, za varovance so odgovorni varuhi, za občine občinski odbori; za državo pa parlamenti, vlade, vladarji ali pa vsi skupaj, kakor to pač določajo razne ustave. Pomen odgovornosti ljudem zlasti glede javne uprave ni neznan. V nekdanji demokratični dobi v razumevanju prave demokracije sicer nismo posebno napredovali, toda po zaslugi raznih hujskačev vendarle vsi vemo, da je vedno nekdo tukaj, ki je odgovoren —odgovoren posebno za vse neprijetnosti tega življenja, »zasluge« za vse dobrote pa ima vedno nekdo drugi... Pri nas je navada, da delajo ljudje za vse zlo, ki jih zadeva v življenju, odgovorno »vlado«. Pri nas je vsega kriva vlada — visokih davkov je kriva vlada, zastoja v trgovini je kriva vlada, če se komu ponesreči kakšna špekulacija, je kriva vlada — skratka, vedno je vsega kriva vlada. In sicer vedno le tista vlada, ki je slučajno na krmilu! Niti v sanjah pa ne pride ljudem na misel, da bi pogledali nekoliko nazaj, kaj so počele prejšnje vlade! Tak pogled v preteklost raznim hujskačem pač ne gre v račun in zato za nobeno ceno nočejo pogledati nazaj! Med nami živi še na tisoče mož, ki so prebili dolga leta na bojišču in ki so imeli to srečo, da so se vrnili domov zdravi. Ti ljudje so ostali tudi še par let po vojni zdravi, trdni in močni; ne vsi, ampak precej je tudi takih. Po 5 ali po 10 letih zdravja pa so se začele pojavljati pri tem ali pri onem čudne bolečine. Pa so ljudje rekli, da so se prehladili, drugi so rekli, da so se pri delu pretegnili in kar je še takih in sličnlh bolezenskih vzrokov. Prav malo pa je bilo takih, ali pa nihče, ki bi bil pomislil, da morebiti dolga leta vojnega življenja tudi ne morejo ostati brez sledu ... Tako je tudi z valjenjem vse in vsake odgovornosti za vse zlo, ki nas tišči, samo na sedanjo vlado. Mi živimo v Jugoslaviji že 16 let in v teh 16 letih smo imeli vlad nič koliko. Vsaka izmed teh vlad pa je nekaj naredila, bodisi kaj dobrega ali kaj slabega. Posledice teh dejanj prejšnjih vlad pa čutimo in nosimo še danes — toda kdo je odgovoren? Mar naj sedanja vlada nosi vso odgovornost za grehe prejšnjih vlad? če prevzame sin po očetu-lenuhu ali za-pravljivcu zanemarjeno in zadolženo domače posestvo, ali je on odgovoren za vse nepri-like ali je odgovoren tisti, ki je te neprilike povzročil? In kakor je na posestvu, tako je v državi. Kar je bilo storjenega ali pa zanemarjenega v 16 letih, to se v dveh ali treh letih ne da popraviti. Popravljanje je težaven in dolgotrajen posel in kakor je treba čakati po 30 let ali pa še več, da se posekana hosta zopet obraste, tako je tudi v državnem življenju in v javnem življenju sploh. In sv. pismo pravi, da se maščujejo grehi očetov nad otroci do četrtega kolena! Zato pa ni prav valiti vse odgovornosti na onega, ki greha ni kriv! Bo že treba pogledati tudi nekoliko nazaj! Vcižne določbe iz HDvegci firnamč* nega zmhomm Narodna skupščina je poleg proračuna sprejela tudi novi finančni zakon, iz katerega objavljamo nekatere najbolj važne določbe. Ribarska uredba Uredba o ribarstvu, ki je dosedaj veljala za področje bivše ljubljanske oblasti, je razširjena na vso Dravsko banovino. Taksa za zaposlitev tujcev Minister za socialno politiko in narodno zdravje je dobil pooblastilo, da s posebno uredbo uredi vprašanje zaposlitve tujih državljanov, a to ne samo nameščencev, marveč tudi onih, ki izvršujejo samostojne poklice ali imajo svoja podjetja, v kolikor je za to potrebno dovoljenje po obrtnem zakonu ali po kakih drugih zakonskih predpisih. S to uredbo bo minister za socialno politiko predpisal tudi posebno takso, ki se bo pobirala od vseh onih delodajalcev, ki za- poslujejo tuje nameščence, odnosno od onih tujih državljanov, ki imajo pri nas samostojna podjetja. Podpore brezposelnim Uzakonjena je tudi uredba o organizaciji posredovanja dela iz 1. 1927., odnosno 1932., obenem s pooblastilom za ministra socialne politike, da predpiše za nezaposlene redne dnevne podpore v višini 5 do 15 Din za dobo do največ 20 tednov sorazmerno z višino prispevkov do-tičnega delavca v zadnjih petih letih. Gledališki dinar na kinovstopnice Prvotna odredba, da se bo pobiral tako zva-ni »gledališki dinar« ne samo od kinematografskih predstav, marveč tudi od vseh drugih zabav, je izpremenjena tako, da se bo plačeval gledališki dinar saino za kino karte, in sicer znaša taksa za kino karte v vrednosti do 6 Din 50 par, za kino karte v vrednosti uad 6 Din pa 1 Din. Agrarna reforma v gornjegrajskem ' srezu Vzakoujen je odlok ministrskega sveta o i*« vedbi agrarne reforme na škofovskem vele-posestvu r Gornjem gradu, ki je bil izdan na podlagi sporazuma med vlado in ljubljanskim škofom g. dr. Rozmanom. Iztrebljenje šmarnice V resoru kmetijskega ministrstva je važna nova odločba, ki predpisuje, da morajo vinogradniki, ki imajo v svojih vinogradih hibride (šmarnico), v teku 10 mesecev iztrebiti to trto, sicer se bo to zgodilo po nalogu oblasti. Za svojo osebno in hišno uporabo pa smejo poljedelci imeti do največ 500 trt šmarnice. Dosedaj neplačana samoupravna taksa na šmarnico se odpusti. Občinski in banovinski veterinarski fondi Pristojbine, ki se pobirajo za živinske potne liste, se sinejo v bodoče uporabiti izključno le za veterinarsko-zdravstvene potrebe. V to s.vr-ho bodo osnovani pri občinah in pri vsaki banovini posebni veterinarski fondi, ki se bodo upravljali po posebnem pravilniku. Polovica takse za živinske potne liste bo šla v občinski, polovica pa v banovinski veterinarski fond. MoiMČmaL m-vedti* lev občin Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo te dni odlok, .s katerim se končnoveljavno urejajo naše občine po novem zakonu o občinah. Pri izdaji zakona o občinah je posta voda j alec že sam računal s staro izkušnjo, da se rešujejo razna vprašanja pri zelenih mizah drugače kakor pa jih rešuje življenje, in je zato določil za predlaganje potrebnih ali od ljudi zaželjenih izprememb daljši rok, da so se mogli vsi stvarni in utemeljeni razlogi za izpremembe tudi upoštevati. Izprememb ni mnogo; kjer pa so, njihova izvršitev ^ne bo delala nobenih posebnih težav. Pri zadnjih občinskih volitvah izvoljene občinske uprave bodo večinoma ostale kakor so, kjer bodo pa potrebne nove volitve, se bodo v najkrajšem času izvršile. Z novim občinskim zakonom in z novo ureditvijo občin stopamo v novo dobo našega samoupravnega življenja. Velike, gospodarsko močne in urejene občine so osnovne celice vseh višjih samoupravnih in državnih organizacij, in v teh osnovnih celicah ima ljudstvo odločilno besedo zlasti v gospodarskih vprašanjih, ki so v današnji dobi za vsakega občana najbolj važna. Delokrog, ki ga prepušča, oziroma določa zakon občinskim upravam, je silno obsežen in sedaj je odvisno vse le od občanov samih, kakšno vsebino bodo znali dati v okvir občinske samouprave. Himski sporazum in 5W. antanta Preteklo soboto so podpisali v Rimu besedilo sporazuma, ki so ga sklenile Italija, Avstrija in Ogrska na prizadevanje Italije. Italijanska politika sd že dolgo prizadeva dobiti v Podonavju prvo in odločilno besedo. Na to jo silijo politični in gospodarski oziri. Politično se je doslej uveljavljala na tem obsežnem prostoru Nemčija, na drugi strani pa Francija s svojimi zavezniki, t. j. z Malo antanto. Proti Franciji z Malo antanto vred in proti Nemčiji pa je bilo za Italijo težko nastopiti z uspehom, dokler niso začeli v Nemčiji hitlerjevci odkrito delati za priključitev Avstrije k Nemčiji. To ugodno priliko je izrabila Italija in 3e nastopila z vso odločnostjo za ohranitev avstrijske neodvisnosti, dočim je uživala na Ogrskem velike politične simpatije že od takrat, odkar se je Mussolini odločno zavzel za revizijo mirovnih pogodb, ki tvori po izjavah Ogrskih državnikov temelj vse ogrske politike. Politično je bilo torej vse dobro pripravljeno. Mnogo težje pa je šlo z gospodarstvom. Avstrija in Ogrska hočeta predvsem gospodarsko živeti. V gospodarskem oziru pa Italija ne more dati niti Avstriji niti Ogrski vsega, kar tema dvema deželama lahko dasta Nemčija in zlasti češka. Ogri hočejo dobro prodajati svoje poljedelske proizvode, za katere pa ne prihaja Italija kot kupec toliko v poštev kakor Nemčija. Avstrija pa hoče prodajati svoje industrijsko blago, ki ga pa Italija ne potrebuje, ker ima dovolj lastne industrije. Zato so se v Rimu le s težavo zedinili na to, da bodo vse tri države druga drugi prodajale to, česar drugi dve nimata v dovolj ni meri. Italija bo kupovala od Ogrov pač nekaj poljedelskih pridelkov, a ne vseh. Prav tako bo Italija kupovala od Avstrije nekaj industrijskega blaga, a tudi Avstrija bo v Italijo prodajala nekaj svojih izdelkov, ki jih Italija nima. Za ves ta uvoz in izvoz med omenjenimi tremi državami pa bodo določili znižane carine od slučaja do slučaja, ki pa bodo nižje kakor so carine za druge države (»preferenčne« = prednostne carine). Italija pa je pridobila še to, da bo z otvoritvijo »svobodnih pristanišč« v Trstu in na Reki pritegnila znaten del avstrijske in ogrske prekmorske trgovine na Jadran in s tem poživila dokaj mrtev promet v Trstu in na Reki. Za države Male antante nova pogodba ne pomeni nobene posebne politične ali gospodarske nevarnosti. Po zatrjevanju italijanskih politikov namreč pot do sporazuma z Avstrijo in z Ogrsko tudi državam Male antante ni zaprta, drugič pa je možna poglobitev gospodarskih odnošajev z Nemčijo. Trgovska pogajanja z Nemčijo Gospodarski pregled današnjih evropskih držav nam kaže, da smo mi kot država agrarnega izvoza navezani v prvi vrsti na Italijo in na Nemčijo, ker sta te edini državi v Evropi, ki nimata doma že dovolj poljskih pridelkov za ljudsko prehrano. Zato je tudi prva skrb sedanje vlade, da kolikor mogoče okrepi naše gospodar-eke stike z Italijo in z Nemčijo. Z Italijo je bil že pred nekaj tedni dosežen sporazum glede izvoza naše živine in našega lesa. Ta sporazum mogoče ni najboljši, ampak nekaj pa je le. Ta teden pa je prispela iz Nemčije v Beograd posebna gospodarska delegacija, ki naj prouči pogoje za sklep nove trgovinske pogodbe z Nemčijo. Če bodo ta pogajanja uspela — in vse kaže na to, da bodo — bo to za nas velikega gospodarskega pomena. Z Nemčijo nas veže najcenejša vodna pot — Donava. Obe državi se dalje prav lepo gospodarsko dopolnjujeta: mi smo poljedelska, Nemčija pa je industrijska država. V Nemčiji živi in dela še vedno precej tisoč naših rojakov in pogodba med obema državama tudi na te naše rojake gotovo ne bo pozabila. Poglobitev gospodarskih odnošajev pa utegne roditi tuid še kakšne politične posledice, saj je sedaj v Beogradu se mudeča delegacija prva, ki je prišla k nam iz Hitlerjeve Nemčije. Na vsak način bo torej pogodba koristila i nam i Nemčiji. Crcpane občinske blagajne V noči od sobote na nedeljo preteklega tedna je neznan zlikovec vlomil v občinsko blagajno v Radečah; blagajno je na vrtal in odnesel iz nje 100 stotakov (t. j. 10.000 Din) in za 15.269 (dinarjev drobiža. V blagajni pa je še pustil nad 41.000 Din, ker ga je najbrž prepodil kakšen sumljiv šum ali ropot. Bržkone je vlomilee slišal korake nočnega čuvaja. Ker se vlomi v občinske blagajne vedno bolj množe, je izdala banska uprava v Ljubljani slocioČG i opozorilo: »Zadnje čase se vedno bolj množe vlomi v občinske pisarne in v občinske blagajne, pri katerih pade vlomilcem v plen večja ali manjša vsota občinskega denarja. Da se vlomi prepre-, je banska uprava odredila, da se morajo vsa poslopja, v katerih so občinski uradi, varno tn dobro zaklepati, ključavnice in zapahi morajo J>iti vedno v redu. Pritlična okna morajo biti zavarovana z železno mrežo, odnosno z železnimi fcriži, ki morajo biti vdelani v les, odnosno v zid. Prostori, kjer je občinska blagajna, ne smejo biti nikdar, tudi ne ponoči, brez nadzorstva. Ako je Občinski nrad v poslopja, v katerem ponoči nikogar ni, naj se v prostoru, kjer je blagajna, priredi ležišče za občinskega uslužbenca, ki se mora vso noč zadrževati v poslopju. Vsi občinski in drugi varnostni organi so pozvani, da posvečajo ponoči občinskim uradom posebno pozornost ter jih tudi v tem pogledu kontrolirajo. Podnevi je ravno tako paziti, da ne bodo ostali prostori, kjer je občinska blagajna, brez vsakega nadzorstva med opoldanskim odmorom. V tem času se mora urad zapreti kakor zvečer, nadzorstvo v tem času pa naj si občine urede same, upoštevajoč krajevne prilike. Tozadevna navodila banske uprave morajo občine brezpogojno in takoj pričeti izvajati in, ako se bodo občine držale tega predpisa, je izključen vsak vlom v občinske blagajne, ki so bili pri nas tako pogosti.« U<znevziev socia* lističu e stranke ni dovoljena Na nedavnem kongresu socialno-demokratič-nih organizacij v Beogradu so sklenili ustanoviti (oziroma obnoviti) socialno-demokratično politično stranko v smislu določil novega zakona o društvih. Ministrstvo za notranje zadeve pa je te dni odklonilo svoj pristanek za ustanovitev politične stranke pod imenom »Socialno-demo-kralska stranka Jugoslavije«. Ban dr. Mavašič častni občan občine Mazivje« okolica Dne 23. t. m. izroči deputacija pod vodstvom župana Žnideršiča iz Šmihela nad Mozirjem gospodu banu diplomo častnega občanstva občine Mozirje-okolica. Diploma je umetniško delo slikarja-grafika g. E. Justina. Je dvodelna. Na prvem delu je naslikan samostojen kmetski očanec iz XVII. stoletja, poleg njega simbol tesarjev, nad tem pa nadpis »Mozirje-okolica poklanja«. Na drugem delu je pokrajinska slika Mozirskih planin, ki ležijo v teritoriju občine, zraven pa simbol drvarjev. Pod vsem pa poklonitveno besedilo, v katerem se odraža prava, odkrita ljubezen kmeta do svojega bana. Besedilo končuje: »za veliko uvidevnost za one, ki so zaščite najbolj potrebni!«. S temi besedami je naš kmet vse povedal v znak hvaležnosti in razumevanja pravega bana, do najbednejših med bednimi. Naj živi naš ban — zaščitnik kmetov! 2V«e župnišča in ob* činske blagajne V najnovejšem času se pri nas silno množe vlomi večjega ali manjšega obsega in ne mine dan, da ne bi listi poročali o katerem novem podvigu drzaiih svedrovcev. Značilno pa je, da so se vrgli zadnje čase vlomilci, ki so mojstri v svoji stroki, predvsem na župnišča in na občinske blagajne, dočim prepuščajo vlome pri siro-mašnejših ljudeh, kjer itak nič ni, svojim manj spretnim tovarišem. O vlomih v razne občinske blagajne smo že poročali. V nedeljo zjutraj pa so se vlomilci lotili župnišča v Radovljici. Tat je odnesel za 1000 dinarjev kovanega drobiža; ko pa ga je župnik, ki je po maši slučajno prišel v pisarno, prepodil, se je vlomilcu posrečilo pobegniti. Spomladanske po~ vodnji Deževje, ki nastopa pri nas skoro vedno v začetku spomladi, prav rado napolni hudournike, potoke in reke tako, da nastanejo večje aLi manjše povodnji. Tako je tudi ob deževju zadnjih dni voda poplavila del celjske okolice in nekaj krajev v zgornji savinjski dolini, Ljubljanica je preplavila del ljubljanskega barja in tudi Sava je ponekod prestopila nizke bregove. Največ škode pa so napravili narastli hudourniki, zlasti na Gorenjskem. Vsakoletne povodnji kličejo, da je že skrajni čas, da začnemo resno uravnavati naše vode, kar bi bilo koristno ne le za obrambo polja in cest pred poplavami, ampak tudi za pridobivanje vedno novih vodnih sil. Stvašna eksplozija dinamita 250 vreč (7500 kil) dinamita je zletelo v zrak V pristaniškem mestu La Libertad v južnoameriški republiki San Salvador se je 15. marca pripetila strahovita nesreča: pri prekladanju z dinamitom napolnjenih vreč je ena padla na tla, dinamit je eksplodiral in nato so eksplodirale druga za drugo vse vreče. Nad 250 delavcev je bilo pri tem ubitih, okoli 40 pa lažje in težje poškodovanih. Vse stavbe okoli pristanišča je silni zračni pritisk podrl, v pristanišču samem pa se je potopilo nekaj manjših ladij. Kopališče v bližini pristanišča je popolnoma razdejano, v skladiščih pa se je vnel ogenj, ki je uničil ogromne zaloge blaga, tako da je bilo nemogoče preceniti vso škodo, ki gre v milijone. Pristopajte h Kmetijski Matici. Meščani zi2 ok&ličami Med mestom in deželo, zlasti med najbližjo okolico mest, obstoji nekako taka razlika kakor med dolenjo in gorenj o barvo v mavrici: vse barve skupaj tvorijo mavrico, toda gorenja barva je čisto nekaj drugega kakor dolenja. Tako tvorita tudi mesto in okolica skupno gospodarsko celoto, ker je mesto odvisno od okolice in obratno, na drugi strani pa so želje meščanov popolnoma različne od želja okoličanov: meščani hočejo imeti poceni krompir in moko, okoličani pa poceni obleko in obutev — to oboje pa je težko spraviti v sklad. »Spore« glede napetosti cen med kmet-skimi pridelki in mestnimi izdelki je nekdaj odločala splošna — če hočete »svetovna« — cena. Danes pa igra v tem sporu važno vlogo trošarina na živila, ki so jo vpeljale razne mestne občine, da povečajo svoje občinske dohodke. To trošarino naj bi plačevali meščani kot potrošniki — bi človek mislil, ker kmetje to trošarino »lahko« prevale na meščana. Temu pa ni tako. Ce namreč kmet trošarino prevali, postane blago dražje in kmet ga manj proda. S trošarino torej ni udarjen le meščan, ampak prav občutno tudi okoliški kmet. Zato pa bo gotovo na korist meščanov in kmetov, če se trošarina izdatno revidira. Zakaj ne bi bilo merodajno načelo, naj se domače blago ne obdačuje, pritisne naj se pa poštena trošarina na tuje, zlasti na luksuzno blago. Kdor (v Ljubljani n. pr.) hoče jesti za Veliko noč jabolka iz Kalifornije, ta naj le plača — krompir in druga domača živila pa naj bi bila svobodna! Z nekoliko dobre volje bi se tudi tukaj dala najti dobra srednja pot. Konferenca za razcrcžftev — ib2?e2uspesna To, kar so napovedovali vsi razsodni ljudje žc dolgo, se je sedaj dogodilo: Konferenca za razorožitev, ki je trajala nad dve leti in ki je veljala ogromen denar, je obsojena na neuspeh. »Prijatelji miru«, katerim sicer ne moremo odrekati dobre volje za njihova poštena prizadevanja, so doživeli bridko razočaranje. Položaj je danes tak, da nihče več ne govori o razorožitvi, ampak vse govori o novem oboroževanju in vse države se tudi za- res oborožujejo do skrajnosti. V Angliji bodo pomnožili število letal tako, da bodo kos tudi Francozom, v Nemčiji delajo fabrike za orožje noč in dan, Francija namerava izdati še nekaj miljard za utrditev svojih mej, Anglija in Amerika in Francija pa hočejo zgraditi poleg tega še brodovja, kakršnih še nikdar ni bilo. Vse to bo veljalo seveda težke miljarde, ki bodo tekle v žepe lastnikov municijskih fabrikantov in velikih orožarn. Občinska blagajniška služba Banska uprava objavlja okrožnico vsem občinam Dravske banovine, razen mestnih občin Celje, Ljubljana, Maribor in Ptuj, v zadevi občinske blagajniške službe. Občinskega blagajnika določa občinski odbor iz svoje srede. Po novem zakonu o občinah je izvršilni organ občine občinska uprava. V vseh občinah Dravske banovine mOrajo najkasneje z novim letom (1. aprila 1934) prevzeti posle občinskih blagajnikov praviloma člani občinske uprave, ki jih za to določi občinski odbor, razen v občinah, kjer opravljajo občinske blagajniške posle za to nastavljeni občinski uradniki. Izjeme v tem pogledu dovoljuje na utemeljen in obrazložen predlog sreskega na-čelstva banska uprava. Nikdar pa ne sme biti občinski blagajnik predsednik občine sam, ker je on nakazovalec in ker je dolžan enkrat mesečno pregledati poslovanje občinskega blagajnika in ugotoviti stanje občinske blagajne. CIan občinske uprave, ki bo določen za občinskega blagajnika, je dolžan v prvi vrsti sprejemati, izdajati in hranili občinski denar po predhodnem pismenem nalogu predsednika občine, dočim je za pravilno knjigovodstvo in pravočasno sestavo ter predložitev občinskih zaključnih računov odgovoren občinski delovodja. Težka nesreča na Savi Vsako spomlad odrinejo iz naših krajev rnnogobrojni splavi po Savinji na Savo in po Savi dalje na jug, tja do Beograda. Tudi pretekli teden je bila Sava zaradi obilica vode za splavarje prav ugodna in naši spla-varji so to priložnost tudi izrabili. Ko pa je priplul velik splav iz Slovenije do vasi Jurina pri Zagrebu, se splavarjem ni posrečilo, da bi se bili izognili v vodi zaradi regulacije zabitim lesenim stebrom (pilotom) in tako je. splav zadel z vso silo ob pilot, da se je razdrl, lastnik splava in njegova dva spremljevalca pa so popadali v vodo. Eden od splavarjev se je bržkone tako močno udaril ob pilot, da ga ni bilo več na površje vode. Lastnik sam je s težavo priplaval na obrežje, tretjega splavarja pa, ki se je bil oprijel nekega debla, je voda zanesla do Železniškega mosta v Zagrebu, kjer so ga rešili iz vode vojaki, ki so se tam v bližini vežbali. Lastnik splava je Jože Novak iz Zigaškega vrha pri Sevnici, spremljala sta ga pa Martin Vrtačnik (iz iste vasi) in Franc Bobek, oče 4 otrok, ki je našel smrt v valovih Zanimivosti v pz»o~ računski ravpraoi Razprava o državnem proračunu za 1. 1934,-1935. je bila končana pretekli teden. Za prorar in je glasovalo 245, proti proračunu pa 19 p klancev. Proračunska razprava se je pričela 26. februarja in je trajala 16 dni; vsak dan so trajale seje po 11—12 ur. Govorilo je skupno 472 govornikov (nekateri poslanci po večkrat). Zapisnik o proračunski razpravi obsega 80 tisoč s strojem napisanih strani. Pri sestavi zapisnika je sodelovalo 16 stenografov in 16 strojepisk. Japonska tor-pedov* ka — žfiev viharja Japonsko torpedovko »Tomotsuru« je pretekli teden zajel silovit vihar, ki je ladjo kar prevrnil. Vsaka rešitev na torpedovld se naha-jajočega moštva je bila izključena, dasiravno so druge ladje kmalu prihitele na pomoč. Rešili so samo 3 mornarje, domnevajo pa, da jih je našlo smrt nad 10? 'Mladina Cdhod naših deklet Preteklo sredo, 14. marca t. 1. so odhajala naša dekleta, ki so se udeležila prosvetno-orga-nizatoričnega tečaja Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani, na svoje domove. Kratek je bil čas in vse prehitro so minili dnevi, ki so bili namenjeni našim brhkim dekletom. Saj so tvorile tečajnice kot tovarišice veliko družino ene misli in enakih pogledov na vse naše javno življenje. In če bi ničesar drugega ne dosegli, je velik uspeh v tem, da so se dekleta med« seboj spoznale in to spoznanje jim bo dajalo pobudo in voljo za delo v naših Društvih kmetskih fantov in deklet, ki je namenjeno probu-jenju kmetske mladine. — Tečaj je trajal od 5.—13. marca in je bil organiziran tako, da se je vsak dan vršilo od pet do sedem predavanj, skupaj 44. Predavanja so obravnavala vsa vprašanja, ki se tičejo naših deklet kot društvenih delavk in bodočih gospodinj in mater. Poleg tega so si tečajnice ogledale gospodarske in kulturne zavode in ustanove in sicer: mestno klavnico, tobačno tovarno, tovarno »Pekatete«, muzej, tiskarno, mestno vrtnarijo, zemljiško knjigo itd. Posetile so tudi dramo, opero in kino. V nedeljo so bile pri sv. maši v Frančiškanski cerkvi, nato pa so napravile izlet na ljubljanski grad. Popoldne je bil predviden izlet na Šmarno goro, ki pa je radi slabega vremena odpadel in se je naposled vršil le v Št. Vid nad Ljubljano. — Organizacija tečaja je bila brezhibna, v največjem redu in disciplini. Tečajnice so stanovale skupno in pod strogim nadzorstvom, kar daje prireditvi in prirediteljici najboljši sloves in priznanje. — Na hrani so bile v javni kuhinji Delavskega doma, kjer so bile prav dobro postrežene. — Zaključek se je vršil v torek 13. marca v dvorani Kmetijske družbe, kateremu so prisostvovali številni Zvezini odborniki in odbornice. Predsednik Zveze tov. Kronovšek je zaključil tečaj in se zahvalil vsem za lepo zadržanje, vzorno disciplino in želel njim samim mnogo sreče v življenju, njihovemu delu pri društvih pa obilo uspeha! Tovarišica Anica Završni-kova se je nato v imenu vseh zahvalila v lepem govoru Zvezi kmetskih fantov in deklet za prireditev tečaja, njenemu predsedniku tov. Kro-novšeku pa za vso skrb in vzorno vodstvo ter mu izročila v spomin lepo darilo, in krasen šopek nagljev. Za njo je spregovorila še načelnica Ženskega odseka Zveze, tov. Manica Komanova, jih pozvala, da se ravnajo po dobljenih naukih in rtasvetih in jim želela srečno pot! — Zvečer se je vršil poslovilni večer v dvorani Dela v* skega doma na Gosposvetski cesti, ki je bila prav lepo in okusno okrašena. Udeležili so še ga poleg tečajnic mnogi predavatelji in predava« teljice, odborniki Zveze in povabljeni gostje. Lepa domača pesem in godba je dvigala razpolo« ženje in dekleta so po 8dnevnem naporu za« služila prijetno razvedrilo. — Odšla so naša de« kleta, vsa zadovoljna in marsikateri je bilo rosno oko in tesno pri srcu ob zaključku. Hitro so se privadile, občutile pravo domačnost in tovarištvo kakor v svojem družinsl|eju kr^ogu, Jtn to nam je v največje zadoščenj^) Tudi. doma se tovarišice zavedajte, da je Vaša haloga gojiti to« varištvo, slogo in delati za dobfobit našega kmet« skega naroda! Zahvala Štejemo si v prijetno dolžnost, da se v§em, ki so na kakršenkoli način pripomogli k sijajnemu poteku in uspehu fantovskega in dekli« škega prosvetno-organizatoričpega tečaja, ki, sta se vršila od 5. II. do 13. II, in pd 5. III. do 13. III. t. 1., prav iskreno pibvaljujemol Prav posebno pa izrekamo vsem »očnodom in tovar rišem, gospem, gospodičnam in tovarišicam, ki so na tečaju predavali, našo iskreno kmetsko »ahvalo! Naj imajo zavest in zadoščenje, da so dajali nauke in nasvete ter bodrili 100 mladih lantov in deklet, borcev za našo lepo in zdravo kmetsko misel in splošen preporod naše vasi! Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani. * Ponikve. Društvo kmetskih fantov in deklet v Ponikvah je imelo 4. t. m. svoj drugi redni občni z>bor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Zgonc Edvard; podpredsednik: Kavčič Hinko; tajnik: Ivane Franc; odborniki; Francelj Adolf, Pavlin Anton, Tomšič Alojz, iZakrajšek Mira. Pododbor: Adamič Dani, Za-krajšek Edo, Somrak Anton, Škerlj Mioi. Nadzorstvo: Zakrajšek Edo, Lenarčič Alojz. V preteklem letu je društvo priredilo lepo uspelo tekmo koscev in srečolov, se udeležilo več prireditev tov. društev v okolici. Tekom letošnje zime pa je priredilo tudi smuško tekmo. Naše poročilo je sicer bolj skromno, smo pač začetniki. Malo nas je tu kmetskih pokretašev, toda znak, da smo na pravi poti, je v tem, da se naša družina hitro pomnožuje. Lanska povodenj je v vsej naši okolici naredila veliko škodo in s tem posredno tudi nam. Tudi s strani ostankov bivše strankarske zagrizenosti nimamo rožnatih poti. Toda to na prav nič ne moti. Šli bomo naprej po naši začrtani poti, za skupnimi ideali kmetske mladine. Za naše društvo je za enkrat največja potreba lastni oder, upamo, da se nam posreči z združenimi močmi, da si ga še v tem letu nabavimo. Braslovče. Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet priredi na Cvetno nedeljo, dne 25. marca t. 1 igro »Prisega o polnoči« v Gasilskem domu v Kamenicah. Med odmori igra prvovrstna domača godba. Začetek ob 3. uri pop. Ker je ta prireditev našega mladega društva prva, zato vabimo vse prijatelje kmetskega pokreta k številni udeležbi! Frankolovo. V nedeljo dne 4. marca t. 1. je imelo naše Društvo kmetskih fantov in deklet svoj redni občni zbor. Iz poročil dosedanjih društvenih funkcionarjev smo posneli, da je društvo kljub težkim razmeram in kljub raznim zaprekam v pretečenem letu prav korajžno delovalo na kulturnem kakor na prosvetnem polju. Pri volitvah je bil izvoljen nov predsednik Ivan Okrožnik, podpredsednica Micika Potočnik, tajnica Vida Štukelj, blagajnik Tone Javornik, odborniki: Ignac Pejcha, Rudi gibanc, Ferdo Potočnik, Alfonz Pačnik, Fani Škrlovnik, Lojzka Zlodej, Lojzka Iršič, revizorja: Konrad Potočnik, Franc Podgoršek. Po volitvah se je zahvalil član društva Rudi Šibanc dosedanjemu agil-nemu predsedniku Potočniku, ki je uspešno vodil društvo celih pet let, sedaj pa vsled boleh-nosti kljub najboljši volji ne more teh poslov opravljati več. Želel mu je skorajšnjega okrevanja. Ob zaključku občnega zbora je prispel na ibororvanje tudi tovariš Kronovšek, ki nas je e svojim govorom zopet navdušil za novo društveno delovanje. Iz Cerkniške doline Grahovo. V nedeljo, 12. t. m. se je vršil v tuk. šolskih prostorih ustanovni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet. Kljub raznovrstnim oviram, ki so se stavile pripravljalnemu odboru nad pet mesecev, ta ni klonil. Vztrajal je in že v pripravljalni dobi priredil pod okriljem Mladinskega krožka kmetsko nadaljevalne šole 3 dobro uspele dramatske prireditve in Silvestrov večer. Odposlal je 2 fanta in 2 dekleti v prosvetao-izobrazevalni tečaj v Ljubljano. Skrbel je, da so fantje in dekleta redno obiskovali gospodarska in poučna predavanja Mladinskega krožka. Priredil je smučarsko tekmo. Ima že tudi pevski odsek. Na ustanovnem občnem zboru je bilo navzočnih nad 60 vpisanih fantov in deklet ki so si izvolili sledečo upravo: Debevc Jože, predsednik; Levar Jože, podpredsednik; Hiti Pepca, tajnica; Lunka Franc, blagajnik; odborniki: Joželj Alojzij, Ošaben Jože, Gradišar Stanko, Drobnič Matevž, Knap Marica, Baraga Francka; namestniki: Meden Zvone, Kraje Janez, Po-nikvar Anica, Znidaršič Marica. Kot delegata za zvezin obč. zbor in društveni pododbor sta določena tov. predsednik in tov. tajnica. Ustanovni občni zbor kmet. mladine so počastili s svojo navzočnostjo: g. ban. svetnik I. Remžgar, tov. St. Lenarčič, kot zastopnik bratskega društva z Blok, g. dr. Ciril Kraševec in g. I. Kravanja, trg. iz Cerknice, g. šol. upravitelj Mercina z učiteljem Novljanom, zastopnik pripravljalnega odbora Društva kmetskih fantov in deklet iz Starega trga in več gospodarjev iz Grahovega in okolice. Tov. Lenarčič je v navdušenih besedah vzpodbujal kmetsko mladino k vztrajnemu delu, dal vsa potrebna navodila za uspešno delovanje, ter obljubil, da bo šel društvu v vsakem pogledu na roke. G. dr. Kraševec je povdarjal v svojem govoru važnost uedinjene Jugoslavije, opozoril je mladino, da izven Jugoslavije ni prostora za nas Slovence. Povdarjal je, da je zemlja osvobojene in uedinjene domovine prepojena s krvjo sinov vseh treh južnih bratov. Dejal je: Kdorkoli bi skušal rušiti in blatiti to sveto zemljo, bi blatil samega sebe, blatil bi svoje očete, ki so dali življenje za svobodo domovine. Obema govornikoma je kmet. mladina navdušeno pritrjevala ter sklenila nadaljevati s čim plodonosnejšim delom. Pred ustanovnim občnim zborom je predaval g. sreski ekonom iz Logatca v istih prostorih o živinoreji. Predavanja se je udeležila vsa kmetska mladina in lepo število okoliških živinorejcev. Za svoje razumljivo podano in izčrpno predavanje je žel g. predavatelj obilo pohvale. Izrečena je bila splošna želja, da bi nas gospod ekonom čimprej zopet obiskal. r Pozor? Tudi tisti, kateri še niste pri meni kupovali, se prepričajte, da je najboljši nakup dobrega blaga za ženske in moške obleke, kakor vseh drugih potrebščin pri Gešniku Msjubljtmti Lingarjeva ulica Stritarjeva ulita Najveija izbira svilnatih rut in ierp Udeleženke ženskega prikrojevalnega tečaja, ki ga je priredilo Društvo kmetskih fantov in deklet v Sv. Jurju ob Taboru pod vodstvom strokovne učiteljice gospodične Danice Pugljeve iz Ljubljane A 9cpisi Loška dolina Stari trg pri Ložu. Letošnja dokaj huda zima nas je lahko rečemo iznenadila. Mlado sadno drevje nam je predmo smo se začeli prav za prav zavedati uničil zajec. Na stotino najlepših sadnih drevesc je meter na visoko oglodanih in so brez ljubja. Slika naših drugače lepih mlajših sadovnjakov je obupna in žalostna. Škoda gre v visoke tesočake. Zajci nam je poravnali ne bodo. To je ena! Sedaj pa nastaja druga velika nevarnost in upravičena bojazen nas kmetov, da bomo doživeli še nekaj hujšega. Po polju naših bližnjih vasi, ki ležijo ob robu obširnih gozdov, se pojavljajo namreč cele črede divjih jelenov, da o številni srnjadi sploh ne govorimo, črede jelenov štejejo do 15 glav skupaj. Pomislite si kmetje, če se pojavi taka čreda ponoči na polju, recimo v mesecu juniju, juliju ali avgustu, to je ob času, ko se vse poljske rastline najbujneje razvijajo, kako bo po njih odhodu naše polje zgledalo? Uničeno bo do zadnje trave vse, kajti jelen pri takih pohodih ni izbirčen, gre mu v slast vsevprek — česar pojesti ne more, poman-dra in pohodi, da za njim ne ostane po konci nobena biljka. Že lansko leto ko te divjadi še ni bilo v ta- | kem številu, so provzročili jeleni po nekaterih njivah tako občutno škodo, da ni bilo treba prizadetemu kmetu n. pr. korenja sploh puliti in voziti domov, ker so to delo storili brez njega jeleni. Gospoda, katera ima lovski revir v zakupu, po izjavah njih čuvajev pa sploh ne namerava jelenov odstreliti, ker jim je seveda kot lovcem na tem, da se jeleni še razmnože, kar znači, da se bo Loška dolina kmalu izpremenila v pravcati zverinjak na ljubo par osebam. Misliti si moramo, kako je tem ljudem pri srcu, ubogi kmet in ogromna škoda, ki mu jo povzroča divjačina?! Nerazumljivo pa nam je še posebej to, kako za boga morejo tako oškodovani kmetje trobiti v en rog s to gospodo! Omeniti moramo ob tej priliki na žalost tudi to, da se naši kmetje organizirane gospode od nekdaj zelo bojijo in so pred njo skrajno pre-vidn1. Zato ne dobi za povzročeno škodo skoraj nihče nobene odškodnine, le v redkih primerih se dogodi, da se kmet ojunači in toži gospodo za povzročeno mu škodo, do katere pa pride redko kdo, in še ta je tako minimalna, da se ne izplača o njej govoriti, kajti organizacija gospode je tako dobra, da se izogne po ovinkih skoraj vsakim stroškom. Zato kmetje naj vam bo gospoda za vzor, da se treba organizirati, kajti le v organizaciji pride naša stanovska kmetska moč do veljave! Oškodovani kmetje. Kmetska mladina naročaj in čitaj svojo edino mesečno revijo »Grudo«! Novo mesto. Da bodo prišli brezposelni tukajšnjega sreza do zaslužka, se bodo izvršila nekatera večja gradbena dela na banovinskih ce-sth, za kar se bo porabil znesek Din 220.0001— iz bednostnega fonda. Pri razdelitvi del so vpo-števane vse občine, tako da bo razmeroma v vsaki vsaj za par tednov živahneje razpoloženje, a manjša skrb za življenje. Iz Roba pri Vel. Laščah. Tudi v našo kotlino, ki je doslej veljala za izrazito črno, jo vkljub onemoglim naporom nasprotnikov sedanjega režima in miselnosti narodnega in drž. edinstva, prodrla nacijonalna misel v najzadnjo vasico. Poznani nacijonalni delavci Flegar, Zbačnik in drugi so že delj časa pripravljali teren za ustanovitev Sokolske čete v Robu. Pripravljalni odbor, ki je bil sestavljen meseca januarja t. 1., je priredil kot uvod k ustanovitvi čete dve veseloigri na odru, ki so ga postavili agilni člani iz lastnih sredstev. Dne 25. februarja pa se je vršil * ustanovni občni zbor Sokolske čete. Sokolsko župo v Ljubljani sta zastopala br. Pipenbacher Josip in tajnik br. Flegar Stane, matično društvo Vel. Lašče je zastopal podstarosta in župan br. Hočevar France, dolenjsko okrožje v Ribnici pa načelnik br. Stane Hočevar. Ob izredno obilni udeležbi članstva in občinstva nam je Sokolska deca predvajala par lepih telovadnih točk, zia-pela ob spremljanju članstva drž. himno in izvajala par lepih nac. sokolskih deklamacij. Br. župni starosta Pipenbacher je v lepih in jedrnatih besedah razložil in risal pomen sokolske ideje in telovadbe. Izvolitev nove uprave, v kateri so sami znani sokolski in nac. delavci, kakor Zbačnik, Flegar, Kaplan, Keržin, Lovšinov a, Grosova, Peterlin Štefan in Leopold in dr. nam jamčijo, da bo četa uspešno izpolnjevala svoje naloge v telovadnem in prosvetnem oziru v naši okolici. Četa šteje danes 40 članov. Novoustanovljeni četi želimo obilo uspehov! Konjice. Dne 4. marca je priredilo Društvo kmetskih fantov in deklet dobro uspelo akademijo, ki je pokazala, kaj fantje in dekleta od motike in pluga premorejo zraven truda polnega dela. Izredno je imponirala gledalcem vizija »Junakova smrt«, ki jo je predstavljal tov. Golož. Dobro pa so iztekle tudi vse ostale točke kot Brazda, Gruda kliče, Njiva, V Zičkem samostanu, Na delo, Kmet, in igra v 3 slikah »Jurjeva že-nitev«. Vse točke je spisal in prikrojil nalašč za kmetsko mladino tovariš Nemec. Celi program akademije bomo ponovili pri tovariškem društvu v Ločah. Škrilj-Golo. Res je, da živimo bolj visoko v hribih, kjer kraljuje nad pol leta pusta huda zima. Dolinci si baje mislijo o nas, da spimo na pečeh kar cele zime skupaj, in da se prebudimo šele na pomlad, kakor medved, ko nas dodobra soince pregreje. Mi pa pravimo, da se dolinci motijo in nam delajo v tem oziru veliko krivico, kajti mi lahko z vsem ponosom rečemo vsem dolincem, da delamo posebno na Golem ne samo v gozdu, temveč se uveljavljamo tudi na gospo-darsko-kulturnem in prosvetnem polju. Mislimo, da je dovolj, če povemo, da smo imeli tekom pretekle zime več občnih zborov in drugih prireditev kot nikoli preje. Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo pod vodstvom svojega načelnika kar 3 igre, ki so vse prav lepo uspele. Prostovoljne Gasilske čete iz Škrilja in Golega, kakor tudi kmetijska podružnica so imele občne zbore. Večkrat pa^je zborovala tudi krajevna organizacija JNS, ki šteje samo v naših par majhnih podobčinah skoraj 200 članov. Gospod šolski upravitelj Svete nam pridno prireja v okviru tukajšnje podružnice Kmetijske družbe lepo uspela predavanja o požlahtnjevanju sadja, sadnem izboru in o sadjarstvu sploh, za kar smo mu vsi kmetje za njegove lepe nauke iz srca hvaležni. Dne 6. t. m. je nastopil službo v tuk. osnovni šoli nov učitelj g. Janko Hrabelek, kateremu iz srca želimo, da bi se počutil med nami v šoli, kakor izven šole, srečnega in dovoljnega, P. SVovice * Sresko tajništvo JNS za ljubljansko okolico javlja vsem občinskim in krajevnim organizacijam, da je sreska skupščina sklicana za 25. III. t. 1. preložena na 8. IV. t. 1. V ostalem pa se opozarjajo vse organizacije na okrožnico št. 93, da ji čim preje ugode. Sresko tajništvo JNS. Pismo, ki je romalo po svetu 10 let. Na pošto v Turjaku je prišlo pismo, ki je bilo oddano na Turjaku 27. januarja 1. 1924. Letos 27. januarja pa so pritisnili na pismo žig pošte v Washingtonu; odtod je prišlo pismo nazaj na Turjak. Davčne karte za služinčad. Z zakonom o neposrednih davkih od 18. februarja t. 1. je bil pri nas uveden davek na služinčad. Ta davek se plačuje s posebnimi davčnimi kartami, ki se dobe na davkarijah in pri prodajalcih monopol-skih predmetov. Taka karta stane 52 Din (50 dinarjev za davek in 2 Din za izdelavo karte). Karta se glasi na ime delodajalca in velja za eno osebo. Kdor ima več služinčadi, si mora nabaviti toliko kart, kolikor ima oseb zaposlenih. Kogar bodo zalotili brez karle, bo plačal kot globo petkratni davčni znesek. Z ljubljanskega vseučilišča. V zimskem tečaju je bilo vpisanih na ljubljanskem vseučilišču 1942 dijakov, v poletni tečaj pa se jih je vpisalo 1658. Največ se je vpisalo pravnikov, najmanj pa medicincev. Velika povodenj pri Sisku. Pri Sisku je deroča Sava podrla velik del obrambenega nasipa, tako da je voda zalila velik del mesta. Pod vodo je okoli 20 hiš, 2000 oseb pa so nastanili začasno po šolah in drugih javnih poslopjih. Zaradi tihotapstva s tobakom je bilo preteklo leto obsojenih v Bosni 10.732 oseb. Ti so bržkone znatno pripomogli, da so I$osanci, ki so znani kot strastni kadilci, pokadili lani za 6 milijonov Din monopolskega tobaka manj kakor prejšnje leto. Kathreiner Kneippova sladna kava je s svojo kakovostjo in izdatnostjo nenadkriljiva! Pazite na tovarniški znak! Beogradski mestni občini bodo priključili tudi še Zemun in Pančevo, tako da bo imel »Veliki Beograd« skoro 300.000 prebivalcev. Mati in hči zgoreli. 15. marca je gorelo ponoči v Derečji vasi pri Ptuju. Vnelo se je gospodarsko poslopje posestnice Marije Dreven-škove. Ko sta pa mati in njena 171etna hči Antonija odšli iz hiše, sta opazili, da gori že tudi hiša. Hoteč rešiti vsaj še nekaj obleke, sta se vrnili v hišo, a takrat se je pa že goreče ostrešje vdrlo in obe pokopalo pod seboj. Reševalci so sicer obe ponesrečenki oteli iz hiše, a obe sta umrli na opeklinah, hči takoj, mati pa dan pozneje. Železničarji in kmetijstvo. Generalna direkcija državnih železnic je dovolila, da da poljedelski odsek prometnega oddelka na kratkih le-čajih železniškemu progovnemu osebju vsa potrebna navodila za kmetijstvo. Pogrešani delavki. V Tržiču pogrešajo dve delavki, o katerih domnevajo, da sta postali žrtev ob zadnjem nalivu zelo narastle Bistrice. Tihotapsko skladišče v cerkvi. V Visokem v Bosni je močno razvito tihotapstvo s tobakom. Finančni organi so dolgo iskali skrite zaloge tobaka, a brez uspeha. Ko so pa nekega dne zasačili pri tihotapstvu še cerkovnika, so odkrili bogato zalogo tobaka v cerkvi. Dobrunje. Društvo kmet. fantov in deklet v Dobrunjah vprizori v nedeljo dne 25. marca ob pol 4. uri popoldne v dvorani g. M. Jerihe v Zadvoru veseloigro v treh dejanjih »Char-leyeva teta«. Vabimo vsa okoliška tovariška društva, da posetijo našo otvoritveno predstavo, vabljeni pa tudi vsi prijatelji kmetske mladine. Odbor. Rajši se je obesila, kakor da bi kuhala. V, vasi Drjenika v Črni gori je neka Zlatana Ra-kočevič 20 let ležala, pa ne zaradi bolezni, ampak iz lenobe. Stregel ji je njen mož. Ko pa je ta obolel, je morala »pridna« žena zaradi lakote vstati in se je napotila k svojim sorodnikom po pomoč. Ti so pa lenobo nagnali z nasvetom, naj streže svojemu možu, ki je res bolan. Zlatana se je vrnila domov, a se je rajši obesila kakor da bi kuhala. Naša prva solarna na morju bo začela obratovati že letos. Pridobivali bodo tam 40—50.000 ton morske kuhinjske soli na leto, tako da nam soli ne bo treba več uvažati. 120.000 dinarjev za brezposelne je vrgla umetniška prireditev v ljubljanskem hotelu »Union« v korist brezposelnih. Zaradi 73 poneverb se mora zagovarjati ra-čunovodja sreskega sodišča v Petrovcu Dragotin Stamankovič. Mož je oškodoval državo za več sto tisoč dinarjev; ta vsota mu je omogočala prav razkošno življenje. Pred sodiščem pa se zagovarja s tem, da je večino denarja porabil za volitve na korist nekih vplivnih politikov. Razprava bo pokazala, če ta zagovor drži. Železnica in kmetski vozovi. Vsled zvišanja železniških tarif za prevoz blaga so prišli zopet do veljave kmetski vozovi, ki prevažajo blago dosti ceneje kakor železnica. Za prevoz 1 kubičnega metra bukovine na daljavo 20 km računajo kmetje po 34 dinarjev (ob glavni železniški progi!), po železnici pa stane prevoz istega blaga 63 Din in 60 par! Stvar je prišla že tako daleč, da konkurira kmetski voz z železnico že na 100 kilometrov daljave. To dejstvo znova potrjuje staro resnico, da pri pretirano visokih cenah vsak konzum pada! Požari v Prekmurju. Zadnje dni so napravili požari v nekaterih vaseh v Prekmurju precej škode. Kot vzrok požarov navajajo okolnost, da se ljudje v Prekmurju strogo drže posta in belijo vse jedi z oljem. Olje pa se rado vname in nesreča je že tu. •,!»' Likvidacija »Vzajemne pomoči«. 15. marca se je vršila v Ljubljani razprava" o konkurzu znane »Vzajemne pomoči«. Vseh prijavljenih terjatev je bilo 27,700.000 dinarjev, priznanih pa je bilo le 914.000 Din. Proti krivcem, ki so zakrivili konkurz in ljudi pripravili ob lepe denarje, se bo pa vršilo kazensko postopanje, ki se bo pa začelo šele čez nekaj mesecev. Požari na Dravskem polju se množe. Te dni je gorelo kar zaporedoma na treh krajih: v Spodnji Gorici, v Trničah in v Račah. Tovarno za izdelovanje volnenega blaga bo dobil Maribor. Tovarna bo ena največjih te vrste v naši državi. Pred državnim sodiščem v Beogradu se je pričela obravnava proti morilcem bivšega poslanca in ministra Mirka Neudorferja. Morilci so obtoženi tudi še zaradi atentatov na železnico pri Rajhenburgu in Zaprešiču. Francoske cigarete v naši državi. Naša mo-nopolska uprava je sklenila s francosko sporazum, da se bo nekaj vrst naših cigaret (»Stru-mica«, »Vardar«, »Drina« in »Zeta«) prodajalo tudi v Franciji, nekaj vrst francoskih cigaret pa pri nas. Samo precej drage bodo francoske cigarete pri nas; najcenejše bodo veljale 10 dinarjev (20 komadov). Vlom v konzum. 13. marca so neznani vlomilci odnesli iz prodajalne konzumnega društva v Makolah 70 kosov razne manufakture in več tisoč cigaret. Trojanski morilci pridejo pred sodišče na veliki torek, 27. t. m. Obtoženi so: 351etni rudar Anton Trdina, 361etni Jože Herle in 221etna vdova Ana Trdin. KLOBUKE v najnovejših pomladanskih barvah in oblikah ter razne Športne čepice nudi po nizkih cenah MIRKO BOGATAJ trgovina klobukov in čepic LJUBLJANA, Stari trg 14 Sprejemajo se popravila Solidna postrežba fopodaatpo Lado Jerše: Vinogradniška kop Kop ia rez sta najvažnejši vinogradniški opravili. Vsaka kulturna rastlina potrebuje stalile nege, če hočemo, da uspeva; tudi vinska trta oe sme biti brez nje, ker ima od vseh rastlin največ sovražnikov. Kopanju je namen odnosoio svrha, da se zemlja zrahlja, sprejema toploto in vlago ter raztaplja potrebna hranila. Razen tega uničujemo s kopom plevel in trnje, ki odvzemata trti hrano in toploto. Plevel in trnje zadržujeta precej vlage; ob njihovi navzočnosti se razvijajo plesni, ki škodujejo grozdju. Med vsakdanjo plevel prištevamo osat, pirnico in slak; njo lahko pokomčujemo na ta način, da jo pri kopi s koreninami vred odstranjujemo, spravljamo na kupe in sežigamo. Vinograd okopavamo na leto najmanj 3 do 5 krat. Prvič po rezu in kolitvi in to v mesecu marcu ali v začetku aprila; takrat okopavamo najgloblje (25—30 cm), ker smo tl» vsl«d reza in kolitve precej potlačili. Pri kopi ne pustimo debele in drobne grude; kajti ob zelo drobni grudi in dežju se pojavlja na talni površini skorja, ki ne dopušča v zemljo vlage in toplote. Drugič okopavamo vinsko trto pred ali po cvetenju in sicer v drugi polovici maja ali pa po 15. juniju. V slučaju pa, da smo prvo kop dovršili zgodaj, opokavamo drugič pred cvetenjem t. j. v drugi polovici maja; drugače pa v juniju, ko je trs ocvetel; globokost kopi je v tem slučaju 15—20 cm. Tretjič izvršujemo kop v juliju ali v začetku avgusta; četrtič pa 14 dni pred trgatvijo, da grozdje bolje dozori. Petič okopavamo po trgatvi z namenom odnosno ciljem, da gruda po zimi zmrzne in s tem plevel uničujemo. Kmetijski tečaji v kranjskem srezu Sreski kmetijski odbor za kranjski srez bo priredil v mesecu marcu in aprilu tri celodnevne kmetijske tečaje in sicer v ponedeljek, 19. marca t. 1. v Preddvoru, v nedeljo, 25. marca v Sori pri Medvodah in v nedeljo 8. aprila v Go-ričah pni Golniku. Predavanja se bodo vršila v prostorih narodnih šol, praktična razkazovanja in navodila pa pri bližnjih posestnikih iu sicer od 8. ure zjutraj skozi celi dan. Pouk bo obsegal živinorejo, poljedelstvo, mlekarstvo ter . sadjarstvo. Predavala bosta kmetijski referent iz Kranja in njegov pomočnik. Posestnikom, kmečkim mladeničem in gospodinjam se priporoča, da se udeležijo tečajev v obilnem številu. Kmetijsko-nadaljevalna šola v Pišecah Kmetijsko-nadaljevalna šola v Pišecah je svoje zimsko delo zaključila v nedeljo 11. marca. Šolo, ki se je ustanovila na pobudo banske uprave, je vodil tukajšnji šolski upravitelj g. Rošker, poučevali pa so po trikrat na teden, vsakokrat po 4 ure (od 16. do 20. ure) sami kmetijski strokovnjaki. Šolo je obiskovalo do zaključka 27 mož in fantov, ki so prihajali k pouku tudi po celo uro daleč. Zaključek šole smo praznovali prav slovesno. Po javni skušnji, ki je imela prav lepe uspehe, je banski Svetnik g. Krošl prav lepo razložil pomen kmetijsko-nadaljevalnih šol in se toplo zahvalil vsem udeležencem in podpornikom za njihovo sodelovanje. V imenu tečajnikov se je zahvalil g. Viktor Zovčič. Gostje so bili nato povabljeni na domač prigrizek, kjer je bilo izrečenih več napitnic; razume se, da smo se pri tej priliki spomnili tudi Nj. Vel. kralja kot vrhovnega zaščitnika kmetov. Vsi tečajniki pa so izrazili željo, naj se šola tudi prihodnja jesen ponovi. Enodnevni tečaj o cepljenju vinske trte in o trsničarstvu sploh se vrši v soboto dne 24. marca t. 1. na ban. vinarski in sadjarski šoli v Mari- E. Stoklas: Ugovori proti štajerski kokoši in njih teSitnost (Nadaljevanje.) Knjigovodstvo vzorno in najmodernejše, vsaj za naše razmere. Iz knjig povzamemo med drugim, da je v letu 1931 bila povprečna nesnost 164 jajc letno, s povprečno težo 61 g. Najvišjo nesnost pri poedinkah najdemo 232 in 238 jajc. G. Kuhn-Tausch goji zadnja leta za pleme | 150 do 200 kokoši, ne vštevši kokoši in piščance | za zakol, kopunjenje itd. Goji tudi izredno lepe i in velike gosi, pa tudi več pegatk in puranov ter nekoliko dostojanstvenih pavov se je sprehajalo med štajerkami. Videli smo dalje bele šta-jerke. Opazili smo, da se v tem rejskem središču polaga največja važnost na zdravje in odpornost živali ter na pravilno in sistematski izvajano • selekcijo. Pri vsem tem se pa gleda na štedlji-vo in racionalno ekonomsko gojitev. Vkljub pravkar zapadlemu snegu nam je g. Kuhn »predsta-!., vik svoj kokošji rod — zunaj na prostem. Posta-i janja in prezebanja kuretine itd. nismo videli. !■ Nasprotno, pod sadnimi drevesi in v gozdiču tik ji kurnic so štajerke bile vneto zaposlene z brskanjem in iskanjem živeža. Veliko jih zvečer sploh ne prihaja spat v kurnice, temveč prenoče vkljub ! slabemu vremenu kar na drevesih. In vendar niso nikdar iprelilajene itd. Sploh so kokošje bolezni v tem rejskem središču takorekoč nepo-; znane. Hrana v žitu itd. ni glavna hrana, temveč " je le neke vrste dodatek hrani, ki si jo kokoši z marljivim brskanjem in iskanjem morajo same i poiskati. Tako dobe kokoši v zimski dobi dnevno povprečni obrok hrane v teži od 11 do 12 dkg; v letnem,cas.ji«pa samo 2 dkg! Seveda je predpogoj prostralfe zemljišče s travo, katerega po- vršina se ravna po številu kokoši. Zanimivo je to, da se nahajajo kokoši v skoz in skoz neogra-jenem prostoru. Kurnice (od teh nova za 300 komadov) so zelo praktično urejene. V istih najdemo vse pripomočke za uspešno in racionalno kurjerejo. Vsled dobro zamišljene naprave za ventilacijo je v kurnici stalno čist in zdrav zrak, vendar pri tem kokoši niso nikdar na prepihu. Iz kurnice se podajo štajerke v zgodnjih jutranjih urah na pašo kar same in sicer skozi vratca, ki si jih same odprejo avtomatski ob prvem svitu dneva. Razume se, da ima g. Kuhn nekoliko valil-nih strojev z električnim gretjem, tehtnico za jajca in ostale priprave. Videli smo pa tudi vzorno svinjerejo, kjer so mlade in stare svinje prav tako leto in zimo zunaj na prostem, pri tem so pa izredno zdrave! Navedeno rejsko središče je na razstavah za razstavljeno štajersko kokoš prejelo več prvih nagrad v bronci, srebru zlatu in diplomah. Predaleč bi nas odvedlo poročilo, če bi si hoteli vse vtise zabeleževati. Lahko se pa omeni in povdari predvsem to, da je v opisanem središču podano jamstvo za uspešno in sistematsko delo na nadaljnji odberi (selekciji) naše do-inačegrudne štajerske kokoši. Z veliko ljubeznijo goji štajerko tudi rejsko središče predsednika »Zadruge za rejo štajerske kokošk g. Stanka Šnuderla v Studencih pri Mariboru. Poseduje 2 vzorni kurnici in manjše število kokoši (preko 40), katerim pa posveča veliko pažnjo v pogledu pravilne gojitve. Nesna kontrola izkazuje v letu 1931/32 od 147 do 205 jajc. Teža jajc od 55 do 63 g. Imponirajoče izgledajo štajerski kopuni. Rejsko središče g. Twickel-a v Krčevini pri Mariboru goji trenutno okoli 150 štajerk. Nesna kontrola izza leta 1924/25. Rod izvira od štajerk, boru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8.-rl2. in od 14.—18. ure. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 25. t. m. tečaj po 8. maši v sadonosniku ge. Ane Stajnko pri opekarni o pravilnem sajenju in negovanju dreves. Vljudno vabljeni vsi prijatelji sadjarstva. Vesli iz> sveta Vasi se pogrezajo. V okolici vasi Igoren v Rumuniji se je zaradi podzemeljske vode začela zemlja ugrezati. Zaradi tega se je doslej že porušilo okoli 50 hiš, visoki vrhovi dreves pa komaj še gledajo iz zemlje. Strašna nesreča v kamnolomu. V kamnolomu tvrdke Batignol, ki izvršuje tudi velika javna dela za našo državo, se je na Jožefovo sesul velik plaz in pokopal okoli 40 delavcev pod seboj. Kamnolom leži na progi Štip—Peč. Doslej so izpod ruševin izkopali 4 mrtve, ki jih pa ni mogoče spoznati. Število rojstev v Italiji nazaduje. Po najnovejših uradnih podatkih nazaduje število rojstev v Italiji, zlasti v mestih, vedno bolj. Mussolini jo sicer izdal posebne naredbe, ki naj bi pospeševale naraščanje prebivalstva, a kakor kaže, so gospodarske razmere močnejše kakor vse lepe besede. Cirkusom v Nemčiji ne gre dobro, ker je zaradi krize od 48 podjetij že 40 ustavilo svoj obrat. Največji daljnogled na svetu so imeli doslej v Ameriki na Mont Wilsonu (v Kaliforniji). Sedaj pa bodo v kratkem izgotovili še večji daljnogled, seveda tudi v Ameriki. Profesor Ritchey dela že tri leta zrcalo, ki bo merilo 5 metrov v premeru, torej še enkrat toliko, kakor meri zrcalo dosedanjega največjega daljnogleda. Tudi novi daljnogled bodo postavili na Mount Wil-sonu. 20.000 centov moke so razdelili med prebivalstvo na Reki ob proslavi lOletnice, odkar je Reka italijanska. v predvojnem času imenovanih »staroštajerkec. V letu 1924/25 je bila letna nesnost od 96 do 194 jajc in povprečno 157 jajc. Teža jajc 61 g. Vinarska šola v Mariboru, goji istotako štajerke. So izredno lepo izenačene ter se opaža vešča roka. Že samo teh par primerov (vsled pomanjkanja prostora ne moremo vseh navesti!) nam dokazuje, da znese selekcionirana štajerska kokoš od 150 do 250 jajc letno, pri teži od 55 do 65 g, v posameznih slučajih pa celo do 74 g. Za izvoz v inozemstvo se pa zahteva povprečna teža le 54 g. Enako razveseljive in odlične rezultate je osebno ugotovil ob priliki svojega potovanja po Dravski banovini perutninarski specialist, perut-ninarski konzulent pri ministrstvu za kmetijstvo g. Lav Bajkov. Maksimalna valilua sposobnost kokošjih jajc traja do 20 dni, potem pa spet pada. Na valilni rezultat vpliva pogosto tudi pretresanje na traps-portu valilnih jajc po železnici in razni drugi vzroki. Iz letošnje spomladi nam je znan naravnost klasičen primer, kjer so valilna jajca ležala pozabljena v nekem predalu več dolgih tednov in potem se je dotični »perutninar« povrhu še čudil, zakaj se je iz 100 komadov valilnih jajc izleglo samo troje piščet štajerke... In še ta piščeta so kmalu žalostno poginila, saj se jih je moralo ob priliki izvaljenja reševati iz izsušenih jajčjih lupin! Dobra ali slaba valilnost jajc torej ne zavisi od našega neznanja in malomarnosti, temveč je odvisna predvsem od — potent-nosti petelina! V tem oziru se pa štajerski petelin naravnost odlikuje, ter so slučaji 75, 80, da celo 97 odstotnega izvaljenja pogosti in dokazani, kar je ugotovil tudi že imenovani perutninarski strokovnjak g. L. Baikov. Znamenit loterijski prerok, ki baje vedno točno napove številke, ki bodo vlečene v loteriji, je Enrico Piumoti, ki živi v okolici italijanskega mesta Pavia. Ta mož napove številke že 6 dni pred vlečenjem. Ker je igranje v loteriji močno razširjeno, ni čudno, če dobiva mož vsak dan nešteto pisem od ljudi, ki bi radi »zadeli«. Razmerje med moškimi in ženskami v Nemčiji se izpreminja na korist žensk. L. 1919. je prišlo na 1000 moških še 1100 žensk, letos pa jih pride le še 1059. Beg velikega sleparja. Ameriški milijonar Insull ni bil samo milijonar, ampak tudi velik slepar, tako da je moral iz Amerike pobegniti. Ušel je v Grčijo, kjer so ga pa prijeli. Sedaj poročajo, da je tudi iz Grčije pobegnil. Policija pa je zvedela, na katero ladjo se je vkrcal. Za ladjo so takoj odposlali torpedovko, ki je ladjo dohitela in slepar bo moral zopet v ječo. Od pastirja do lorda. Pri zadnjih občinskih volitvah v Londonu je dobila večino Delavska stranka. Posledica te zmage je imenovanje lorda Snella za predsednika občinskega sveta. Sedanji 3ord Sneli pa je kot siromašen deček pasel krave, kasneje je služil za hlapca, dokler se ni začel kot socialist pečati s politiko. Ko je prišla pred nekaj leti v Angliji na krmilo Delavska stranka, je postal minister za Indijo, nato pa je postal član gosposke zbornice in lord. Nova inoda v Nemčiji. V Nemčiji so začeli ustvarjati tudi novo modo, pa ne samo za ženske, ampak tudi za moške, da bodo neodvisni od tujine tudi v modi. Tako so nedavno sklenili, naj ne bo več praznična obleka za gospode črn frak ali črn suknjič, ampak naj bo tudi frak »nacionalne«, t. j. rjave barve. V višinah je mraz. Nedavno so Rusi spustili v višine poseben balon, opremljen z vsemi modernimi instrumenti, brez moštva. Balon je dosegel višino 18.000 metrov; toplomer pa je v tej višini kazal 67 stopinj mraza! Lan in bombaž Platno, ki ga poznamo kot laneno, so poznali že v starih časih. Platnena oblačila so bila pa jako dragocena in nosili so jih skoro samo kralji in visoki duhovniki. Iz lanene preje so sukali najdebelejše vrvi in najfinejše tančice, danes pa nam daje lan najboljši papir. Lan smo dobili v naše kraje iz Egipta in Palestine; pri nas in v ostalih delih Evrope se je lan kmalu udomačil, ker je laneno platno močno in trpežno in ker se v njem ne redi noben mrčes. Bogate kmetske in meščanske rodbine so bile vedno ponosne na množino pravega lauenega platna v skrinjah. Platno je sicer precej izpodrinila cenejša bombaževina, toda novejši poskusi gojitve takega lanu, ki daje dosti semena in dosti preje, utegnejo uspeti in takrat bo lan zopet nadomestil bombaževino. Mrtvo srce — zopet živo! Ruskemu profesorju Smirnovu se je te dni posrečila zanimiva operacija. — V bolnišnico v Moskvi so namreč pripeljali delavca, ki ga je bila zadela kap. Zdravniki so ugotovili, da je mož že »mrtev«, ker srce ni ve.č bilo. Profesor Smir-nov pa je delavcu odprl prsni koš in obseval že mrtvo srce s posebnimi električnimi žarki. Po tričetrturnem obsevanju se je srce začelo gibati. Nato so deilavcu prsni koš zopet zašili in danes je delavec zopet živ in zdrav. Ko prečitaš Kmetski list, dat ga prečitati tudi sosedu In mu priporočaj, da si ga naroči. Celoletna naročnina znaša samo 30 dinarjev 'Radio od 25. marca do 1. aprila 1934. Nedelja, 25. marca: 7-45: Čebelarsko vprašanje naše dobe (prof. Verbič Josip). 16-00: Staro-slovenske velikonočne narodne pesmi (R. Do-stal). Ponedeljek, 26. marca: 18 00: Gospodinjska ura: Velikonočna miza (ga. Kolarič). Torek, 27. marca: 18-00: Otroški kotiček (Manca Romanova). Sreda, 28. marca: 19-00: O pasijonskih procesijah in igrah (Vera Dostalova). Četrtek, 29. marca: 18-00: O varčevanju pri ročnih delih in obleki (V. Humek). 19-30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). Sobota, 31. marca: 17 30: Prenos velikonočne procesije iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. Sefmi 26. marca: Lukovici, Doleh, Višnji gori, Do-> brovi, Horjulu, Zg. Sušici-Bizeljskem, Dobovi-Mihajlovcu, Rakičanu, Teharjih; 27. marca: Črnomlju, Dol. Lendavi; 28. marca: Dolu, Nadlesku pri Ložu; 29. marca: Stični, Rajhenburgu, Konjicah, Laškem; 31. marca: Studencu. Valute 1 ameriški dolar Din 34-20 1 nemška marka Din 13-60 1 švicarski frank Din 11-10 1 angleški funt Din 175-— 1 francoski frank Din 2-25 1 češkoslovaška krona Din 1-43 1 italijanska lira Din 2-94 Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maja 1933, se mora do nadaljne odredbe dodati še 28^% na ime »prima«. Avstrijski šiling se je dvignil na 8-95. SADNO DREVJE J« drevesnice Kmetijske deuzbe v Ljubljani se bedo oddajale za spcmladan- sfec saditev sledeče veste sadnega dvevja: komad po Din 10'- homad po Din 8*- 1. Visokodebelnate jablane I. vrste: srčika, čellini, Lord Sufield, gdanski robač, virginski rožnik, prinčevo jabolko, pisani kardinal, Jakob Lebel, Damaso-nov kosmač, landsberška reneta, dolenjska voščenka, kanadka, zlata par-mena, Baumanova reneta, londonski peping, belfler, ananas reneta, Ontario, Jonathan, mošanegar, bobovec, Boiko-vo jabolko in carjevič Rudolf .... 2. Visokodebelnate jablane II. vr9te: pisani kardinal, Jakob Lebel, landsberška reneta, dolenjska voščenka, kanadka, londonski peping, rum. belfler, bobovec in Boikovo jabolko...... 3. Visokodebelnate žlahtne hruške I. vrste: zgodnja Magdalenka, Klapovka, Vilja-movka, kongresovka, Hardijevka in Avranška .......... 4. Visokodebelnate moštnice I. vrste: koro- ška moštnica in ozimka...... 5. Visokodebelnate moštnice II. vrste: koro- ška moštnica in ozimka ...... 6. Visokodebelnate žešplje I. vrste: laška češplja, Jeferton, velika rumena, velika sladkorna......... komad po Din 7. Visokodebelnate žešplje II. vrste: laška češplja ............komad po Din 'Dveve&nicu vea. zadr. s komad po Din komad po Din komad po Din 10" 10-5- 10- 5- 8. Visokodebelnate črešnje I. vrste: zgodnja majeva, črna hrustavka, pozna rdeča hrustavka, pozna rdeča hrustavka in Ramon oliva......... 9. Visokodebelnate črešnje II. vrste: pozna rdeča hrustavka........ 10. Nizkodebelnate jablane I. vrste in gr- mički na dusenovcu ter paradiževcu: beličnik, šarlamovski, pisani kardinal, landsberška reneta, Baumanova reneta, boskopski kosmač, Jonathan, kanadka in Ontario....... . 11. Nizkodebelnate hruške, cepljene na ku- tino (grmički) I. vrste: zgodnja Magdalenka, Klapovka, amanliška, Vilja-movka, Avranška, kongresovka, Hardijevka, Arenberška, pastorovka in Dielovka........... 12. Marelice I vrste: klosterneuburška (naj- boljša) ............ 13. Breskve I. vrste: zgod. Aleksander, kra- ljica vrtov, zmagovalka in mignon . . 14. Visokodebelnate višnje I. vrste: osthaim- ska in senčna amarela...... 15. Pritlične višnje, cepljene na rašeliki I. vr- ste: osthaimska in senčna amarekk . 16. Visoki ribe« ali Ivanovo grozdičje . . « 17. Nizki ribez ali Ivanovo grozdičje . * . 18. Visoke kosmulje ali agras ...... komand po Din 10" komad po Din 8" komad po Din 12— komad po Din 18— komad po Din 18— homad PO Din 10— komad po Din 10— komad po Din 10— komad po Din 8— komad po Din 8— komad po Din 8— Kmetijske dvužbe x c. Ljubljana HlGOSLOVAiSKA ZAVAROVALI A BAHKA (( v Ljubljani, Gosposka ulica 12 Telei 2175,227t Podružnice t BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO, OSIJEK. NOVI SAD in SPLIT Za spomladansko zdravljenje čiščenje krvi in pri slabi prebavi uporabljajte znani PLANINKA—ČA J—BAHOVEC. Pristen Je te, če nosi: 1. zaščitni žig, 2. ime proizvajalca: APOTEKA MR. BAHOVEC, LJUBLJANA. 3. paket mora biti vezan in plombiran. Dobiva se v lekarnah in drogeriiah, zavojček za Din 30'—. TOREJ ZA SPOMLADANSKO ZDRAVLJENJE samo pravi: ,P 14 Nil K A - ČAJ - BAHOVEC" iz LJ1IBLJAIE Itcg. pod Sp. br. 76 od 5. H. 1932 I ^vodarn po ugodnih pogojih 900 m! zemljišča s hišo na prometnem kraju v sredini mesta. — Sprejmem tudi hranilno knjižico Kmetskega hranilnega in posojilnega doma. Naslov v upravi lista. Razprodaja posestva V Dvorski vasi pri Vel. LalEah bom razprodaja! dne 26. marca t. 1. svoje posestvo, ki obstoji iz 55 parcel njiv, travnikov in zaraščenih gozdov, ter gospodarskih poslopij, obstoječih iz dveh hiš, dveh podov, kozolca, kašče in svinjaka. — Prodajni pogoji so na vpogled pri lastniku Jože Maroltu v Dvorski vasi pri Vel. Laščah. Kmef/e m kmetice! Kupujte svoje potrebščine samo pri tvrdkah, ki nudijo svoje blago v „Kmetskem listu"I josip Oliip, Ljubljana Trgovina z manufakturnim blagom, moško konfekcijo in modnimi potrebščinami. Velika izbira kamgarnov, sukna in hlačevine iz priznano najboljših angleških, čeških in domačih tovarn. Velika zaloga moških in deških oblek ter vsakovrstnega perila iz lastne tovarne TRIGLAV. Obleke in perilo se izdeluje tudi po meri. Trgovski prostori: Stari Posestvo 1122«. ftle&jboliše -palice za praznike napraviš po receptih nove KUHARSKE KNJIŽICE« Cena Din 10*—. Naroča se pri: B. R., Ljubljana, Rožna dolina, Cesta XVII. štev. 20. DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DON reg. zadr. z neomejeno zavezo ¥ LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica št 1 Telef. št. 28-47. Ra«. poŠt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 4% brez odpovedi, po 5% pri tromesečni odpovedi. — JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje na poroštvo, na vknjižbo in na zastavo premičnin ln vrednostnih papirjev ln v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. BLAGAJNIŠKI URE: Ob delavnikih od 8—12% in od 5--47,, le ob sobotah in dnevih pred praznik^odj8-— ^ 7,j»r«.________^ _ = KAMNIK — MARIBOR Stanir vlogrmn 35,008.000-—, Rezerve Din 1,200.000 — HIII 1H Mil ■ HM 1 »■■■■■lili II ■MHHMIIMMNI lllllll flllllllB